bOlc
<5*V
: \LRt


,-aci
Pk.muftSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	onn ..
Abb. postale I gruppo Lena oOO lir
Leto XXXVI. Št. 158 (10.678)
TRST, torek, 8. julija 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
FRANCOSKI PREDSEDNIK VALERY GISCARD D’ESTAING prispel na obisk v zrn
NAPOVEDANE ŠTIRI TRE PREKINITVE DELA OD DANES DO 15.1. M.
BONN IN PARIZ OBNAVLJATA VLOGO EVROPE V SVETOVNIH DOGAJANJIH
Državi bi postali «gon,ilni sili» EGS - Evroiztrelki, vzpostavitev dialoga med Vzhodom in Zahodom ter afganistanska kriza glavne teme pogovorov med Giscardom in Schmidtom
BONN' — «Zvezna republika Nemčija in Francija morata skupno Prispevati v obnavljanju vloge Evrope pri reševanju svetovnih problemov«. Izjava francoskega predsednika Giscarda d’Estainga ob svojem prihodu v Bonn nam že v grobih obrisih posreduje cilje sedanjega nemško-francoskcga srečanja. Državi naj bi postali «go-mlni» sijj zahodne Evrope, ne da bi s tem hoteli nadvlado, temveč •e evropsko osamosvojitev in večjo težo v mednarodnih zadevah.
Včeraj sta se torej francoski predsednik Giscard d’Estaing in za-bodnonemški zvezni kancler Helmut Schmidt omejila na načelne izjave, ki potrjujejo prijateljske ve-
**• ki so se razvile med državama, Po Adenauerjevcm obisku v Parizu «n de Gaullovem ((pohodu miru«, »zgodovinska sprava« je danes le spomin, državi sta usmerili svoje napore v iskanje skupne strategije P*1 vzpostavljanju dialoga, ki sta *a Pretrgala oboroževalna tekma v Evropi in sovjetska invazija Afganistana.
Kaj se bosta državnika domenila bo znano šele v petek, ko bodo
osrednji pogovori in bodo povzeli končne misli. Že seda
— —...... že sedaj pa ie povsem
Jasno, da se rojeva nova «os» Pa-
riz - Bonn, ki bo morala do neke mere usmerjati zunanjo politiko vse Evropske gospodarske skupnosti, ne da bi se pri tem zamerila \Vashing tonu. In tu tiči največja nevarnost in težava take francosko - nemške zamisli. Medtem ko ima francoski predsednik Giscard d’Estaing proste roke in lahko svoje mednarodne pobude uresničuje mimo privoljenja ameriške diplomacije, je Bonn bolj vezan na atlantsko zavezništvo. Sedanji obisk bo baje služil tudi za uresničitev skupne strategije do preveč občutljivega zaveznika preko Atlantika.
Osemnajst let prijateljstva
■fS-sis
BONN — Osemnajst let je staro francosko - nemško prijateljstvo. Temelje sta mu postavila Adenauer (levo) in de Gaulle (desno) na pariškem srečanju 5. julija 1962, ko sta državnika slovesno izjavila, da sta dosegla »zgodovinsko spravo« po stoletnih bojih in sovraštvu. Poudarila sta tudi, da čakajo nemški in francoski narod nove naloge v utrjevanju atlantskega zavezništva.
Točno dva meseca kasneje je gen. de Gaulle vrnil obisk in se v Bonnu sestal z Adenauerjem. Prijateljstvo je bilo že sklenjeno. Državnika sta le natančneje opredelila vlogi svojih držav v evropski in mednarodni stvarnosti. «Naša dva naroda, je dejal francoski predsednik ob prihodu v Bonn, bosta morala skupno ustvariti mnogo velikih stvari«.
V Moskvi so takrat zagnali vik in krik zaradi «zarote nemških in francoskih militaristov«. Danes se je nekdanja »zarota« spremenila v iskanje novih odnosov za dosego miru v Evropi.
Povsem razumljivo je včerajšnja izmenjava mnenj med Giscardom in Schmidtom zavita v neprodirno tajnost. Oba sta se pred kratkim pogovarjala z generalnim sekretarjem KD in predsednikom prezidija S/ Leonidom Brežnjevom. da dobro j» znata sovjetska stališča do najbolj perečih mednarodnih problemov'.
V	Bonnu politični opazovalci domnevajo, da bodo glavne teme sedanjih jx)govorov: vzpostavitev dialoga med Vzhodom in Zahodom, priprave na pogajanja SALT 3 (ev-rostrateški jedrski iztrelki) in afga nistanska kriza. Optimizem, ki jc v prejšnjih dneh preveval tako v Bonnu kot v Parizu je včeraj doživel precejšnji udarec, a ne dokončnega, saj se sovjetska diplomacija rada poslužuje protislovnih izjav. Včeraj je namreč sovjetska tiskovna agencija TASS povsem nepričakovano ponovno obudila tezo, da je sklep o modernizaciji zahodnoevropskega raketnega sistema z izstrelki per shing 2 in manevrirnimi raketami porušil ravnotežje sil v Evropi. TA Ss zavrača zahodne trditve, da je oboroževalno tekmo v Evropi sprožila Moskva z nameščanjem raket «SS - 20« in z modernizacijo svojih letalskih in kopenskih sil,
V	Bonnu pripominjajo, da je tako pisanje nekaj čisto običajnega, Sovjetska zveza naj bi skušala le dvigniti ceno za pristop k pogajal-čevi mizi. Bolj kot Moskva pa skrbi Giscarda in Schmidta Washington. Dosedanje reakcije Bele hiše so bile skrajno previdne. Vzele so na znanje rezultate Schmidtovega o-biska v Moskvi, a končne ocene niso dale. Carter si v teh dneh ne sme privoščiti kompromisov in popuščanja do Sovjetske zveze. Do ameriških novembrskih volitev je le nekaj mesecev. Do takrat je
. -treba vse »zamrzniti«, in toga še
dobro zavedata tudi Giscard in Schmidt, ki bosta gotovo sestavila skupno strategijo, a ta bo znana do potankosti šele po ameriških volitvah. Med drugim sta tako Francija kot Zvezna republika Nemčija prav tako pred volitvami, a imata (nedvomno manjše skrbi. Nemška socialdemokracija je gotova v zmago, a tudi Giscard d'Estaing se ne boji tekmecev.
Rezultati nemško - francoskega vrha bodo torej dokončno znani šele čez kak mesec. Tedaj bo baje tudi jasno, kakšno stališče bosta zavzeli državi do drugih perečih mednarodnih problemov, ki niso danes na uradnem seznamu, a se jih bodo skoraj gotovo dotaknili med sedanjimi pogovori. O Bližnjem vzhodu zadnje čase francoska in nemška diplomacija skrbno molčita, a politični ooazovalci so prepričani, da je to le taktična poteza.
Mrzlična pogajanja za preprečitev stavke nadzornikov zračnega prometa
Letalske vozovnice za 15 odstotkov dražje - V petek letališča ves dan zaprta zaradi stavke direktorjev - Težave v trajektnih zvezah s Sardinijo
RIM — Pred začetkom sezone velikih dopustov in ko se je turistična sezona z izboljšanjem vremena vendar začela, je v teku vrsta stavk, zlasti v prometnem sektorju, ki močno ovira ravno turizem in pa zaključne proizvodne postopke v nekaterih obratih. Včeraj so tudi stopili v veljavo novi (»viški (15-od stotni) letalskih vozovnic, ki prav tako ne spodbujajo turističnega razvoja. Polet iz Trsta v Rim stane na primer po novem 68.500 lir. Največja ovira so pa napovedane stav ke nadzornikov zračnega prometa in direktorjev letališč, ki grozijo popolnoma ohromiti notranji letalski promet v tem tednu.
D'Estainga je ob prihodu v Bonn sprejel predsednik ZRN Carstens
(Telefoto AP)
Iz protesta proti vladi, ki predoi go zavlačuje izvajanje sprejetih obvez glede prehoda nadzorstva nad letalskim prometom v civilno sluz bo, je 400 nadzornikov napovedalo od danes do 15. t.m. vsak dan štiri ure stavke, od 11. do 15. ure. V teku so mrzlična pogajanja med strokovnimi sindikati CGIL, CISL in UIL, koordinacijskim odborom
nadzornikov in ministroma Lago-riom in Formico, da bi se izgoni! i potrditvi stavke, ki se bodo zavL kla pozno v noč. V petek pa bodo ob 8. uri začeli 24-urno stavko ravnatelji letališč, ki bodo popolnoma blokirana.
Iz protesta proti ukinitvi pomorske proge proti Civitavecchii so pri-staniščniki iz Porto Torresa na Sardiniji včeraj preprečili odhod dveh trajektov proti Genovi, pri čemer je ostalo na pomolih okrog 1.000 ljudi. S sardinskega letališča Alghero ni niti odletelo letalo proti Rimu, ker se je posadka uprla prevzemu službe po poteku delovnega umika. Razčlenjeno stavkovno gibanje so začeli včeraj zjutraj tudi uslužbenci pošte in telegrafa, ki so včlanjeni v CG IL. Akcija bo trajala do konca meseca, vmes bodo jjriredili tudi celodnevno stavko.
moč ja. Ker tovarnam ne dobavljajo surovin, bodo prisiljene v kratkem prekiniti proizvodnjo v nekaterih oddelkih, nič pa ne kaže, da bi se spor glede delovne pogodbe mogel rešiti v kratkih rokih.
ZADNJA VEST
Osebje vlačilcev beneške luke, ki je včlanjeno v avtonomen sindikat, je včeraj stavkalo že osmi dan, kar je že povzročilo velike težave industrijskim obratom bližnjega ob-
.....................................................................................................................................iiiiii................................................................................................mi.......................mm,.........„„........
V DEOGRADU SE JE ZAČEE SESTANEK KOORDINATORJEV NEUVRŠČENIH ZA HRANO IN KMETIJSTVO
Prizadevanja neuvrščenih in držav v razvoju za občutno povečanje kmetijske proizvodnje
Razvite države ne kažejo dovolj posluha za pereča vprašanja nerazvitih
BEOGRAD - Veliko število neu-vrščenih in držav v razvoju j ms .ie , pripravljene načrte zg počutim povečanje kmetijske proizvodnje, vendar pa brez pomoči vse mednarodne skupnosti, predvsem razvitih držav teh načrtov skoraj ne bo mogoče uresničiti. V razmetan, ko razviti svet ne kaže zadosti volje, niti piosluha za reševanje perečih problemov nerazvitega sveta, je temeljni predpogoj za izhod iz te žav nadaljnje zbliževanje vrst neuvrščenih in drugih držav v razvoju in večje medsebojno sodelovanje, da bi z združenimi silami premostili ovire na poti hitrejšega razvoja. To je ena od temeljnih poslanic prvega sestanka koordinatorjev neuvrščenih držav za hrano in kmetijstvo, ki se je včeraj začel v Beogradu.
Udeležence sestanka, katerih naloga je poiskati in predlagati potrebne ukrepe za uresničitev priporočil resolucije o hrani in kmetijski proizvodnji, ki so jo sprejeli na 5. kon-
Zipet zaplet v Afganistanu
NEW DELHI — V Afganistanu se Položaj ponovno zapleta. To vsaj f^dijo dobro obveščeni krogi v indijskem glavnem mestu, izjave Predstavnikov islamske gverile v Peshavvarju in seveda pisanje mos •tovske «Pravde», ki trdi, da se »stopnjuje vmešavanje zahodnih imperialistov v notranje zadeve Afga nistana«.
Težko je iz vsega tega izluščiti resnico. Nemogoče je dokazati, da Je sovjetska vojska v zadnjih uraii sProžila silovito protiofenzivo juž-no od Kabula. Težko je preveriti, če so sovjetski helikopterji raztro sili ob afganistansko-pakistanski meji zahrbtne protipehotne mine, a nekrologi v kabulskih časopisih nesporno dokazujejo, da jc življenje B&brakovih funkcionarjev težko. Rajduštvo islamskih upornikov ne bo verjetno strlo sovjetskega vojaškega stroja, kljub temu pa v državi opazno upada podpora «poli tiki prijateljstva s Sovjetsko zvezo«
Težave kabulskega režima so razvidne tudi iz pisanja moskovske »Pravde«, ki skuša podtakniti »imperialistom in reakcionarjem« priprave za atentat na najsvetejšo mošejo Afganistana. Novi «Reichstag« bi moral odpreti oči »milijonom Af-gancem, ki bodo končno spoznali, da je banditom zelena islamska zastava le kritje za njihovo zločinsko dejavnost«. Pravdin besednjak vzbuja čudne občutke, saj bi lahko razbrali, da postaja Sovjetska zveza branitelj islamske pravovernosti. Afganistan je torej tudi za Moskvo Postal gordijski vozel.
fercnci na vrhu v Colombu in sklepov. ki jih vsebujeta gospodarska ueklaracija in akcijski program za gospodarsko sodelovanje iz Ha rane. je pozdravil član ZIS in predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo Milovan Zidar.
Dejal je, da so na konferenci v Havani izrazili zaskrbljenost zaradi kritičnih razmer s hrano in kmetijsko proizvodnjo v številnih neuvrščenih in drugih državah v razvoju kot tudi zaradi skoraj popolnega zastoja v večstranskih pogovorih med razvitimi in državami v razvoju. Takšne razmere so predvsem posledica poslabšanja splošnega položaja največjega števila držav v razvoju, ki se je začel z vrsto kriz globalnih razmer. P0 besedah Zidarja je ogromen porast zadolženosti teh držav, ki je že presegla 350 milijard dolarjev, najboljši kazalec razmer {»slabšanja položaja držav v razvoju.
Na dopoldanski seji koordinatorjev so še enkrat podčrtali, da neuvrščene in druge države v razvoju, ko zahtevajo j»moč od razvitih, pravzaprav zahtevajo tisto, kar jim pripada, če upoštevamo, da so razvite države svojo stopnjo razvoja dosegle s pomočjo naravnih in drugih virov držav v razvoju. Ped črtali sp tudi dejavnost »Skupine 77» in izrazili prepričanje, da si morajo neuvrščene in druge države v razvoju bolj prizadevati za izvajanje sklepov te skupine, (dd)
Osrednja proslava Dneva vstaje v Srbiji
Giscard d’Estaing in Helmut Schmidt med včerajšnjim pogovorom
(Telefoto AP)
BELA CRKVA — V svobodnjaški Beli crkvi je bilo včeraj veliko ljudsko zborovanje v okviru osrednje proslavo 7. julija, Dneva vstaje narodov in narodnosti Srbije. Na istem kraju, kjer so leta 1941 komunisti pod vodstvom Tita in KPJ ter heroja Žikice Jovanoviča - Španca pri-I pravili Zborovanje in (»zvali ljudstvo k vstaji, se je zbralo okoli 20.000 prebivalcev teh krajev. Zborovanje je odprl predsednik občinske konference SZDL Kupnja Milo-rad Stojčič, slavnostni govornik pa je bil Dragoslav Markovič, predsednik skupščine SFRJ.

OB 35-LETNICI VRNITVE IZ PREGNANSTVA IN ZMAGE NAD FAŠIZMOM
Metod Rotar v Veliki Britaniji
LONDON — Na povabilo britanske vlade je v London dopotoval zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. Sestal se je že s
predstavniki jugoslovanskega gospodarstva v Veliki Britaniji, preden
Pa bo obisk končal bo imel ve* j.o govorov z britanskimi predsuivtihu.
Dan izseljencev na Radišah na Koroškem
CELOVEC — V znamenju 35-let-nice vrnitve iz pregnanstva in zmage nad fašizmom je bil v ^ nedeljo v Kulturnem domu na Radišah Dan izseljencev, povezan z občnim zborom Zveze slovenskih izseljencev in tradicionalnim srečanjem. Koroški slovenski izseljenci, ki so bili izseljeni v letih nacistične strahovlade zaradi svoje narodne pripadnosti, se vsako leto spominjajo skupnega trpi jen/a, hkrati pa tudi zavzamejo stališče do aktualnih vprašanj slovenske narodne skupnosti n« Koroškem.
Na občnem zboru izseljencev je
ter, ki je spomnil na to, da so tudi slovenski izseljenci s svojim trpljenjem prispevali svoj delež k o-svoboditvi izpod fašizma; opozoril pa je tudi na to, da tudi ob letošnji 60. obletnici plebiscita takratne obljube nikakor niso izpolnjene. Slovenci nimajo vzroka za praznovanje 10. oktobra, je dejal dr. Zvvit-ter, kljub temu pa so bili načelno pripravljeni za sodelovanje pri u-radnih prireditvah, toda vlada je odklonila tudi samo misel na razpravo o predlogih koroških Slovencev. «Nismo mi odbili ponujene roke, je poudaril dr. Zwitter, marveč
spregovoril predsednik Zveze slo- jo je odbila deželna vlada.« Zvvitter venskih organizacij dr. Franci Zwit- I je’ to ocenil kot sad tristrankarske-
ga sporazuma, ki pomeni vrnitev na staro nacionalistično obliko ob-
ravnavanja slovenskega vprašanja. Poleg tega je pozval na enotnost in budnost spričo okrepljenih pojavov neonacizma v Avstriji. Opozoril pa je tudi na akcije samopomoči koroških Slovencev na kulturnem in gospodarskem področju, ki pa ne smejo biti nadomestilo za politični boj proti zakonu o narodnih skupinah.
Izseljenci so se spomnili svojih umrlih članov, posebej še spomladi umrlega častnega člana Karla Prusnika - Gašperja. Ob zaključku občnega zbora, ki je potrdil stari odbor (s predsednikom Jožetom
Partlom, so sprejeli izjavo, v kateri posebej poudarjajo zaobljubo: «Nikdar pozabiti!« Izjava opozarja na nevarnost, ki jo predstavlja o-življanje nacionalizma in neonacizma. Ob 35-letnici zmage nad fašizmom in 25-letnici podpisa državne pogodbe pa izraža pričakovanje, da bo Avstrija Slovencem «pravična domovina in ne krivična mačeha«. Poudarja pa tudi, da izpolnjevanje člena 7 ni možno z oktroiranjem nesprejemljivih norm.
Dan izseljencev, ki je izzvenel v prisrčni družabnosti, sta z nastopi popestrila moški pevski zbor SPD Radiše in folklorna skupina Zarja iz Železne Kaple. (Sindok)
V NEDELJO V PODSTANAJCl PRI ŠEBRELJAH
Odkritje spominske plošče, pokrajinski partijski šoli
IDRIJA — V nedeljo so v Pod-stanajci pri Šebreljah, kjer je v času od 5. septembra 1944 do 22. marca 1945 delovala druga pokrajinska partijska šola za Slovensko primorje in Gorenjsko, družbeno-pohtične organizacije in krajevna skupnost Šebrelje pripravila proslavo s svečanim odkritjem spominske plošče drugi pokrajinski partijski šoli in tovariškim srečanjem. Več kot 500 udeležencev proslave se je v nedeljo dopoldne najprej zbralo pred zadružnim domom v šebreljah na katerega so ob dnevu borca postavili informativno tablo na kateri so označena številna obeležja iz narodnoosvobodilne borbe nd šebrcljski planoti; nato so krajani, nekdanji tečajniki, predavatelji in ostali gostje, med katerimi je bil tudi dr. Joža Vilfan, član Sveta federacije, krenili v dolino Podstanajce po poti, ki jo je s prostovoljnim delom uredila mladina iz Šebrelj. Tu je zbrane udeležence proslave najprej pozdravil predstavnik krajevne skupnosti šebrelje Jože Rejc, ki je tu-cu predstavil povojno izgradnjo požganih Šebrelj in skupna prizadevanja krajanov v zadnjem času pri elektrifikaciji, izgradnji vodovoda in cestni povezavi Šebrelj, največje vasi v Idrijski občini z ostalimi občinskimi središči. Slavnostni govornik na proslavi je bil Viktor Podobnik, sekretar občinske konference ZKS Idrija, ki je poudaril velik pomen druge pokrajinske partijske šole, v kateri se je do konca majr 1945 zvrstilo sedem tečajev s skoraj 300 udeleženci, šola je bila za partijske kadre Primorske in Gorenjske izrednega pomena. Tečajnikom je posredovala osnovna znanja teorije marksizma in leninizma, v večji meri pa se je ukvarjala z izobraževanjem kadrov za neposredno aktivistično delo na terenu. Šola je bila nenehno povezana s prakso, saj so v njej predavali prekaljeni revolucionarji, kot so Miha Marinko, Lidija Šentjurc in drugi. Na mestu
litbiroja CK KP SZ Vasilij V. Kuz-njecov. V delegaciji bodo tudi član komisije sovjeta nacionalnosti za kmetijstvo in prvi sekretar območnega komiteja KP Kazahstana O-razbek S. Kuanišev, predsednica izvršnega sovjeta čukotskega avtonomnega okrožja Lina G. Tinelj ter član kumisije zveznega sovjeta za znanost in tehniko Vladimir H. Sokol.
Delegacija bo imela uradne pogo-SFRJ,
vore z delegacijo skupščine ki jo bo vodil predsednik skupščine Dragoslav Markovič. Pričakujejo, da se bodo člani sovjetske delegacije sešli tudi z več visokimi osebnostmi v federaciji.
Preklicana stavka nadzornikov poletov
Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da je bila stavka nadzornikov letalskega prometa preklicana. ker .je vlada obljubila, da bo uredila vprašanje prehoda v civilno službo z nujnim postopkom.
Sinoči se jc sestal višji sodni svet
RIM — Včeraj so sindikalni predstavniki vsedržavne organizacije i-talijanskih sodnikov izdali kjmum-ke. v katerem potrjujejo sklep, da bedo vsi sodniki stavkali 10. julija, nato pa izvajali belo stavKo, da bi s tem opozorili na brezbrižnost vlade, ki tudi j» umoru državnega pravdnika Amata ni sprejela zahtev po učinkovitejši zaščiti sodnikov. ki se ukvarjajo s terorizmom. V dokumentu pa sindikalni pr jdstav-niki razlagajo tudi druge zahteve sodnikov, ki gredo od potrebe po reformi pravosodja do pravičnejšega ekonomskega režima.
Pozno zvečer pa se je končala seja višjega sodnega sveta, ki jo je vodil sam predsednik republike Pertini ob prisotnosti pravosodnega ministra Morlina in ministra za notranje zadeve Rognonija. V dokumentu, ki so ga izdali po serianku izjavljajo, da sta ministra zagotovila sodnikom nekaj nujnejših u-Iffepov, med katerimi učinkov't*jšb varnost sodnikov, ki se ukvarjajo s preiskavami o terorizmu.
Minister Morlino je obljubil, da bo skušal pospešiti delovanje parlamenta v zvezi z reformo pravosodja, še pred (»letnimi počitnicami pa naj bi sprejel zdkdtlet, k: razbremenjujejo sodnike s tem, da dajejo večje odgovornosti spravnim sodnikom in pretor.jem. Minister Ro-gnoni pa je zajamčil okrepitev varnostnih ukrepov za zaščito sodnikov.
Cilj sinočnjega zasedanja višjega sodnega sveta je brez dvoma bil tudi ta, da zajezi val protesta, ki vedno bolj zajema sodne urade italijanskih glavnih mest. Če so ga predstavniki vlade dosegli, pa bo verjetno znano le danes, ko se sestanejo javni tožilci in predstavniki vsedržavnega združenja sodnikov, da bi ocenili sinočnje srečanje In preverili trdnost ministrskih obljub.
■lll|||llll■ll||lll||ll■■lll|ll|||■||lllllll|■llllll■lll■llllnlll■■lllllllllll■lllllllllllllllllll■lllll|lllll,|l||||ulu■■, itn mg
kjer je stalo pet barak, ki jih je
okupator odkril v zadnji ofenzivi in jih požgal, je Jože Lesar prvi u-pravnik in predavatelj druge pokrajinske partijske šole za Slovensko primorje in Gorenjsko odkril spominsko ploščo.
V kulturnem programu proslave so nastopili domači mešani pevski zbor in recitatorji, z zborno recitacijo Šebrelje. Po proslavi je sledilo tovariško srečanje udeležencev proslave v šebreljah.
SILVO KOVAČ
Papež Janez Pavel II. v črnskem mestu Bahia

Zastopstvo VS SZ pri skupščini SFRJ
BEOGRAD — Na povabilo skupščine SFRJ se bo od 8. do 14. julija v Jugoslaviji mudila na u-radnem in prijateljskem obisku delegacija vrhovnega sovjeta ZSSR, ki jo bo vodil prvi namestnik predsednika prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR in kandidat za člana po-
BAHIA — Papež Janez Pavel II. nadaljuje svoj obisk v Braziliji, kljub temu, da postajajo vedno bolj vidni znaki njegove utrujenosti. Vče-naj se je mudil v Bahii, črnskem glavnem mestu Južne Amerike, ki je tudi središče največje revščine in pomanjkanja.
Zjutraj je Karol Wojtyla obiskal
nečloveških razmerah več sto tisoč temnopoltih prebivalcev Bahie. Papež jih je pozval naj si sami pomagajo iz revščine in naj ne čakajo samo na javno pomoč. Med dveurno mašo, ki jo je daroval popoldne, pa je naslovil na vso Latinsko Ameriko poslanico, v kateri jo vabi k družbenim reformam in zavračanju
hirališče v periferiji Bahie, kjer se nasilja. «Nujno je, da se zavzamc-
zdravijo gobavci.
Popoldne pa se je z linijskim avtobusom, ki so ga za to priložnost rezervirali zanj in za njegovo spremstvo, pojoeljal v najrevnejšo četrt, imenovano «alagados». Gre za pa-lafitne zgradbe, v katerih živi v
mo za resnični družbeni razvoj, ki mora biti popoln, obenem pa naj zajamči svete vrednote vere, morale in družine«, je dejal Janez Pavel II.
Na sliki (telefoto AP); papež Pavel IL blagoslavja množico v BahH.
TEDEN DNI PRED SEJO POKRAJINSKEGA SVETA
Nesporazum med demokratičnimi strankami koristi v največji meri Listi za Trst
Zaradi križanih vetov je v sedanjem trenutku nemogoče oblikovanje vsake trdne večine - Zasedanje pokrajinskega odbora KP!
Potem ko je Lista za Trst z odločilnim vzdržanjem krščanske demokracije pri glasovanju o proračunu vsaj za leto dni ohranila oblast na tržaški občini, se ji podobna možnost ponuja tudi na pokrajini. Teden dni pred prvo sejo novoizvoljenega sveta je namreč vprašanje o-blikovanja pokrajinskega odpora, zaradi križanih vetov skoraj med vsemi strankami, še vedno na mrtvi točki: od take situacije ima največ koristi prav Lista za Trst, ki s svojimi enajstimi svetovalci in ob pomanjkanju vsakršnega sporazuma med KD in KPI - ki je povsem izključen — lahko izvoli svojega predsednika in riov odbor.
Predstavniki Liste za Trst so tudi med razpravo o drugem občinskem proračunu potrdili, da na pokrajini ne bodo nikogar podpirali od zunaj, ker bi to bilo proti volji prebivalstva, ki je listo na zadnjih volitvah še okrepilo. S tem so ponovno zavrnili predlog KD o križnih rešitvah: slednja je namreč predlagala, da bi v zameno za vjdržanje pri proračunu, lista od zunaj podprla oblikovanje cdbora, ki bi ga sestavljali KD in druge la ične in socialistične stranke. Predlog pa je naletel na nasprouivanje socialistov in Slovenske skupnosti, ki ne nameravata pristati na take rešitve, ki bi se uokvirile v širši sporazum med KD in Listo /a Trst.
Tudi KPI ni pripravljena posredno ali neposredno podpirati take rešitve, ki bi jo izključevale iz direktnega sodelovanja v samem pokrajinskem odboru. Predlagala je potrditev demokratičnega levičarskega odbora (KPI, PSI, PSDI in SSkj, ki je pokrajino upravljal v zadnjih treh letih. Sicer pa je bila analiza trenutnega političnega položaja v pokrajini in okoliških občinah o srednja tema sobotnega zasedanja strankinega pokrajinskega odb ira in nadzorne komisije, ki sta se sestali na skupnem zasedanju pod vodstvom tajnika Tonela. Zaključne misli zasedanja pa je ,>ovzel član strankinega vsedržavnega vodstva Armando Cossutta. Strankina org a na sta predvsem potrdila izbire, ki jih je stranka predlagala že v volilni kampanji, ko se je zavzela za oblikovanje odborov demokratične in protifašistične enotnosti, tako na občini, kot na pokrajini in vseli okoliških občinskih upravah. Na o snovi sporazuma med KPI in PSI je v nekaterih okoliških občinah že prišlo do oblikovanja takih večin, tako sodelovanje med obema levičarskima strankama pa je mogoče razrešiti — je med drugim rečeno v tiskovnem sporočilu, ki ga 'je KPI
šanju tržaške občine in vzdrzan.iu KD pri petkovem glasovanju o proračunu. Tako zadržanje KD, je še rečeno v tiskovnem poročilu, je o-draz nove politične linije, ki bo gotovo imela svoje posledice ne samo na tržaški občini.
Glede vprašanja ljudskega posvetovanja o lokaciji industrijske proste cone na Krasu sta pokra jinsica organa KPI sklenila proučiti vse možne novosti, ki so povezane s po novno predstavitvijo ustreznega sklepa v občinskem svetu. Razpravljala sta tudi o strankarskih notranjih problemih in sklenila, da bosta v jeseni priredila posebno o perativno pobudo o trenutnem sta nju v vrstah KPI.
Sindikalni ostanek o problemih suplentov
Na sedežu šolskega sindikata CG IL v Ul. Pondares, je bilo včeraj zborovanje o pogodbeni platformi iz Riccioneja in o spornem vprašanju suplentov. Debatiralo se je o raznih problemih, najbolj pa se je govorilo o zakonskem osnutku za nameščanje suplentov, ki ga je vlada odobrila prejšnji teden. V zve-
zi s tem so udeleženci kritično ocenili ministrske predloge, posebno točki osem in deset zakonskega osnutka. Deseta točka namreč pravi, naj bi delovni kolegi nadomeščali odsotnega učitelja do dvajset dni. Na ta način pa bi bili supleriti odpravljeni, kar bi neizbežno privedlo do organizacijskih težav na delovnem mestu.
Govor je bil tudi o povezavi med pogodbeno platformo in zakonskim osnutkom ter o stikih s političnimi strankami, kar bi nedvomno pripomoglo. da bi to kočljivo vprašanje rešili v najkrajšem času.
Zahvala pokrajinskega konzorcija šolskih patronatov
Z deželnim zakonom štev. 10 z dne 26. maja letos so bili tudi v Furlaniji - Julijski krajini ukinjeni šolski patronati in ustrezni pokrajinski konzorciji. Patronati so v preteklem šolskem letu, kljub velikim težavam in negotovostim, zadovoljivo opravili svojo družbeno vlogo vlogo v korist učencev in dijakov,
PO OPRAVLJENIH PISMENIH NALOGAH
Danes začetek ustnega dela letošnje mature
Kandidati realne gimnazije in trgovske akademije prvi na vrsti - Klasiki bodo že ta teden končali zrelostni izpit
Po pismenem delu letošnjega zrelostnega izpita na paših višjih srednjih šolah, se bo danes zjutraj ob 8.30 začela tudi ustna skušnja mature. Kandidati seveda še ničesar ne vedo o uspehu njihovega pisanja, o tem bodo zvedeli šele, ko bodo danes in v prihodnjih dneh predstavili komisiji, ko bodo morali tudi v glavnih obrisih popraviti nekatere napake v nalogi. Sicer pa bo ustni del tekel po že u-staljoni praksi. Med štirimi predmeti, ki jih je določilo ministrstvo, so si kandidati izbrali enega, kjer se čutijo najbolj gotovi in pripravljeni, drugega pa jim določi maturitetna komisija. Novost je v tem, da bodo kandidati o drugem predmetu zvedeli šele dan pred spraševanjem, tako da bi bila matura še težja in živci do skrajnosti napeti. Prav ta negotovost pa bi znala škoditi koncentraciji in nenazadnje bo imel, svoje posledice tudi na končni izid.
Vse šole pa ne bodo začele z ustnim delom prav danes. Na učiteljišču bodo na primer najprej dodobra pretresli privatista, saj bo moral odgovarjati na vprašanja iz vseh predmetov zadnjega letnika, v sredo se bo začela matura za klasike (ki se bodo nehali potiti že v četrtek, saj je na tem tečaju manj maturantov kot drugod), v četrtek in petek pa bo ustni izpit za vrtna-
rice, ki bodo morale nato v soboto in ponedeljek prestati še praktično preizkušnjo. Na trgovski akademiji in znanstvenem liceju pa bo odbila odločilna ura danes zjutraj ob 8.30. Komisija bo morala dnevno preverjati znanje petim kandidatom, le na trgovski akademiji se jih bo pred izpraševalci zvrstilo sedem, saj opravlja na tej šoli zrelostni izpit nad 50 dijakov.
Letošnja matura se bo na vseh šolah končala še ta teden ali prve dni prihodnjega tedna, le na učiteljišču se bo zavlekla v drugo polovico meseca, ko bodo na vrsti Goričani. Kljub temu pa ba morali biti rezultati znani že okrog 20. t.m., ponekod še prej, tako da bodo lahko šli dijaki, z izkaznico o »zrelo-sti» — predvsem »kulturni zrelo-sti» v žepu, veselo na počitnice. Vsekakor pa bomo tudi letos obveščali naše bralce o poteku ustnega dela izpita, ki daje vedno marsikatero vprašanje v razmislek.
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHII|||||IU||||IH|||||||||lM|||||||||||||M|||||||||||||l|||||||||||||,|M||||,||||M,|||„|||,M„Mmm,,l„lllnit|I)M|Mt|||M||M|||||||||||||||||nn||||||||||||||||||||
PO AVTONOMNIH RAČUNIH DO KONCA MAJA
Vrednost blagovne izmenjave s SFRJ presegla 33 milijard
Nov močan napredek v primeri s prometom v ustreznem razdobju lani (25,6 milijarde) - Uvoz blaga s sosednih območij znatno večji od izvoza
Blagovna menjava med sosednimi obmejnimi območji Italije in Jugoslavije se v zadnjem času močno povečuje iz meseca v mesec. Vrednost blaga, izmenjanega po trza škem in goriškem avtonomnem računu, je tako do konca maja letos dosegla 33 milijard 88 milijonov lir, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lanskega leta 25 milijard 659 milijonov lir. Od omenjenega globala je na tržaški avt/>-nomni račun odpadku'24 milijard 533 milijonov (lani do konca maja 19 milijard 668- mkijonev); "na*-go izdala po zasedanju — tudi na dru-1 riškega pa 8 milijard 555 milijonov ge demokratične stranke.	(lani 5 milijard 990 milijonov) lir.
Posebno pozornost sta strankina Iz navedenih podatkov je tudi raz-pokrajinska organa posvetila vpra-1 vidno, da je v letošnjem letu vred-
•mmmmiMiiiiiiimuiMiiiiiiHiaiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiaMMiintniivuitiiiiiiiiiiiiiMMHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
Slovo od Josipa Čuka
V sončnem popoldnevu so se včeraj Prosečani, znanci, prijatelji iz vseh strani Krasa poslovili od Josipa Čuka. ene od najbolj markantnih osebnosti proseškega, vaškega, kulturnega in športnega življenja v polpretekli dobi, ki je v častitljivi starosti 87 let konec prejšnjega tedna klonil v svojem poslednjem boju. Z njegovim odhodom izgublja vaška skupnost člana, ki je dal v svojem življenju globok pečat vsemu, kar se je dogajalo in ustvarjalo v vasi predvsem v časih fašističnega mračnjaštva in v povojnih letih. Njegov doprinos pa je bil tolikšen, da se ne bo mogel izteči z iztekom njegovega življenja, temveč je že in bo še vnaprej za svetlo vodilo mlajšim rodovom.
Življenje Josipa Čuka - Pepita, kot so mu pravili v vasi, je neraz-družljivo povezano z življenjem in obstojem proseškega godbenega društva, pri katerem se je aktivno u-dejstvoval skoraj 70 let kot predsednik pa ga je vodil v najtežjih časih njegove zgodovine celih 47. Nerazumljiva igra usode je hotela, da so se proseški godbeniki poslovili od svojega nekdanjega predsednika in do smrti častnega predsednika točno 73 let po njegovem vpisu v društvo.
Prav njemu se mora društvo zahvaliti za neprekinjeno delovanje tudi v fašističnem obdobju, ko je trikrat preprečil, da bi godbenikom zaplenili inštrumente. Poleg udejstvovanja pri godbi je bil Čuk aktiven tudi na športnem področju. Bil je častni član ŠD Primorje, dolga leta pa je bil tudi odbornik domačega prosvetnega društva. Društva v katerih je deloval so se mu v zahvalo poklonila z poslednjim vencem. Najbolj ganljivo od vseh, je bilo slovo domačih godbenikov, ki so se poslovili od svojega velikega vzornika s častno stražo v proseški
cerkvi ter ga pospremili na zadnji poti z žalostinkami. saj je bil Josip Čuk, kot je dejal pred odprtim grobom tajnik društva Milan Čuk, pravi simbol proseške godbe. Takega bodo člani godbenega društva Prosek ohranili v trajnem, hvaležnem spominu.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
nost jugoslovanskega izvoza na Tržaško in Goriško občutno presegla vrednost dobav v nasprotno smer.
Kar zadeva strukturo izmenjave, pa se promet v prvih petih mesecih letošnjega leta ni bistveno razlikoval nd prometa v prejšnjih letih. S Tržaškega in Goriškega izvažamo na sosedna jugaslovanska območja predvsem industrijske proizvode, iz Jugoslavije pa uvažamo zlasti živino,In. trjesojfJes in Jtazne kmetijske pridelke ter surovine, čeprav ne mapj^gjp, tpdj,,v t«y smeri dobave raznega, tehničnega blaga.
Po tržaškem avtonomnem računu smo v prvih petih mesecih letošnjega leta uvozili s sosednih jugoslovanskih območij za 3.309 milijonov lir goveje živine, za 2.768 milijonov konj in za 1.216 milijonov govejega in drugega mesa. Nadalje večje postavke so bile žagan in rezan les (2.634 milijonov), kovine in rudnine (1.321 milijonov), tekstil in predivo (996 milijonov), avtomobilski nadomestni deli in pnevmatike (589 milijonov), kemikalije (prav tako 589 milijonov), športni rekviziti (737 milijonov), razni mesni izdelki (201 milijon) itd.
V Jugoslavijo pa smo v istem času odpremili predvsem električne stroje in aparature (2.805 milijonov), proizvode kemične industrije (1.810 milijonov), umetne smole in plastične mase (1.111 milijonov), tekstilne surovine in izdelke (682 milijonov), navadne kovine in izdelke (594 milijonov), les in lesne izdelke (229 milijonov), razna vozila (390 milijonov), cement in keramične izdelke (255 milijonov) itd.
Po goriškem sporazumu pa smo do konca maja uvozili za 2 milijardi 340 milijonov lir konj, za 1 milijardo 797 milijonov lesa, za 395 milijonov papirja in embalaže, za 448 milijonov mesa, za 364 milijonov gob, za 155 milijonov lir aluminija ter manjše količine drugega blaga. V nasprotno smer pa smo dobavili predvsem nadomestne dele za razna vozila (v skupni vrednosti 1 milijarde 475 milijonov), razne stroje (360 milijonov), gospodinjske predmete (188 milijonov), polietilen (187 milijonov), tkanine (109 milijonov) ter manjše pošiljke drugega blaga.
Precejšen ?adcc
delnic družbe Tripcovich
Vrednost delnic tržaške pomorske družbe Tripcovich je včeraj nenadoma padla in to za celih 7 od sto. Včerajšnja borza je namreč zabeležila pri tej družbi precejšnjo razliko, saj je bila v petek vrednost delnic 40.900 tli*, danes pa'samo 38 tisoč. Vzrok za to gre najbrž pripisati zffižftijitertemu" interesu delničarjev Iz 'Milana,'Brescie*in Bologne. Zato pri družbi Tripcovich z velikim zanimanjem in zaskrbljenostjo sledijo poteku v borzi
Pobuda za ustanovitev
sekretariata
za pomorsko izobrazbo
Pokrajinski odbornik za izobrazbo Stelio Spadaro je bil v prejšnjih dneh v Rimu, da bi predstavil državni upravi in predstavnikom Organizacije združenih narodov osnutek načrta za ustanovitev tržaškega sekretariata za pomorsko izobrazbo na sredozemskem področju. Predlog so izdelali udeleženci seminarja o pomorski izobrazbi, ki je bil v Trstu od 26. do 29. februarja. Od- j bornik Spadaro je vzbudil zanimanje i na ta načrt, ki ga bodo začeli ures-ničevati prihodnjo jesen, ko bodo sklicali ustanovni zbor.
Razen tega je bila v Rimu v teh dneh okrogla miza o novih italijanskih in mednarodnih pobudah za zaščito sredozemskega morja. Na okrogli mizi, ki je bila prirejena ob svetovnemjdnevu za zaščito okolja, je odbornik Spadaro prikazal važnost pobude tržaške pokrajine in miljske občine za zaščito tržaškega zaliva. Nadalje je govoril tudi o vlogi, ki jo bo imel bodoči sekretariat za pomorsko izobrazbo za visoko kvalificirano pripravo osebja, za izvedbo mednarodnih varnostnih navodil med plovbo in za preprečevanje onesnaževanja.
Plačal je kavcijo 100 milijonov lir
Trgovec s kavbojkami na začasni svobodi
Tržaški trgovec s kavbojkami Giordano Lunardi je od včeraj spet na začasni prostosti, potem ko je moral sodnim oblastem plačati kavcijo v znesku 100 milijonov lir. Znesek je določil namestnik državnega pravdnika dr. Coassin, ki tudi vodi preiskavo. Kot je znano so finančni stražniki v petek aretirali Lunardi-ja, in sicer pod obtožbo posesti o-rožja (revolverja) brez ustreznega dovoljenja.
Namen finančnih stražnikov pa je bil seveda drugačen in zgorajš-nja obtožba je le pretveza za aretacijo. Pravica je bila namreč že več časa Lunardi ju za petami, predvsem zaradi davčne utaje in ponarejanja knjigovodskih knjig, kjer so zapisani vsi računi njegovih poslov. Tudi v petek, ko so agenti vdrli v njegovo razkošno vilo, so ga zalotili med spravljanjem raznovrstnih »vroči h» papirjev v kovčka, ki ju je Lunardi nato nameraval skriti.
Ugodno poslovanje Assicurazioni Generali
Včeraj je bila v Trstu redna letna skupščina delničarjev zavarovalnice Assicurazioni Generali. Delničarji so soglasno odobrili obračun lanskega poslovanja družbe, ki se je zaključilo s čistim prebitkom 31,4 milijarde lir. Delničarji so nadalje sprejeli sklep o porazdelitvi dividende v višini 750 lir za vsako delnico (lani je dividenda znašala 700 lir). Zavarovalnica je lani ka-sirala v Italiji in tujini za 1.150 milijard lir premij.
• V otroški bolnišnici Burio Ga-rofolo so pred dnevi pieli 'habilitacijske izpite za zdravstvene .delavke za varstvo otrok. Med ostalimi kandidatkami je izpit uspešno o-pravila tudi Slovenka Tanja Jakomin.
Sinoči v Dolini konec uspele šagre Sv. Urha
H
NA SINOČNJI SCN OBČINSKIM SVITA
VViller Bordon potrjen za miljskega župana
V občinski odbor je bil izvoljen tudi Jurij Vodopivec
Pri volitvah župana je šest glasov prejel kandidat Liste za Milje Franzini, sedem glasovnic pa je bilo belih. Skupščina je tudi izvolila nov občinski odbor: s 16 glasovi so bili za efektivne odbornike izvoljeni Iacopo Rossini (PSI), Vincenzo Campagna (KPI), Paolo Nicolini (KPI) in Jurij Vodopivec (neod. izvoljen na Listi Frausin - KPI). Belih glasovnic je bilo trinajst. Ravno tako s 16 glasovi sta bila za odbornika - suplenta izvoljerta Clau-dio Mutton (neod. izvoljen na Listi Frausin - KPI) in Diego Apostoli (KPI). Tudi ob tej priložnosti je bilo 13 belih glasovnic. Za podžupana bo na prvi seji občinskega odbora izvoljen socialist Iacopo Rossini.
Pred volitvami župana in odbornikov so načelniki svetovalskih skupin v glavnih obrisih podali programske in glasovalne izjave in o-cenili izide zadnjih volitev na vsedržavni in krajevni ravni. Predvsem velja zabeležiti pripravljenost sedanje koalicije, ki je odprta za vsak dialog z ostalimi političnimi silami; v tem dialogu pa ne bo koalicija odstopala od dveh svojih temeljnih točk: odločnega protifašizma in boja za dosego pravic slovenske narodnostne skupnosti. Tako je v glasovalni izjavi poudaril svetovalec Donadel (KPI), te misli pa je po izvolitvi še potrdil župan Bordon. Sicer pa so svetovalske skupine v glavnih obrisih prikazale temeljne smernice in svoja stališča, ki .jih bodo zagovarjale v sedanji mandatni dobi. Novost za miljski občinski svet je prisotnost Liste za Milje, ki je izvolila kar šest svetovalcev, povsem pa ji je spodletel poizkus, da bi zrušila levičarsko upravo, kar je bil njen glavni cilj v volilni kampanji.
Spregovoril je tudi slovenski svetovalec Kiljan Ferluga: govoril je nemoteno v slovenščini, kar tudi kaže na odprtost demokratične levičarske uprave, ki je do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti vedno kazala veliko razumevanja. To je tudi pokazala z izvolitvijo slovenskega svetovalca Jurija Vodopivca v občinski odbor, kar je nedvomno veliko priznanje za slovensko narodnostno skupnost in ne samo iz miljske občine.
• Tržaška občina sporoča, da bo danes, 8. julija in jutri 9. muzej Revoltella zaprt iz tehničnih razlogov.
VViller Bordon je bil potrjen za miljskega župana. Ponovno ga je izvolila miljska občinska skupščina, ki se je sinoči sestala na svojem pr-vem zasedanju po junijskih u-pravnih volitvah. Zanj je glasovalo 15 svetovalcev Liste Frausin - KPI in en svetovalec PSI; prejel je torej 16 glasov obnovljene koalicije KPI - PSI, ki bo občino upravljala tudi v prihodnji petletni mandatni dobi.
jT'
,,_______
Sinoči se je v Dolini zaključila šagra Sv. Urha, ki jo je priredilo KP Valentin Vodnik, .Naizpnimivejši del praznika »fe jč odvijal V be-deljo, ko so Dolinčani pripravili pester in svež kulturni spored, kateremu so gostje z zanimanjem sledili. Vsak večer pa je plesalce in ostale zabaval ansambel Aries ex Praprot. Dolinska šagra je torej nadvse uspela, domačini pa so s tem obudili tudi starodavno izročilo
Nesreča na delu
Na ortopedski oddelek so včeraj popoldne sprejeli 40-letnega Dome-riica Verrimeja iz Ul. Svevo 24, ki se je težje poškodoval na delu. V f^&dbiŠČuvul. Carpineto, kjer je zaposlen, je namreč nerodno zdrsnil na »luži* tekočega katrana m si pri tem zlomil ramo. Zdraviti se bo moral 60 dni.

PRVI DAN V POLETNIH CENTRIH
Za vse zelo zanimiva izkušnja
Včeraj je bilo vreme spet muha sto in jutranje neurje ni prav nič spominjalo na tople julijske dneve. Otroci, ki so od tega tedna do 25. julija gostje poletnega centra v Zgoniku, pa nikakor niso obupali: že ob 8.30 so se sami ali pa v spremstvu staršev zbrali pred osnov no šolo «1. maj 1945» ter že začeli sklepati prva prijateljstva. Pripeljali so se s posebnim avtobusom, ki bo odslej vsako jutro obiskal vasi zahodnega Krasa, od Šlivana in Medje vasi, do Proseka, ter zbiral mlade goste poletnega središča Prvi dan v poletnem centru je bil za vse zanimiva iskušnja; čeprav so otroci zaradi dežja preživeli jutranje ure v šolskih prostorih, veselja nikdar ni manjkalo. U-deleženci, ki so stari od 6 do 11 let, so se porazdelili v skupine ter se takoj lotili risanja, striženja, lepljenja in barvanja. Čas je mine val tudi v številnih skupinskih igrah, v katerih so seveda sodelovali tudi animatorji. Bistvo polet nega središča je prav to, da si o troci prosto izbirajo dejavnost in igre, animatorji pa pri delu sodelujejo, ne da bi svojih pogledov mla
FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE
Slab začetek - slabo nadaljevanje
Edina častna izjema je bil kratki jugoslovanski film Ribje oko
Med gosti in kritiki, ki so prišli v Trst na 18. Festival znansmne fantastike, vlada precejšnje neza dovoljstvo. Posebna sekcija amaterskih filmov, ki so jih vrteli v kinodvorani Fenice včeraj in še prej v nedeljo, so popolnoma razočarali. Dejstvo, da so to filmi, ki jih niso ustvarili profesionalci in jih je treba zato soditi z drugačnimi merili, tokrat ni bilo olajševalna okoliščina. Največkrat so bili to i zredno dolgočasni filmi, med katerimi ni bilo mogoče najti izjeme.
Razočarali so tudi celovečerni filmi, ki so bili na programu v nedeljo in včeraj zvečer. »Contamina-tion», italijanskega režiserja Lewisa Coatesa (Luigija Cozzija) ni hotel biti le znanstvenofantastični film, pač pa tudi ameriški. Dialogi »alla Bogart - Bacall* so vzbujali ironičen smeh, divje gestikuliranje ne\v-yorškega policaja (vlogo je odigral tržaški igralec Marino Musi) je spominjalo na neapeljške branjevce.
Prav tako ni pripravil prijetnega presenečenja niti češkoslovaški «Ta-jemstvi Oceloveho Mesta* Ludvika Raze, ki so ga predvajali včeraj, »rešil* pa se je nedeljski srednje-metražni film »The Veldt* režiser ke Dainne Haak, saj se mu je po znala dobra opora, to se pravi dober scenarij, povzet po romanu Raya Bradburyja.
Tudi včerajšnjemu britanskemu »Anti - Clock*. režiserjev la ne Ar-den in Jacka Bonda, ne gre očita ti preveč. Film lahko uvrščamo med dela «underground» in je tudi tehnično zanimiv, čeprav seveda ne uvaja nobenih avantgardnih novosti in vsekakor ne dosega ravni ameriških »underground* filmov.
Kot zadnja naj omenimo še krat-kometražna filma »Ptakoptak* češkega režiserja Jagra in jugoslovanskega «Ribje oko* Joška Maru šica, režiserja slovite zagrebške šole animacijskih filmov. Pri tem delu res gre poudariti, da je dovršen
film in nedvomno najboljši kratki film, kar smo jih do sedaj videli.
Medtem se je včeraj na časnikarskem krožku začel tudi posvet na temo »Utopija in znanstvena fanta-stika*, ki se bo s poročili številnih relatorjev.. nadaljeval tudi danes.
Končno še program za danes. Na Gradu sv. Justa, v primeru slabega vremena pa v kinodvorani Fe nioe, bodo vrteli ameriški film «Humanoids from The Deep* Barbare Peeters in kanadski »The To-morrovv Man* Tiborja Takacsa. V kinodvorani Fenice se bo popoldne ob 17. uri začel s filmom «Que La Fete Commerice* ciklus filmov, posvečen francoskemu režiserju Bernardu Tavernieru.
• Združenje bivših deportirancev
v nacističnih taboriščih ANED zbi ra prijave žensk, ki bi se rade udeležile srečanja bivših deportirank, ki bo v Medulinu. Vse zainteresirane naj se zglasijo na sedežu ANED
dim vsiljevali. Domišlijo in ustvarjalnost otrok torej nihče ne omejuje.
Poleg poletnega središča na Kra su, ki ga prirejajo tržaška pokrajinska uprava ter občini Zgonik in Nabrežina, bo letos v poletnih mesecih deloval tudi slovenski polet ni center v Dijaškem domu. Središče, ki je namenjeno predvsem o-trokom iz mesta ter iz ostalih predelov tržaške občine, prireja tržaška občinska uprava, lotos bo po tekalo v dveh izmenah in sicer od 7. do 25. julija ter od 4. do 22. avgusta. Tudi udeleženci mestnega poletnega središča so se včeraj prvič sestali ter preživeli skupaj dobršen del dneva. Animatorji in o-troci so morali zaradi slabega vremena ostati na zaprtem, v pomoč pa so jim bile številne družabne igre ter ročne dejavnosti Jutro je tako kmalu minilo in ob 16. uri, ko je na dvorišče pripeljal šolski avtobus, se nikomur ni več mudilo domov.
Izkušnja prejšnjih let ter letošnji začetek, jasno kažeta, da so poletna središča tako za starše, kot za otroke zanimivo doživetje, ki slom na sodobnih pedagoških prijemih. Pobuda je koristna tako za starše, k: zaradi zaposlitve ne morejo posveča ti otrokom veliko časa. kot za malč ke same, ki lahko preživljajo dan v družbi svojih vrstnikov ter obe nem ostajajo v stiku z domačim okoljem.
Poletna središča redno obiskuje jo tudi nekateri handikapirani otro ci, ki so se doslej izvrstno vklju čili v družbo ter se s pomočjo a-nimatorjev spoprijemali z različnimi dejavnostmi. Poletna središča nudijo tem otrokom možnost, da se brez težav igrajo s sovrstniki, spoznavajo okolje in številne skupinske. dejavnosti. Nadvse pozitivna izkušnja torej, ki v teh treh letih doživlja velik odziv. V obe Slo ven ški poletni središči, ki delujeta v tržaški ookrajini, je letos vpisanih skoro 200 slovenskih otrok, ki bode skupno preživeli mesec dni. Zanimanje za poletne centre se veča z leta v ieto in kaže, da bo v bodoče treba take pobude še okrepiti ter izboljšati.
S. P.
Tatovi obiskali
več tržaških stanovanj
čas počitnic je, ljudje odhajajo na oddih iz mesta v letoviščarska središča, so pa tudi taki, ki šele v tem obdobju poprimejo za delo. To
OB SMRTI 34-LETNEGA NARKOMANA
PREISKAVA ŠE VEDNO V NAJVEČJI TAJNOSTI
Agenti so v nedeljo aretirali tri mladeniče, ki so osumljeni, da so «Cinu» priskrbeli usodno dozo heroina
je tudi primer neznanih tatov, ki so v prejšnjih dneh obiskali nekaj tržaških stanovanj in odnesli r/ njih vse, kar se je dalo, lastniki pa so se neljubega obiska zavedli še’e včeraj, ko so se vrnili z vikenda.
Najbolj prizadet je bil nemara Alfredo Piloti iz Ul. San Pasqua le, po poklicu uradnik, kateremu so tatovi najbrž v soboto razmetali stanovanje in odnesli dragocene predmete v vrednosti dveh milijonov. Piloti najbrž konkretno sumi neko osebo, kot je povedal pozne je policiji, saj je iz kuhinje zmanjkalo veliko čokolad, tako da je bii tat po vsej verjetnosti zelo slad kosneden. Ali bo to preiskovalcem pomagalo?
Žrtev tatinskega podviga je bila tudi 52-letna Ornella Lenaz por.
Petronio iz Ul. Androne Ferriera 1, kateri so tatovi odnesli zlatnino v vrednosti enega milijona. Prav tak obisk je doživel tudi 29 letni Sacchi Marino, kateremu pa so tatovi v njegovem stanovanju na Tr gu Volontari Giuliani 6 prizadejali nekoliko manj škode.
niiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiKiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vreme pogojuje turistični promet
Nadaljuje se preiskava v zvezi s smrtjo 34-letnega Luigija Moseatija, narkomana, ki so ga našli brez ži vljenja v sobi nekega majhnega tržaškega nofela ob nje ir: pa tudi smrtonosno mamilo — reioin. Preiskava, ki jo vodi šef oddelku za boj proti narkomaniji pri tržaški kvesturi dr. La Corte, je v nedeljo pripeljala do zanimivih izsledkov Preiskovalci so začeli grebsti v krogih tržaških narkomanov in pri tem stopili na sled štirim mladeničem, ki naj bi bili povezani s smrtjo Mo-scatija, oziroma ki so mladeniča zadnji videli prav tistega dne, ko je po enoletni prestani kazni zapustil tržaški zapor.
Eden od teh je namreč t>o vsej verjetnosti priskrbel Moseatiju heroin, ki si ga je ta nato vbrizgnil v žile s posledicami, ki jih vsi poznamo. Agenti so aretirali le tri od štirih mladeničev, četrtega še iščejo. Zaenkrat so torej priprli 23-letnega študenta Glauca Dreosa iz
Trsta, bivajočega v Ul. Galilei 19, 21-letnega Lucia Grisanija iz Ul. Gatteri 10 in 21-letnega Alana Toma Sossija iz Ul. Risorta. Prav Glauco Dreos je bil v soboto prvi, ki je srečal umrlega Moscatija. Slednji se je namreč zatekel k njemu, da bi debil dozo mamila, Dreos pa je ni imel pri sebi, vendar je «Gina» (tako so praviii Mosca-, tiju) pospremil do prijateljev, ki so mu vendarle priskrbeli heroin. Kaže, da je «Gino» za gram heroina plačal celih 100 tisoč lir, kot so pozneje izračunali preiskovalci.
Sedaj pa se postavlja „ela vrsta vprašanj. Kdo je dal Moseatiju heroin? Kdo je četrti mladenič, ki je bil tisto noč v njegovi družbi in za katerega menijo, da je razpečevalec? Ali bodo preiskovalci stopili na sled še kakim večjim ribam? Na vse to išče odgovore državni pravdnik dr. Staffa, ki je včeraj ves dan zasliševal vse tri aretirane narkomane.
Čeprav se je poletna turistična sezona že zdavnaj pričela, je število turistov na jadranskih obalah razmeroma manjše kot v prejšnjih letih. Temu je botrovalo prav gotovo slabo vreme, ki pa se je komaj proti koncu prejšnjega tedna nekoliko izboljšalo, kar so izrabili precej številni izletniki. V nedeljo pa je dež ponovno opozoril vse. da se letos pravo poletje še ni pričelo.
Obrnili smo se na vse mejne prehode ne Tržaškem, da bi lahko dobili točnejše podatke o premiku turistov v naši pokrajini. Promet je namreč od četrtka do sobote venomer naraščal, v nedeljo pa se je zaradi slabega vremena število prehodov zopet zmanjšalo. Predvsem se je povečalo število prehodov iz Italije v Jugoslavijo, medtem ko je promet v nasprotno stran preče, upadel.
Pri Fernetičih se je intezivnejši promet začel že v četrtek, višek pa je dosegel v soboto zjutraj, v nedeljo in včeraj je bilo zopet manj prehodov. Pri Pesku se je predvsem povečalo število turistov, ki gredo na počitnice v Jugoslavijo.
Pri škofijah so v prometu na onstran meje zabeležili poleg velikega števila avtomobilov z italijansko registracijo, tudi precej (skoraj 30 odstotkov) tujih vozil. Jugoslovanski državljani so se tu podali čez mejo v večjem številu le v soboto. Na stranskih prehodih se je v petek in soboto vila dolga kolona Tržačanov, ki so izkoristili prepustnico, da bi se izognili gneči na glavnih prehodih, kljub temu pa so morali čakati kar precej.
Iz navedenega lahko ugotovimo, da je večini turistov jugoslovanska obala bolj všeč od italijanske. Verjetno gre to pripisati, poleg privlačni lepoti istrskih in dalmatinskih plaž, tudi »trenutnemu* padcu jugoslovanskega dinarja, kar je gotovo eden od vzrokov za takšen naval turistov iz vse Evrope.
Hujša nesreča pri Alturl
Na oddelek za oživljanje so včeraj ob 11.30 sprejeli Marija Miklav-cicha, ki se je malo prej resno poškodoval s svojo «vespo 50» v Ul. Brigada Casale, blizu stanovanjskega naselja Altura. Miclavcich, ki pri
sebi ni imel dokumentov in kaže, da je star 45 let (stanuje pa v Ul. Monte Mangart 8) se je s svojim vozilom napotil proti mestu, ko se je še iz nepojasnjenih razlogov zaletel v kamion s prikolico, ki ga je upravljal Giampiero Vernica iz Buttria pri Vidmu.
Udarec je bil tako močan, da je Miclavcich zadobil notranje poškodbe in zlom levega kolka, pri tem pa tudi močan šok. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Ob težki izgubi svojega bivšega predsednika in častnega predsednika Josipa Čuka izreka Godbeno društvo Prosek sorodnikom najgloblje sožalje.
Člani Godbenega društva Nabrežina izrekajo najgloblje sožalje svojcem ob izgubi očeta Josipa Čuka.
SPD Tabor - Opčine izreka iskreno sožalje odborniku Josipu Čuku in svojcem ob izgubi dragega očeta.
■V OKVIRU MDA «IBAR-LEPENAC 80»
Odhod mladih brigadirjev na delovno akcijo na Kosovo
Tudi letošnje mladinske delovne akcije so se udeležili mladinci iz zamejstva
V soboto popoldne so iz Nove Gorice odpotovali miadi brigadir ii na mladinsko delovno akcijo «Ibar -Lepenac 80» na Kosovo.
Tudi. v letošnji brigadi OK ZSMS Nova Gorica »Simon Gregorčič«, kot Je že tradicija zadnjih let, ',o pri šotni mladi iz zamejstva. Za akcijo na Kosovem so se odločili trije Tržačani: dve dekleti in en fant. V soboto pred odhodom na Kosovo so brigadirji opravili še zadnjo brigadirsko konferenco v domačem kraju, kjer so prejeli zadnja navodila v zvezi z delom in življenjem na sa-akciji.
Pred odhodom, ko je bila brigada post rojena pred palačo Družbeno političnih organizacij, je brigadirje pozdravil sekretar OK ZSMS Nova Gorica, Lado Orel, ki ie poudari pomembno vlogo MDA za mlade ljudi, poleg tega pa še udeležbo no vogoriške mladine na zvezni akciji na Kosovem, kar pomeni nadaljnje utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Orel je tudi Podčrtal važnost vključevanja za JPejske mladine v brigade obmejnih OK ZSMS, kar prispeva k obogatitvi medsebojnih stikov.
Na Slovesnosti so bili prisotni
•(■""nun.........................
Pismo uredništvu
Na sestanku, ki je bil v Bazovici r*- junija, je predsednik vznodno-kraškega rajonskega sveta Krivično očital dvema slovenskima svetovalcema iz Bazovice, da se nista udeležila predzadnje seje sveta, na ka ie bil govor o jusarskem 7cm ijisču v Trebčah. Iz njegove izjave Je bilo razbrati, da se svetovalca de zanimata za probleme naših ljudi. medtem ko je vsem dobro znano, kako sta aktivna.
S tem pojasnilom ne želimo polemizirati, po našem mnenju pa le di prav, da se na javnih sestankih nepremišljeno žalijo naši tovariši ln se skuša zmanjšati njihov ugled.
Bazovica, Padriče, Groprda Sekcija KPI
poleg članov predsedstva OK ZSMS Nova Gorica tudi sekretar OK SZDL D. škarabot in predstavniki Mladinskega odbora SKGZ.
Novogoriška brigada, ki je v dru gi izmeni MDA Ibar - Lepenac 80, se bo vrnila 3. avgusta.
Sporočilo TPPZ
Vodstvo Tržaškega partizanskega Pevskega zbora javlja članom ansambla, da v juliju ne bo vaj, pač Pa so na sporedu trije koncertni nastopi :
v nedeljo, 13. t.m., ob 15. uri v Lipici ob 400-letniei kobilarne; ) v soboto, 19. t.m., ob 20.30 na tržaškem sejmišču pri iVJontebelip-gb. festivalu demokratičnega tista;
v nedeljo, 27. t.m., pa v Comu di Rosazzo (Videm) na srečanju bivših borcev z onstran in tostran meje.
Srečanje v naravi. Zveza partizanov z Opčin, PD Tabor in športno društvo Polet bodo priredili v nedeljo, 13. julija 1980, srečanje v na-uiavi v LovlfRf^ttoči v Očincih pri Štjaku. Prireditelji bodo poskrbeli za zfttiavojn razvedrile} tgr„za jedačo in pijačo. Odhod avtobusa ob 9. uri. Kdor potuje z osebnim vozilom se mora prijaviti za kosilo.
Šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini sporoča, da poteka vpisovanje v tečaje za delavce za šolsko leto 1980/81 v tajništvih vseh srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Vpisovanje se zaključi 30. julija 1980,
EEMfflHBi
Ob zaključku sezone daruje Danilo Marc 5.000 lir za PD Lipa.
V	spomin na Tončka očalca darujeta Marisa in Edi Peršič 10.000 lir za ŠZ Sloga.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Brceta daruje Neva Bandelj 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Rudolfa Brceta darujejo Herminija Kalc 5.000 lir ter Albina in Danilo Garavello 10.000 lir za ŠD Polet.
Ob 4. outetnici smrti Alojza Da neva daruje žena Bernarda 5.000 lir za PD Tabor in 5 000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Marije Milič vd. Kapun darujejo hčerke 20.000 lir za ŠD Polet, 20.000 za PD Tabor, 20.000 za pevski zbor Vasilij Mirk in 20.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na pok. Mario Hrvatič por. Berdon daruje Sabina Kralj (Trebče) 10.000 lir za ricmanjsko cerkev.
V	spomin na pok. Marijo Hrvatič por. Berdon darujeta Marčela in Feliče Vatovac 10.000 lir za ricmanjsko cerkev. V isti namen darujeta Pierina in Nini Hrvatič 10 tisoč lir.
*i,|Hiiii„|II|IIIII IIII|II|I|IIiiiI||Iiii„„„i„ „iii	■■iihmii, ,, miiii, iiiiiimiiHliMlilHmiimnmmiilMnii
Devinsko-nabrežinska občina razpisuj« natečaja
za šolsko teto 1980-81
Občina Devin Nabrežina obvešča ^Se tiste, ki bi se nameravali potegovati za začasna in nestalna me-kuharice, otroške pomočnice, “kginje in čistilke v osnovnih šo-7*0, vrtcih ali drugih občinskih u-“tsnovah za šolsko leto 1980-81, da ojofajo predložiti prošnjo na u-“treznih obrazcih do 15. julija letos. Gbrazce, kot tudi vse ostale infor-?adje, bodo interesentke dobile na ~Opanstvu, soba štev. 20. Občinski jObor bo nato izdelal prednostno Jestvieo na podlagi dostavljene dokumentacije in o izidu obvestil inte-resentke.
Devinsko - nabrežinska občina pa Opisuje natečaj za dodelitev po-''®~jenih mest in suplenc v 'bčin-?7*h otroških vrtcih za šolsko leto J980-81. Interesentke morajo predlo-žiti najkasneje do 28. t.m. prošnjo na Kulkovanern papirju in morajo imeti mplomo. ki jo je izdala ustrezna sola. Vse informacije dobite na županstvu v Nabrežini.
r Čestitke
Dne 5. julija je praznovala ANA “OGATEC iz Križa rojstni dan. O-5“0 sreče in zdravja ji želijo sin G‘8i, hči Sonja in Lorenzo.
Zdravstveni asistenti zahtevajo vključitev v višji plačilni stalež
Te dni so se zbrali na izrodili skupščini zdravstveni asistenti iz vse dežele Furlanije - Julijske krajine. Na skupščini so pregledali delovno pogodbo osebja krajevnih u stanov za triletje 1979/81 in zakon štev. 833 o zdravstveni preosnovi ter ugotovili, da so nekateri izmeri njih še vedno vključeni v različne plačilne staleže, medtem ko je zakon o zdravstveni preosnovi odredil izenačenje vseh kategorij pomožnega zdravstvenega osebja. Kor, kretno so zdravstveni asistenti in babice še vedno vključeni v 8. plačilni stalež delovnega pravilnika krajevnih ustanov, medtem ko so na primer socialni asistenti, terapi-sti, tajniki in upravitelji vključeni v višji, 7. plačilni stalež. S skupščine so zdravstveni asistenti zato poslali pristojnim oblastem opozorilno pis mo z zahtevo po vključitvi vseh pri zadetih kategorij v višji plačilni sta-lež v smislu odredb zdravstvene pre-osnove in v skladu s tem, kar se dogaja v vseh drugih državah članicah Evropske gospodarske skupnosti.
• Patronati INAS, INČA in UCAP
obveščajo vse tiste, ki dobivajo poleg normalne pokojnine tudi vojno, ali pa so bili po novembru 1977 še v službi, da morajo dejstvo osebno prijaviti sodstvu do 28. t.m. Sa-moprijava je potrebna, da se lahko začne postopek, da tistim, ki so dobili morebitne posebne doklade, ne bo treba vračati dobljenega denarja. Za vse nadaljnje informacije naj se zainteresirani zglasijo v enem od omenjenih treh patronatov.
Izleti
Včeraj -
danes t
Danes, TOREK, 8. julija LIZA
Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 40.55 — Dolžina dneva 15.31 — Lu-118 vzide ob 2.29 in zatone ob 16.58.
Jutri, SREDA, 9. julija
VERONIKA
J^eme včeraj: najvišja temperaturi* 24 stopinj, najnižja 17,8 stopinje, 18. uri 22,4 stopinje, zračni tlak mb ustaljen, veter 4 km na jugozahodnik, vlaga 65-odstot-”a> nebo pooblačeno, morje rahlo ffžgibano, temperatura morja 21,8 8t<>Pinje.
ROJSTVA IN SMRTI
.Rodili SO SE: Alberto Rossi, Stoch, Francesca Grazioso, •tiara Montagner, Beatrice Bassa-nese. Raffaele Martino, v. OMELI SO; 62-letna Antonietta p'fia, 85-letna Maria Snidersich vd.
65-letna Albina Piscanc, 81-etna Teresa Gasparon vd. Acerbi, "‘'-letni Carlo Hollan, 86-letni Giu-Ppe Zuccoli, 71-letni Stanislao Se-abor, 80-letna Maria Werber vd.
Aloisi, 80-letna Amabile Musso vd. Magris, 35-letna Fiorella Amodeo por. Carone, 87-letna Anna Saico-vich vd. Firm, 97-letna Maria Anna Gerolimich vd. Cosulich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 d« 20.30)
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do H. ure tel 732627; predpraznična od H do ^1. ure tn praznična id n do 20. ire rel 68441
LEKARNE V OKOLIC)
Bol junec: tel 228-124, Bazovica tel. 226 165; Opčine: tol. 211 (Mil. Prosek: tel 225-141, Božje polje. Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel ’09-197, Zavije tel. 213137; Milje: tel. 271 124.
Gledališča
V občinskem gledališču «Verdi» bo danes ob 20.30 tretja in v četrtek, ob 20.30 četrta predstava Leharjeve operete «Vesela vdova«. Opereto bo dirigiral jugoslovanski dirigent tiskar Danon, režijo je oskrbel Fi-lippo Crivelli.
Blagajna gledališča Verdi je odprta za ponovitve (danes in v četrtek).
Kino
Nazionaie	15.30—22.00 »Casanova
supersex». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 21.30 »La luna«. J. Clay-burg, M. Barry, T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz Zaprto
Eden 16.00—21.15 «Mezzogiorno e mezzo di fuoco«. Barvni film za vsakogar.
Excelsior 17.00 »Uno strano tipo«. A. Celentano. Barvni film za vsakogar.
Grattacielo 16.30—22.15 »La fuga di Ix>gan». Barvni film.
Fenice Zaprto do 12. julija
Mignon 16.30—22.15 «1 tre caballe-ros«. Walt Disney. Barvni risani film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Le por-no vip«. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Do 25. julija zaprto.
Moderno 16.00 »La piti grande vitto-ria di Jeeg Robot«. Barvni risani film.
Aurora 17.00 «Raggioniere Arturo de Fonti bancario precario«. P. Villaggio. Barvni film.
Capitol 16.30 «Uragano sulle Bermu-de». Barvni film za vsakogar.
Vittorio Veneto Zaprto do 19. julija.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da bo prva seja u-pravnega odbora po 13. občnem zboru danes, 8. julija 1980, v knjiž-njični čitalnici.
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois sporoča, da je v teku poskusno vpisovanje za 1. razred oddelka za geometre, ki naj bi bil pridružen tehničnemu zavodu. Odprtje oddelka za geometre je odvisno od števila vpisanih in od prostorskih zmogljivosti.
Mali oglasi
telefon <04p) 7946 72
PODJETJE import-export v Trstu sprejme v službo gospo/dično ž znanjem italijanščine in srbohrvaščine. Telefonirati od 9. do 13. ure na tel. št. 62-704.
LIGNANO Zaradi bolezni odstopam rezervacijo miniapartmaja za obdobje od 14. do 30. julija. Telefonirati danes in v torek na tel. št. 211-001 J^Epik trgovine).
ZARADI popanjkgnja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni četo nošene in vlečne trak-terske atomizerje od 200, 300 in 600 litfov, fr-eze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše nemera cr centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel 2758.
KUPIM hišo ali stanovanje z vrtom in garažo, v okolici Ulice Rossetti ali na škorklji Telefonirati na številko 61 389 oo 8.30 do 12.30 a od 15 30 do 19.30.
OSMICO je odprl Ivan Terčon -Mavhinje 42. loči belo in črno domače vino
IŠČEMO čistilke. Predstaviti se na podjetju Faro, v Ul. sv, Frančiška 4/1, v uradnih urah in sicer od 8.30 do 13. ure.
PRODAM avtomobil alfa sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031.
KUPIM pisalni stroj s slovenskimi črkami. Telefon: 748-611.
OSMICO je odpri Karlo Škabar v Repnu štev 23. Toči teran.
V	PETEK je it stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maCek z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288
LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k cočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom.
TRŽAŠKO industrijsko podjetje i-šče osebo za delovno mesto pro-gramerja-ke v svojem centru za obdelavo podatkov. Zahtevana Je visokošolska izobrazba in nagnjenje do tega poklica. Pri izbiri kandidatov-k bo dana prednost tistim, ki lahko dokažejo tako strokovno poznavanje jezika RPG II kot tudi izkušnje na tem področju. Delpvno mesto je na sedežu podjetja v Trstu. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Programer».
V	REPNlčL štev. 2 je odprl osmico Vladimir Rebula. Toči belo in črno vino.
POVSEM ZASLUŽEN JUBILEJ
Na desetem festivalu v Števerjanu sodelovalo 18 zabavnih ansamblov
Prvo nagrado za melodijo so prisodili «Hladni sapici» - V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je melodijam prisluhnila številna množica ljubiteljev vesele glasbe
«Hladna sapica« avtorja Licia Breganta v izvedbi ansambla »Mejaši« z Goriške je prejela prvo nagrado desetega festivala narodnozabavne glasbe, ki so ga v priredbi ansambla «Lojzeta Illedeta« 'n prosvetnega društva «Frančišek Borgia Sedej« izvedli v soboto in nedeljo v Števerjanu. Nagrada, ki je bila podeljena za najboljšo melodijo, znaša 150 tisoč lir in pokal ansam bia «Hlede«. Za najboljšo iz redbo so bili nagrajeni »Fantje iz vseh ve. trov» iz Novega mesta, najboljši zamejski ansambel je bil »Mi iniadt« št. Primoža v Podjuni, za besedilo pa je prejel nagrado Ivan Malava šič — «Naša pesem«, ki jo je izvajal Zamejski instrumentalni ansambel iz števerjana.
Občinstvo je svojo nagrado prisodilo Vikisu, ansamblu slovenskih delavcev na začasnem delu v inozemstvu, ki so prišli iz daljne Švenske
Jubilejni festival je privabil 18 ansamblov narodno zabavne glasbe, od tega kar dve tretjini iz Slovenije. Dobro so bili zastopani tudi ansambli naše narodnostne skupnosti, ki so uspešno posegali po najboljših mestih. Prireditev se je pričela že v soboto z nastopom vseh udeležencev, izmed katerih je žirija izbrala enajst za nedeljsko finalno tekmovanje.
Prireditvenega prostora ne bi mogli boljše izbrati kot so ga in tudi j vreme je bilo — če upoštevamo nje-1 govo nestanovitnost — organizatorjem naklonjeno. Obzidje starega gradu ni potrebovalo nobene dodatne kulise, morda res samo napis Števerjan 80 in pa tisti šop zastav držav, od koder so nastopajoči prišli.
Domači fantje in dekleta so poskrbeli, da je prireditev dobro stek-la. Prijazne besede v pozdrav sta spregovorila predsednik društva »Sedej« Simon Komjanc in župan Slavko Klanjšček, Vsebovale so dobrodošlico nastopajočim, ponuden užitek poslušalcem in priznanje vsem ti' stim, ki se že leta nesebično trudijo, da ta festival živi in uspeva, da zbira vedno nove glasbene ustvarjalce, da spodbuja k nastajanju novih skladb, od katerih nastaja dobra volja in s katerimi se krepi tudi
slovenska beseda.
Napovedovalec Marjan Šneberger iz Ptuja, sicer radijski časnikar v tem mestu, je z njemu lastno zgovornostjo spretno vodil prireditve od začetka pa do kraja, dokler niso porazdelili vseh nagrad in pokalov in dokler niso — že čisto na Kraju — dežne kaplje pregnale en del občinstva. Tisti del, ki je vztrajal, je bil zato poplačan s tolikimi dobrotami na točilnih mizah razmeščenih pod košatimi drevesi Formentinijevega parka.
Večeri po vaseh o mladinskih akcijah
V Sovodnjah se je vršil zadnji del brigadirskih večerov, ki jih je mladinski odbor SKGZ organiziral v sodelovanju prosvetnih, športnih in mladinskih društev v Pevmi, Do-
berdobu in Sovodnjah. Na ‘eh večerih so se mladi lahko podrooneje seznanili z življenjem v samih akcijah ter je marsikdo prvič slišal o tej obliki mladinskega dela, ki se že vrsto let uveljavlja v Sloveniji, oziroma Jugoslaviji. Poleg tega se je ravno na teh večerih vprašal: »Ali bi ne bilo primerno, da bi se tudi jaz v poletnih mesecih udeležil ene izmene MDA v Sloveniji?«
Torej obstajajo resnične možnosti, da bomo z Goriškega poslali letos nekaj več brigadirjev kot v prejšnjih letih. Na vseh teh večerih je bil prisoten brigadir Stojan Zorn iz Vrtojbe pri Novi Gorici, ki je pri OK ZSMS Nova Gorica odgovoren za mladinske delovne brigade in ki ima za seboj bogate izkušnje. Tako, da so mladi na neposreden način ustvarili sliko o brigadirskem življenju, ki je tesno povezano z delom, nabavo in življenjem v skupnosti sovrstnikov.
JURČKI NA GORIŠKI TRŽNICI
liiiiiiiHiriiiniiuiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiMiiiiiimiiiiiia
ZADNJA PREIZKUŠNJA NA TRGOVSKI
nalog. Soočenje vsakega kandidata s plani komisije traja približna eno uro, nakar sledi (za zaprtimi vrati seveda) še posvet komisije.
Patricija Elorenin pred izpitno komisijo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniimmiiiiimiiiiitMiiitHiiuiitfiiiiiMiiimMiiiiiiiitiiiiftiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHtiiiiuiMiiiiiiiiit
VESTI IZ SLOVENSKE PRESTOLNICE
' h"" '"LlfeV:"...	— ’	*	■	“	** ..... >"
NIČ CENTRAL IN JEZOV NA SOČI DO LETA 2000
Energetske vire bodo iskali drugje, pravijo v izvršnem svdtu v Ljubljani
	
7. 7. 1980	
Ameriški dolar	830,-
Funt šterling	1970.—
Irski funt šterling	1790,—
Švicarski frank	530.-
Francoski frank	202,-
Belgijski frank	28,50
Nemška marka	475,-
Avstrijski šiling	66,75
Kanadski dular	720.—
Holandski flnrint	430 —
Danska krona	150.—
Švedska kron-	197,—
Norveška krona	167,—
Drahma	20,-
Mali dinar	30,50
Vpliki dinar	29,80
MENJALNICA
vseh tujih valut
Do leta 2000 naj ne bi gradili novih električnih central na Soči. To so sklenili na eni izmed zadnjih sej republiškega izvršnega sveta Slovenije v Ljubljani. Kot poročajo ljubljanski časopisi, je izvršni svet SRS sprejel sklep, «da v pripravah za ustrezne planske akte glede zavarovanja obtočja reke Soče s pritoki in glede doline Radovna veljajo naslednje’ usmeritve: vode reke Soče in njenih pritokov na območju, ki je zavarovano z zakonom o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki, ne bodu upo rabljene kot energetski vir in vkl.iu čene v dolgoročno energetsko bilanco do leta 2.000 in s tem tjd: iy* v srednjeročni družbeni plan SRS od 1981 - 1985. Dolina reke Radov -ne ne bo uporabljena kol vrdni zbiralnik za določene vodno gospodarske ureditve, in prav tako vode reke Radovne ne bodo uporabljene kot nov energetski vir do leta 2.000. Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo bo zato intenzivno iskal druge rešitve, s ka terimi bi lahko nadomestili količine energije, predvidene z izgradnjo objektov na navedenih lokacijah,«
»Mi se torej s to odločitvijo iz vršnega sveta SRS, da vsaj v prihodnjih dveh desetletjili ne bodo gradili novih akumulacijskih jezov in hidrocentral v gornjem delu Soče in na njenih pritokih, o čemer je bilo toliko govora v zadnjem času in tudi polemik, za ali proti gradnji, na prizadetih področjih.
Nov socialistični krožek
V Gorici so ustanovili novo kulturno središče «Mondoperaio», ki si je po členu 2 zastavil za cilj politično - kulturno in ideološko preobrazbo družbe, da bo bolj člove-
ška, demokratična in usmerjena v socializem. V upravni svet so izvolili naslednje člane: Alfio Berto-ni, Luisa Cecere, Silvio Fontanin, Benito La Barbera, Sergio Medeot, Paolo Millo, Gmo Pipia, Gianni Spanghero, Francesco Tuni in Balerina Visconti. Za predsednika so izvolili prof. Tunija. Kulturno središče ima pokrajinske razsežnosti te- je odprt za vse, ki se zavzemajo za razvoj socialističnega območja.
V Tržiču odprejo triletno šolo za bolničarje
Po sedmih letih prizadevanj bodo v Tržiču v jeseni odprli triletno šolo za bolničarje. Vest, ki sicer še ni bila uradno potrjena, prihaja iz tržiške bolnišnice, kjer naj bi v kratkem razpisali natečaj za 30 mest slušateljev te- šole. Pouk naj bi se predvidoma pričel 1. septembra letos. Slušateljem bodo nudili brezplačno prenočišče in hrano.
Kakor smo, že večkrat poročali, imajo v tržjški bolnišnici, kakor v drugih zdravstvenih ustanovah na Goriškem, veliko pomanjkanje pomožnega zdravstvenega osebja.
Poletni avtobus iz Gorice v Lignano
V poletnem času pelje ob nedeljah in praznikih avtobus iz Gorice v poletno letovišče Lignano. Gre za izredno progo v počitniškem ča su. Iz Gorice Odhaja avtobus ob 7.30, ustavi se v Gradišču ob 7.45, iz Lignana odpotuje avtobus zvečer ob 18.45.
Za devet maturantov slovenskega trgovskega zavoda v Gorici se bo danes zaključil zrelostni izpit, v četrtek pa bodo žč Vžvčdbli?’lraSo1'Je njihovo znanje ocenila izpitna “ komisija. Včeraj zjutraj se je rlamreč pričel ustni dbV izpfta 'Za pet' karidl-' datov, preostali štiri pa se bodo predstavili komisiji danes dopoldne, »lede poteka izpita ni nobenih sprememb v primerjavi z lansko ma-uro. Vsak kandidat odgovarja na vprašanja z dveh področij, od štirih možnih tem. Eno temo si je že pred začetkom mature izbral kandidat sam, drugo tem0 pa je določila izpitna komisija. Poleg italijanščine in italijanskega slovstva, slovenščine in slovenskega slovstva, zadevajo vprašanja še področje gospodarskega zemljepisa ter osnove upravne znanosti.
Zraven tega pa obsega ustni del izpita še nekakšen razgovor, pravzaprav pregled in oceno dveh pismenih
Včeraj smo za kratek čas sledili poteku ustnega dela mature na trgovskem zavodu ter skušali zabeležiti, poleg fotografskega posnetka, tudi nekaj bežnih vtisov. Kot tretja je pred komisijo nastopila Patricija Florenin. Sama je izbrala tetno iz italijanskega slovstva. Odlično je odgovorila na številna vprašanja o Pirandellu ter o njegovih delih, o literarnih revijah v začetku 20. stoletja v Italiji. Komisija ji je določila vprašanja s področja vpravnih ved. Nekaj vprašanj o arhivu in protokolu, o knjigovodstvu itd. V slovenski nalogi je bilo nekaj nerodno povedanih misli (pisala je o pluralizmu in demokratičnih odnosih), v nalogi iz prava pa je Komisija ugotovila manjši lapsus. Po teh ugotovitvah je preizkušnja za Pa tricijo zaključena. Za njo sta na. vrsti še dva kandidata, ki nestrpno čakata na hodniku.
1 in I Afvfi UpSVtt Ril ‘ll s. stil	,
< Drevi razprava o ostavki • pokrajinskega odbora
Drevi ob 20.30 se bo sestal gori-ški pokrajinski svet, ki bo razpravljal o ostavki enobarvnega krščan-skodemokratskega odbora. V dnevnem redu sta na drugem, oziroma tretjem mestu vpisani tudi točki o izvolitvi novega predsednika, oziroma efektivnih odbornikov. Do tega glasovanja pa po vsej verjetnosti danes,še ne bo prišlo, kajti politično, ozračje je še zmeraj zelo nejasno.
Tekoče zadeve na pokrajini bo torej do nadaljnjega opravljal sedanji odbor. Nekateri sicer napovedujejo, da bo brezvladje na pokrajini trajalo vsaj do jeseni.
Bodo tudi letos vse trgovine zaradi počitnit istočasno zaprte?
Na eni strani imamo osak dan najmanj uro ali dve dežja, vsaj pol dneva z oblaki pokrito nebo, temperaturo, ki ni prav nič o skladu s tisto, ki smo jo vajeni v juliju, Pa drugi pa si ljudje želijo toliko pričakovanih počitnic in hitijo piea. vsem na morje, nekateri 1e > pol ure avtomobilske vožnje oddaljeni Sesljan, drugi pa v bolj oddaljena letovišča, ob iadranski obali, seveda v upanju, da bo tam manj dežja kot pri nas. Motijo pa se U turisti na dolge razdalje, saj časopisna poročila iz Dalmacije pa tud/ z obale pri Riminiju vedo povedati, da je pri njih prav toliko dežja kot pri nas, in da je *udi zaradi tega v teh krajih letos manj turistov kot lani ob tem času. Cemu bi nekdo plačeval hotelske storitve v kraju ob morju, če mu nudijo dež namesto toliko pričakovanega sonca.
Kar pa nas pobtiže zanima so trgovine. Na nekaterih zaprtih vratih trgobin so se že pojavili Utopi-sani kartončki, s katerimi nas trgovec ali obrtnik opozarja, da bo itjtel zaprto zbradi počitnic dva tri ali štiri tedne. So ta opozorila
le predstraža množibe podobnih, ki nas bodo v avgustu opozorili, da je polovica mesta šla na počitnice, Najhuje bo seveda v avgustu, še najbolj v prvih dvajsetih dneh avgusta, ko bodo zaprte prodajaau) kruha, gostilne, trgovine jestvin, mesnipe, proaajalne časopisov, da o drugih trgovinah sploh ne govorimo.
Tudi letos pride do te zapore najbrž brez vsakega reda, vsakdo si bo omislil počitnice takrat kut se mu bo najbolj zljubilo. In tako se bomo kar na lepem znašli z napol praznim mestom. Morda pa bo na podeželju kaj bolje. Naj se tamkajšnji trgovci zmenijo, da se bodo menjavali v počitnicah. Dg se ne bi zgodilo to, kar se je zgodilo lani, da so bile za en teden v Soiod-njah zaprte istočasno vse gostilne.
f Čestitke
Včeraj je slavila 84-letni rojstni dan Malka Miklus iz Pevme. Iz srca ji čestitaj« otroci in vnuki z družinami.
Pogled na občinstvo v Formentlnljevem parku
Eden izmed uveljavljenih ansamblov
Gorica se je uveljavila kot pomembno tržišče za gobe. Blago prihaja samo iz Jugoslavije. Prinašajo ga gobarji s Primorske in Audi iz Istre. Del gob prodajo na pokritem trgu, del pa pokupijo trgovci, ki čakajo na gobe pri Rdeči hiši ali pa na cesti pred tržnico. Gobja sezona traja že skoraj en mesec in v tem mesecu prevladujejo jurčki, kralji med gobami. Poprečno jih v teh dneh prinesejo na trg kakšnih 60 kg. Na začetku sezone jih je bilo več, sedaj pa pojenju je jo ter se bodo v večjih količinah pojavili jeseni. Prodajajo jili po osem do enajst tisoč lir kg. Tudi lisičke je moč dobiti, njihova cena pa se suče od štiri do največ pet tisoč Ur kg, odvisno od kakovosti.	v
Vlomili so v podjetje
Eurolin v Rubijah
Neznani storilci so, po vsej verjetnosti v noči od sobote na nedeljo, vlomili v prostore podjetja Eur rolin (bivša Lacego) v Rubijah. Odnesli naj bi za približno dvesto tisoč lir gotovine ter nekaj drobiža.
Naj kot zanimivost navedemo, du so neznanci vdrli v omenjeno podjetje že pred dvema letoma.
Kino
iiortcu
VERDI 18,oD—22.00 «Sybil». J. Wod-ward.in.,S. Field. Barvni film.
CORSO Zaprto
VITTORIA Danes zaprto.
Triid
EXCELSIOR 18.00—22.00 «Sex ereo tion«.
PRINCIPE 18.00—22.00 »Bocca di
. fuoco«.
Nova Carica in okolica
SOČA 18.00-20.00 «Melodija za ljubezen«. Nemški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 »Holywood-ski frizer«. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Dva filma za groš«.
' Ameriški film.
Včeraj-danes
Iz goriikega matičnega urada
RODILI SO SE: Karin Hoban. Igor Vetrih, Elena Clagnan, Vanja Sossou, . Silvia Puntin, Naszassja Lugnan, Alessandro Cossar, Gabriele Ruffini, Irena Bednarich, Maja Ban, Enrico Cerchiari.
UMRLI SO:	49 letna Mihaela
Grauner Franzotti, 83-letna Maria Cimarosti Gianantonio, 68-letni Ladislav Marassi, 66-letni Mario Fa-bris, 79 letna Aiice Bodigoi, 78-let-na Luigia Brumat vd. Drufuca, 59-tetni šofer Adalbert Prinčič.
OKLICI: Pietro Longo in Miche-lina Ceddia, Luigi De Luca in Carla Lorenzini, Gianfranco Susmel in Dorotea Sfiligoj, Gianfranco Fa-bris in Liliana Klanjšček, Arman-do Fabris in Silvana Glessi, Danilo Marega in Maria Baiano, Claudio Cozzutti in Elena Devetak, Antonio Oddo in Laura Mele, Roberto Cle-de in Gabriella Bemardis, Sergio Pestrin in Nicoletta Degiovanni, U-vio Zancarli in Eliana Ceschia.
POROKE: Gianni Scherti in Darja Zavrtanik, Giorgio Pacor in Maria Cossi, Gianni Sirotti in Maria Sa-latei, Roberto Ustulin in Sonia Kucler.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je o Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21 24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Al Redento-re, 111. Posselli, tel 72-340.
Izleti
Slovensko laninsko društvo b 27., 28. in 29. septembra priredil družinski avtobusni izlet v Dalma cijo z obiskom Zadra, Splita in šl benika ter nekaterih drugih zato mivosti. Pojasnila na sedežu dre štva v Ul. Malta 2.
Prosvetno društvo Briški grič Števerjanu bo ob koncu avgust priredilo tridnevni avtobusni izle v Beograd z obiskom grobnice preč sednika Tita, ogledom hidroelek trarne Džerdap in drugih zanimi vosti. Prijave sprejema do 20. jt lija Silvan Pittoli. Ob vpisu je tre ba vplačati 90 tisoč lir, koliko znaša cena potovanja. Za preho« meje je potreben veljaven potn list, oziroma prepustnica z velja vno osebno izkaznico.
Na «Dan borca«, 4. julija so odkrili na Vršiču spominsko ploščo v spomin junaškega pohoda motoriziranega odreda IV. .jugoslovanske armade s Primorske na Koroško. Borci I. tankovske brigade, artilerijske brigade in I. odreda NOVJ na Bližnjem vzhodu so prešli gorsko sedlo (1611 m nadmorske višine) še v zimskih razmerah ter preganjali poraženo nacistično vojsko tja do Koroške. Na petkovi proslavi so bili navzoči predstavniki in bivši borci raznih enot. Slavnostni govornik je bil dr. France Hočevar, politični komisar I. tankovske brigade. V okviru kulturnega programa je nastopil lovski oktet iz Pivke. Na sliki: svečano odkritje plošče	(foto VI. Kenda)
R. Kozman v občinski
Za proučevanje likovne zgodovine predstavljajo pretekla tri desetletja, to se pravi naša povojna doba, brez dvoma najbogatejše razdobje. To razdobje nam je namreč dalo izredno veliko slikarjev, dejali bi, da skoro več kot vsa pretekla stoletja. Zaradi popolne svobode v likovnem izražanju je, kot nekoč znamenita v-zlata mrzlica», zajelo svet že mrzlično umetniško raziskovanje in hkrati iskanje novih poti v umetnost likovnega ustvarjanja, na iskanje poti, na katerih je res marsikateri slikar našel iskano prislovično zlato žilo in na njeni osnovi obogatel, preden se mu ni njegova pot izgubila v pesku lastne duhovne ustave, da je moral spet iskati nov izhod ali rekli bi raje novo pot iz nje. In kdor ga je potem spet srečal, ga skoroda ni več spoznal.
Podobno modno spreminjanje slikarske tehnike in slikarskega načina, če hočemo slikarske poti po zahtevah galerijskega tržišča pa ni lastno Robertu Kozmanu, ki se nam je pred nevadnim predstavit v tržaški občinski galeriji z olnjatimi slikami svojega pokra-jinarstva. Čeprav zaljubljen v realnost lepote vsega, kar ga obdaja, pa te lepote ne skuša zajeti v svoja platna v hladnem malone fotografskem načinu danes prevladujočega novega realizma, ki prehaja že v tako imenovani hipenealizem. V njegovih slikovi-
tih razgledih tako našega mesta, Trsta, kot tudi pokrajine zares moremo najti tudi sledove velikih francoskih umetnikov. Je pa Kozman od vsakega izmed teh vzel nekaj in združil vse v dokaj oseben način slikanja s pastoznimi potezami, ki se drobijo v neštetih odtenkih svetlih barv. S krepko rdečo obrisno črto oblik hiš in ulic starega mesta uspe stopnjevati jarkost sončne luči, da se nam dozdeva kot bi zrak resnično migotal, trepetal v poletni vročini. V slikah zelenja in kraških skal slepeče beline pa dehti pomladna svežost iz barvnih slapov stotine potez čopiča.
Če je Robert Kozman nekoč dajal prednost lepotam preprostih vasi z gornjega Posočja, ga je tokrat pot zanesla tudi v slikovite Benetke. Značilno za slikanje pokrajine je pri njem to, da jo neposredno doživlja v njenem enkratnem videzu. Kozman je torej slikar dneva, ki vedno išče izbrano svetlobo neba, ko barve hiš in zelenja najbolj žarijo. Slikanje pa mu je zmagovanje nad vsakdanjo monotonostjo uradniškega dela. Pri tem pa ga ne zanima nikakršen formalistični problem, ki bi utesnjeval živo snov stvarne prirode v suhoparne obrazce in oblike. To pa je prav gotovo dovolj utemeljeno jamstvo, da bo Robert Kozman zapustil v našem tržaškem slikarstvu trajno sled.
MILKO BAMBIČ
MLADI, PRIJAVITE SE NA MDA 80
IZ SREDIŠČA MESTA
Mladi so tisti, ki najbolj potrebujejo družbo svojih vrstnikov, radi preživljajo prosti čas izven doma ter skupaj razpravljajo o svojih problemih ter iščejo novih oblik realizacije in ustvarjanja. Kljub temu, da vsi čutimo potrebo po razvoju kolektivne kulture, ki bi nas združevala, je dejavnost slovenske mladine, ki živi v središču mesta, šibka. Precejšnje število fantov in deklet, posebno tistih, ki so že zaključili šclsko dobo, in so zaposlitev našli v italijanskem okolju, nima več stikov z vrstniki in prijatelji ter močno občuti težo osamljenosti in odtujevanja.
Poleg taborniške in skavtske organizacije ter nekaterih manjših krožkov, ki delujejo v mestnem središču, je Mladinski krožek Trst najpomembnejša mladinska' mestna organizacija, tista, ki bi morala mladim nuditi možnosti za družabno in kulturno življenje. Mladinski krožek je pred dnevi zaključil svojo deseto sezono; ustanovljen je bil namreč leta 1970, njegovi člani pa so ugotovili, da kljub številnejšim pobudam in trudu, delovanje krožka tudi letos ni potekalo kot bi moralo. Predvsem velja poudariti, da vse pobude niso naletele na pravi odziv. Nasprotno. krožku ni uspelo, da bi v delovanje vključil večjega števila mladih. Kje je treba iskati vzroke za to?
Zahteve mir.uim so se v zadnjih letih močno spremenile; po politični mobilizaciji iz konca šestdesetih let, so se mladi znašli v precejšnji identitetni krizi ter močno občutili razkol med svojimi idejami in potrebami ter med obstoječo kulturo. Italijanska mladina doživlja zadnja leta močan beg v individualnost: mladi odklanjajo stare vrednote ter kulturne modele, obenem pa ne, znajo ustvariti novih oblik delovanja.
Splošna Kriza je seveda zajela tudi slovensko mladino, predvsem študente in tisti del mladih, ki živijo v mestu. Mladi, ki živijo v središču Trsta, so precej osamljeni in prepuščeni samim sebi, saj Je tudi nepovezanost med mladimi precejšnja, negativno vlogo pa igra tudi pomanjkanje stikov med delavci in študenti. Medtem, ko se mladi na vasi udejstvujejo, v krožkih in društvih ter aktivno pristopajo k življenju vaške skupnosti, je mestna mladina brez večjega središča, kjer bi potekala družbena dejavnost. Vloga, ki bi jo moral torej igrati Mladinski krožek.
je precejšnja, saj bi moral biti to center, kjer bi se mladi shajali, ter na osnovah družabnosti gradili tudi kulturno in politično dejavnost. Krožek bi moral skrbeti za odpravo vrzeli med delovno in študirajočo mladino ters svojim delovanjem poseči tudi v šolsko strukturo in odpraviti nepovezanost med šolo in okoljem.
Čeprav je bila letos dejavnost krožka živahnejša kot v minulih sezonah, pa krožku ni uspelo, da bi vsaj delno izvedel zastavljene načrte. Velika ovira širšemu delovanju je bila predvsem nepovezanost mladih in kot posledica tega, nepovezanost krožka samega z bazo. Poleg tega so člani krožka skušali izvesti letošnje delovanje na osnovi novih oblik, takih, kot jih mladi danes najbolj potrebujejo.
Iskanje novega' pd' ftlfcdli HfTahkh0 in večkrat sc izkaže ža nehrni&Žho. Mladi dandanes popolnoma- 'odidfi- ■ njajo okrogle’‘mize’in predavan';!!’1' naveličani so fraz in besed, obenem pa močno občutijo potrebo po medsebojnem spoznavanju in po novih prijateljskih vezeh, .lavno zaradi tega je bila najuspešnejša pobuda Mladinskega krožka plesni tečaj, ki ga je v pomladnih mesečin krožek priredil skupno s Slovensko prosvetno zvezo. Na tečaj so se prijavili mladi različnih, starostnih dob, delavci in študenti.
Uspešni so bili tudi sobotni plesi v Dijaškem domu, ki jih je VIKI' prirejal v sodelovanju z Domsko skupnostjo, izleti ter stiki z mladimi iz Benečije in Goriškega. Poleg tega je krožek v letošnji sezoni priredil filmski in baletni večer, ter več družabnih večerov, ki pa niso dosegli zaželenega odziva.
Mladinski krožek se je v letošnji sezoni povezal tudi z Zvezo slovenskih kulturnih društev, bivšo F¥o-švetno zvezo, ter vzpostavil v njo Sodelovanje, ki je že pbrodilo prve sadove. Sodelovanje med obema organizacijama se je rodilo iz želje, da bi mladim, ki živijo v mestu, nudili več možnosti za- shajanje in delovanje. Za pridobitev čim-širšega števila mladih pa je potreben predvsem prijeten pnjsror, kjer se bodo lahko fantje in dekleta najrazličnejših starostnih deb zbirali, nuditi pa je treba tudi nove, alternativne oblike dela, Ki mladim ne bodo tuje. Te načrte bosta skušali obe organizaciji s skupnimi močmi in z nadaljnjim sodelovanjem izpeljati v prihodnji sezoni.
Kljub nekaterim neuspehom je torej jasno, da krožek s svojim delovanjem ne sme odjenjati,
-sp-
letos v Sloveniji in Jugoslaviji številne mladinske delovne aktije
Kot smo že večkrat zapisali, poteka tudi letos v Sloveniji vrsta mladinskih delovnih akcij (MDA), v katerih lahko Sodelujejo tudi mladi iz zamejstva. Zadnjič smo na kratko orisali mladinske delovne akcije v obmejnem pasu in sicer v Brkinih, v Istri in na Krasu, omenili smo tudi akcijo «Posočje 80», danes bomo orisali mladinske akcije na Kozjanskem, na Kobariškem in v Bohinju ter na Tolminskem, že omenjeno akcijo »Posočje 80».
MDA «KOZJANSKO 80»
Akcija bo potekala v treh izmenah po 28 dni. V vsaki izmeni bo sodelovalo po pet mladinskih delovnih brigad s po 40 brigadirji, skupaj bo torej na akciji sodelo-.tffha, 15,, mladinskih delovnih bri-• gad s, .600 brigadirji:
Naselje mladinske delovne bri-.gatle Je.-.tako,i.kot .v-..preteklih letih v dveh naseljih: Bistrica pri Sotli in Šentvid pri Planini. Naselje Bistrica ob Sotli je v prostorih stare šole, ostali prostori pa kot v preteklih letih v montažnih objektih. V naselju Šentvid pri Planini je naselje v prostorih stare šole. V obeh naseljih MDA Kozjansko je potrebno izboljšati življenjske razmere.
Predvidoma bosta v naselju Bistrica dve MDB v izmeni in tri MDB v naselju Šentvid, vendar bo dokončen razpored brigad po naseljih sprejet na seji skupščine MDA.
Program del obsega izgradnjo, rekonstrukcijo in popravilo cestnega. vodovodnega omrežja in napeljavo telefonskega omrežja. Planirano je, da bodo brigadirji skupaj opravili 59.400 efektivnih delovnih ur.
Na tej akciji so v preteklih letih sodelovali že brigadirji iz zamejstva, saj je ravno ta akcija ena izmed prvih, ki so nastale v Sloveniji.
MDA «KOBANSKO 80»
Akcija bo potekala v treh izmenah po 21 dni. V vsaki izmeni bosta sodelovali po dve MDB s po. 40 brigadirji. Na akciji bo sodelovalo torej 6 MDB s skupaj 240 brigadirjev.
Naselje MDA bo prestavljeno na Remšnik, kamor bodo predstavili sedanje montažne objekte, potrebno pa bo napraviti nov sanitarni del. Program del na akciji obsega dela pri preureditvi cest do hribovskih zaselkov. Pla-
nirano je, da bodo brigadirji na akciji opravili skupaj 17.280 efektivnih delovnih ur.
MDA — ((POSOČJE 80»
Akcija bo potekala v treh izmenah,‘po 28.'dni: V' Všaki izmeni bo sodelbvalo po pet mladinskih delovnih brigad po 40 brigadirji, skupaj bo- 'torej na akciji sodelovalo 15 mladinskih delovnih brigad s skupaj 600 brigadirji. Tako kot v preteklih. letih je brigadirsko napelje v Kobaridu, v prenovljenih objektih stare vojašnice, dopolnjenih z
novo postavljenimi montažnimi objekti.
PVogram dela na MDA Posočje obsega predvsem dela na izgradnji, rekonstrukciji in razširitvi vodovodnega omrežja, cestnega in e-lektričnega omrežja. Planirano je, da bodo brigadirji opravili 59.400 ur efektivnih ur.
Na to akcijo se bodo zainteresirani mladinci iz zamejstva lahko vključili potom Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije iz Tolmina.
MDA ((BOHINJ 80»
Akcija bo potekala pri izgradnji kanalizacije od 4Mladdfl8lu*ga d<> ma» do Ribičevega laza v dolži-’ ni približno 3.000 m, ki jo bomo s pomočjo dela MDB izgradili V okviru zaščite Bohinjskega jezera pred onesnaževanjem in adaptacije ter delne novogradnje Izobraževalnega centra ZSMS v Bohinju.
•im •iiiiMfiiiiiiiiuiiiimi n miiiiiMiiiiii Min iiifiiiiiiiiiMiiiitiiiif it •m iiiiMmiii/iiiii 1111(111 MiimMinitiiiiiiiiii
V palači Costanzi je od sobote velika razstava del na temo fantastike. Na sliki skulptura, ki jo je napravil tržaški kipar Marcelin Mascherini in ki jo je naslovil »Golob vojne«
Aktualni problemi
Naše godbe na pihala ne smejo bili le za šagre
Vsako kulturno društvo ali skupina v zamejstvu se srečuje z bolj ali manj velikimi problemi. Med temi so tudi naše godbe na pihala. Da bd izvedeli nekaj več o tem, smo se obrnili na nekatere predstavnike teh godb in na referenta za glasbo pri ZSKD Ignacija Oto, ki so nam orisali delovanje in probleme, s katerimi se srečujejo godbe.
Ignacij Ota nam je na kratko prisal program, ki si ga je Zveza slovenskih kulturnih društev začrtala za godbe. Najprej nam je pojasnil, da bodo s prihodnjo sezono imele vse godbe skupne koordinacijske sestanke, nakar mislijo prirediti nastop vseh naših godb v Kulturnem domu.
V zamejstvu so le tri godbe, ki so posredno ali neposredno povezane z ZSKD. Dve od teh sta neposredno vključeni v ZSKD in ti dve sta «Breg» in godba iz Ric-manj, tretja pa je proseška godba, ki deluje v okviru PD Prosek - Kontovel. Vse tri godbe imajo skoraj enake probleme.
Nadaljnja usoda glasbene dejavnosti je zlasti odvisna od dotoka mladih. V ta namen so sklenili, da bodo ustanovili godbene šole. Nekaj se je na tem področju že storilo. Te šole so ustanovili v Ricmanjih, v Dolini in na Proseku. Medtem, ko je godbena šola na Proseku dosegla precejšen u-speh, se je v ostali dve šoli vpisalo manj mladih ljudi. Na Proseku je tečaj dokončalo kar 20 gojencev, ki redno obiskujejo vaje, Prejšnji petek so imeli svoj prvi nastop pred domačo publiko, ki jih je toplo sprejela. Gojenci so se veliko naučili, toda potrebovali bi še več vaj.
Drugi problem je finančnega značaja. Vsaka godbena skupina ima ogromne stroške, zlasti pri nakupovanju krojev. Stroški nastanejo tudi, ko gre za nastope, saj si morajo po navadi godbeniki sami plačati prevoz, člani godb so nam obrazložili, da denar, ki ga prejmejo na nastopih, včasih ne zadostuje niti za kritje golih stroškov.
Poleg problemov, ki so skupni vsem našim godbam, ima še vsaka godba svoje specifične probleme, kot na primer godba «Breg», ki nima prostorov za vaje. Ric-manjska godba ima spet druge probleme, zlasti na področju re-pertoarske politike. Predsednik ricmanjske godbe Maksimiljan Co-mari nam je obrazložil, da je njihova godba sipar | do^gla dokaj visoko kakovostno ravert, pri tem pa so jo ovirali nekateri starejši člani, ki se težko privajajo na izvajanje za naše razmere novih — dokaj nenavadnih glasbenih motivov kot so lahko jazz ali druga sodobna glasba.
Vse godbe pa so v zadnjih časih povečale število svojih nastopov. Predvsem ricmanjska godba, ki nastopa poprečno kar enkrat tedensko. Prosečani nastopajo zlasti v matični domovini. Godba «Breg» pa nastopa največ pred domačo publiko.
Glede nastopov je Ignacij Ota na občnem zboru ZSKD med drugim dejal:
»Zgrešeno je prepričanje, da je godba dobra Samo za igranje na šagri ali na kakšni manifestaciji, temveč ji je treba omogočiti kakovostnejše nastope in koncerte. Zavedati se moramo, da so godbe drugod po svetu veliko bolj cenjene in imajo važno vlogo pri širjenju glasbene kulture med ljudmi.«
VASILIJ MICHELI
Slovenska imena naših krajev
SALEŽ
Na tem koncu Krasa ni to edino krajevno ime iz latinskega drevesnega imena, prim. Cernvlje (Pdk. 21. 2. 1980). Salež je torej iz lat. tožilnika salicem = vrba. tako Do-ria in Frau. Pridevnik:.šaleški, prebivalci: m, Saležan, ž. Salež dulca; predložna zveza: v, iz.
■ i ALIJANSKA IV Prvi kanal
13.00	Benetke:
Koncert za jutri
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Človek, ki je prišel od daleč. TV film
17.50 Velika parada, risanka
18.15	Hladno, hladno
18.30	Woobinda 19.20 HEIDI
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	TV DNEVNIK 20.40 «Mathias Sandorf«,
roman po Jullesu Vernu
21.45	Programi pristopanja
22.00	Gore na svetu — Ande
23.00	Nepremagljivi:
«Testimone d’accusa»
23.30	DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere , ,
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.15	Kinematografija
17.00	A. Hitchcok:
NA ODPRTEM MORJU,
TV film
17.45	Risanka
18.00	Šport in rekreacija
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — športne vesti
19.15	Okopaj se, George, TV film
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40 Dnevnik 2 — Dossier
21.30	Rešite tigrisa — film 23.10 DNEVNIK 2 - ZADNJE
VESTI
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.15 Dnevnik 3 — Deželne vesti
20.00	Tuji jeziki na osnovni šoli 20.40 Italija v neposrednem pre
nosu
21.25 Dve rubriki za sedem dni
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.40	Poročila
18.45	Colargel,
lutkovna nadaljevanka
19.00	Glasba narodov — TAHITI
19.30	OBZORNIK
19.40	Po sledeh napredka 20.10 Risanka
20.26 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	V živo: zaposliti zaposlene
22.20	Lanoux - Lorenzi:
EMILE ZOLA,
TV nadaljevanka
23.20	V znamenju
Koper
19.30	Odprta meja
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	ŠTIRI ŽENSKE ČAKAJO, film
22.30	Aktualna tema
23.00	Narodna glasba
Zagreb
19.00	Poročila 19.05 TV keledar
19.15	Otroška oddaja
19.45	Narodna glasba
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Stop
21.00	Igrani film:
»POBALINI«
ŠVICA
16.00	Kolesarstvo
20.00	TV DNEVNIK
20.10	Risanka
20.40	Svet, v katerem živimo
21.30	TV DNEVNIK
21.45	Narečno gledališče
23.10	Dokumentarna oddaja o Sieni
24.00	TV DNEVNIK
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Z nami ali proč od nas!; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz o-peret in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert: posnetek Nedeljskega koncerta v tržaškem Avditoriju 20. januarja letos; 10.55 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Skladišče vsega lepega: 1?.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Na produ Glinščice (ponovitev); 16.50 Deset minut z ansamblom Shadovvs; 17.10 Klasični album: Češkoslovaški rkladate-lji; 18.00 Veristično gledališče: Gerolamo Rovetta; «Pesnik»; 18.40 Priljubljeni motivi.
(frtflijanBki program) 'J«!
8,30, 9.30T 40:39, 12.30, '13:80, 14.30. 15.30'; "17:30, 18.30, ,"W3U,> 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.15 Igra skupina La strana Societa; 10.40 Glasbeni mozaik: 11.03 Glasbeni program; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kim, svet mladih; 14.33 Igra pianist Camille Saint Saens; 1500 Glasbeni program;
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz
16X0 Miadi pred mikrofonom;
16.15	Glasbeni program; 17.15 Edi & Galletti; 18.00 Glasbena fantazija; 18.32 Igra madžarski ansambel Studio 11; 18.45 Radijska priredba; 19.15 Pojejo Opatijski Suvern,-ri: 19.32 Operetna glasba; 20.00 i Zbori v noč.
KOPER
(Slovenski program).
7.30, 8.25, 14.30; 15.30,	18.00,
17:30 Poročila; 7.00 - »30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Koledar; 7.15 Reklame; 7.37 Objave, kjnosporod,
8.15	Najava sporeda; 14.00 Pre-' gled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Domači pevci zabavne, glasbe; 14.40 Male skladbe velikin mojstrov; 15.00 Počitniški vrtiljak;, 15.37 Objave; 15.40 Glasbeni notes, reklame; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Iz zborovskega arhiva: pojeta slovenski oktet in akademski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane;
17.45	Objave in zabavna glasba;
18.00	Sotočje — skupna oddaja radia Koper, Maribor in Murska Sobota; 18.45 Pojeta Ana in Checco in pevski zbor Rečan iz Ljes.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00.
15.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 8.40
Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbeno	govorni	program;	1100
Dnevni variete; 12.03 Glasbeno-gevorni program; 15.15 Poštna ko čija; 13.20 Pogovor s poslušalci;
14.00	Radijska	priredba;	14.30
Zdravniški kotiček; 15.03 Rally;
15.30	Popoldanska srečanja; 16.30 Radijska priredba; 17.00 P Veh work; 18.30 Glasbeni program:
19.30	Glasbeni program.
RADIO 2
6 30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. Ip5, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Po-t Točila; 6.00 - 9.00 Glasbeno prebu-■ janje; 9.05 Radijska priredba; 9.32 | %cjijska priredba; 11.32 šolska vzgoja; 11.52 Tisoč popevk; 12.50 Glasbeni program; 13.35 Filmska glasba; 15.00 - 16.45 Poletni čas;
16.45	Radijska	priredba:	17.32
Glasbeni program; 18.08 Glasbena radijska priredba; 18.35 Radij ska priredba: 19.50 Sezona o glasbi in pripovedništvu.
LJUBLJANA
7.C0, 7.30, 8.00, 9.00, tO.OO, 11.00,
12.00,	13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Po
, ročiia; 7.20 Rekreacija; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladi koncertant 10.05 - 11.00 Z radiom na potil
10.45	Turistični napotki za naše
goste iz tujine; 11.05 - 12.55 Rezervirano za. .	12.35 Znano n pri-
ljubljeno 13.10 Danes smo izbrali
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Po demače; 14.00 Danes do 14. ure; 14.20 Obvestila in zabavna glasba,
14.30	Priporočajo vam. . ; 15 05 V korak z mladimi; 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba;
17.00	«Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 18. uri; 19.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj, 19.55 'Minute za EP; 20.25 Obvestila, in .zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 21 00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Radijska igra; 23.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.25 Iz naših spore dov; 23.30 Tipke in godala; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 S popevKami po Jugoslaviji; 1.05 - 5.30 Nočni program.
CUŠAN ŽEUEZNOV______________
DIVJALI SO
MED VOJNO
^_____________PO PRIMORSKI
Nemški general Ludvvig Kiibler
Predsednik: Kakšna poročila ste-potem dobivali od svojih podrejeni enot?
Kiibler: Po vsaki akciji proti partizanom sem dobival poročila o bojih.
Predsednik: O ujetnikih, o orožju, o sektorju, kjer so bili boii itd, o tem niste dobili nobenih poročil?
Ki.l:ler: V teh bojnih' poročilih bi morale pravzaprav biti seveda vse take stvari.
Pr-vdsedni: Ih zakaj niso bile navedene?
K-hdn: Mislim, da zaradi tega niso bile omenjene, ker so bili taki ukrepi proti mojemu povelju.
Predsednik: Kakšna disciplina je potem vladala v nemški vojski, če je lahko, vsakdo delal proti korpusnemu povelju?	‘
Kiibler molči.
Vojaški tožilec: Obtoženi Kubler, ali so vsi delali proti vašemu korpusnemu povelju? Kdo je bil potem banda?
Predsednik: Povejte mu še to, da, če bi se to zgodilo v partizanski vojski, bi bil dotični ustreljen. Pa pustimo to, gremo dalje.
Zagovornik dr. Šuklje: Obtoženec je aktivni oficir in smatram za primerno vprašanje, ali je bil v oficirski šoli ali pozneje poučen o načelih in predpisih mednarodnega prava, ki zadevajo bojevanje ali pa je zvedel to pozneje?
Kiibler: Jaz sem 39 let aktivni vojak. V teh 29 letih sem vedno in zopet naletel na mednarodna pravila bojevanja.
Zagovornik dr. Šuklje: Kdaj so bila izdana pravila, ki jih je navezal «Bandenbekampfung» in kdo jih je iz<jlal?
Kiibler-. Predpis o «Bandenbekampfung im Osten» je izdalo nemško vrhovno poveljstvo.
Predsednik: Kdaj?
Kiibler: Takrat, ko se je začelo partizansko gibanje na ruski fronti.
Zagovornik dr. Šuklje: Ali obtoženec sodi. da so ti predpisi v skladu s predpisi mednarodnega vojnega prava?
Kiibler: Ne v vseh točkah.
Zagovornik dr. Šuklje: Kako more potem obtoženec o-pravičiti, da je svoje korpusno povelje naslonil na ta pravila, odnosno jih posnel.
Kiibler: Bil sem nemški oficir in nisem imel druge možnosti, kakor da se ravnam po predpisih, ki so mi jih dali. Smem k zadnjemu odstavku odgovoriti?
Pomočnik, tožilca: S tem ugotavljate, da je bila nemška vojska poslušen instrument nacistične stranke?
Predsednik: Da?
Kiibler: Stranka pri nas v vojski ni stopila v ospredje, ampak smo morali Adolfa Hitlerja priznati kot vrhovnega
vodjo. Samo ob sebi umevno pa je bilo, da je bil Adolf Hitler tudi glava stranke.
Vojaški tožilec: Obtoženi Kubler, ali vam je znano, kaj je izrekel Hitler, da stranka vlada državi.
Kubler: Da.
Vojaški tožilec: Torej so vse naredbe, ki so prišle od Hitlerja, veljale tudi za vas?
Kiibler: šlo je za tem, če je Hitler naslovil ta povelja tudi. na vojsko.
Vojaški tožilec: Kot najvišji član stranke je Hitler dal vam injduzive, vojska je bila njegov eksekutivni organ po načelu: stranka vlada državi.
Predsednik: Prosim, za to točko ni treba širšega pojasnjevanja. Točka 2 obtožnice nam nadalje govori, da ste jeseni 1944 leta dali nalog vam podrejeni 188. rezervni diviziji gorskih lovcev, naj požge vasi Čepovan, Lokve. Lo-kovec in Lažno v Slovenskem Primorju, ljudstvo pa naj se izseli, kar je omenjena divizija pod osebnim vodstvom komandanta divizije, soobtoženega Hansa von Hosslina tudi izvršila ter pri izvrševanju te naloge na najgrozovitejše načine terorizirala civilno prebivalstvo, ubijala, mučila, ropala in požigala. Prevedite, prosim, to poglavje obtožencu! Obtoženi Kubler, ali ste povelje izdali?
Kiibler: Smem k temu izjaviti sledeče: «Kot poveljujoči general te divizije nisem bil odgovorno poverjen za boj proti partizanom, temveč je bila s strani vrhovne nemške komande leta 1943. proglašena operativna cona kot prostor za boj proti partizanom. S to odredbo ie odgovornost za boj proti partizanom prešla na SS in policijske enote.
Predsednik: Povejte, ali ste izdali to odredbo in zakaj ste jo konkretno izdali?
Kiibler: Če sem izdal tako povelje, je povelje bilo, s katerim so bile požgane vasi Čepovan, Lokve, Lokovec in Lažno, sem to izvršil po nalogu vrhovnega SS in policijskega vodje, ker čete niso bile podrejene meni, ampak SS.
Predsednik:Ali ste bili vi pod komando tega SS vodje?
Kubler: Ne, nisem spadal pod njegovo poveljstvo.
Predsednik: Zakaj pa ta SS in policija nista sami izdali povelja, ampak ste ga izdali vi in čemu ste ga izdali?
Kiibler: To je bilo iz razlogov smotrnosti.
Predsednik: Dobro. Kakšna je bila ta smotrnost, zakaj ste to odredbo izdali?
Kubler: Jaz sem moral višjemu SS in policijskemu vodji dati za to operacijo v Čepovanu čete na razpolago.
Predsednik: Nisem vprašal, zakaj ste dali na razpolago čete, ampak, zakaj ste dali povelje za požig teh štirih vasi?
Kiibler: Vzrok je bil, ker sta me SS in policija za to zaprosili. SS in policija bi lahko tudi neposredno dali to povelje mojim četam.
Predsednik: Dobro. To nas zopet ne zanima. Zanima nas, zakaj ste dali to povelje. Če bi vas SS in policija zaprosili, da bi požgali Berlin, ali bi ga tudi požgali?
Kubler: Razlog, zakaj je želela SS in policija, da se te štiri vasi uničijo in da se to spravi v operacijski plan, je bil sledeč: v okraju Čepovan je bil komandni položaj IX. partizanskega korpusa. Mi smo o tem zanesljivo zvedli iz več virov. Zato se je ponovno poskušalo zajeti poveljstvo IX. partizanskega korpusa. To pa se ni posrečilo ker se je poveljstvo vedno umaknilo v gozdove. Zato ni preostalo nič drugega, kot da se prežene generalno poveljstvo IX. korpusa s tega območja.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
8. julija 1980

na Ježici pri o tekmo proti lahko predstav-'enutek s tekme
TO UR DE FRANCE
NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH V SLOVENIJI
KOLESARSTVO
NOGOMET
gimnastika
boks
NOGOMET
BALINANJE
TENIS
ATLETIKA
ATLETIKA
HINAULT PRIČAKUJE (SKORAJ ZDRAV) DANAŠNJO ETAPO NA KRONOMETER
Včerajšnjo etapo je osvojil Priern - Thurau odstopil - Skupna lestvica brez bistvenih sprememb
BORDEAUX — Kolesarska hiša .-v*«™.-;-.*-. •• *-».••••••••••.-»»»•••••..• .—c,-.-i-.........
■rtaleigh še naprej osvaja etape: po-. m ko je nedeljsko osvojil Raas,
Je včerajšnja deseta pripadla Pri-emu.
Toda pozornost ljubiteljev kolesarstva je veljala bolj drugima dveri vestema> kot pa etapi, sami.
Prva vest, ki je zanimala milijo-** Francozov, je govorila o zdravstvenem stanju Hinaulta. Zdravniško Poročilo je bilo bolj ali manj ugod-*>• Včerajšnjo etapo je dobro presto bolečine v kolenu je še vedno čutu, vendar pa mnogo manj, kot v preteklih dneh. Pred današnjo e-tepona kronometer, na 51 km dolgi Progi, je Hinault torej v glavnem 2e skoraj zdrav.
Druga vest pa je govorila o odstopu Nemca Thuraua. Že pred startom je vodstvo njegove hiše ob-javiio njegov odstop ter ga opra-Vlcu° s slabim zdravstvenim stanjem.
Etapa sama je bila dokaj dolgočasna. Tekmovalci so vozili ves čas v dežju. Dejstvo, da je bila pred •ijimi zahtevna (današnja) etapa .na kronometer, jih je navajalo k mlr-ni in neborbeni vožnji. Če odšteje-to« nekaj nepomembnega prerivanja takoj po startu, ni bilo prav nič Pomembnega do 30 km pred ciljem, tam je ušlo osem dirkačev, katere Pa je glavnina po petih km spet u-J®*a. Na vidiku cilja je pobegnil 5riem, skušal se mu je pridružiti De Guilloux, toda prav v zadnjih metrih je omagal in tako je prvo ?esto> z majhno prednostjo, osvojil
Pnem.
Lestvica včerajšnje etape (Roohe-. rt sur Mer - Bordeau - 163 km)
J® bila taka:
L Priern (Niz.) 4. 42’58"(p.h. 34,563 km na uro)
Osmont (Fr.) 4.43W”
Berlin (Fr.)
Raas (Niz.)
Tackaert (Bel.)
Le Guilloux (Fr.) 4A2’53”
„ Van Uliet (Niz.) 4.4300”
°- Du.rel (Fr.)
9- Thaler (ZRN) t°. Jacobs (Bel.)
Jn nato v enakem času glavnina.
SKUPNA LESTVICA:
2.
3.
4.
5.
6.
7.
L Pevenage (Niz.)
2.	Bazzo (Fr.) po
3.	Hinault (Fr.)
4.	Lubberding (Niz.)
5.	Zoetemelk (Niz.)
6.	Kuiper (Niz.)
7.	Van De Velde (Niz.)
8- Claes (Bel.)	'
9. Bonnet (Fr.)
TO- Vandenbroucge (Bel.) e.č.
50.45'42” 2’44” 4’20” 6'U” :’20” l’44”
m
9’40”

Drevi bo ob 21. uri v vadbenih Prostorih pri družini Dol jak v Sa-niatorci športni krožek Kras priredil slavnostna večer, na katerem bodo nagradili namiznoteniške igralke in Igralce, ki so v zadnji sezoni dosegli nekaj izrednih tekmovalnih uspehov v vsedržavnem in deželnem merilu.
B. S.
Francoz Bernard Hinault, favorit letošnje dirke «Tour de France«, se pogovarja z »letečim« zdravnikom (med včerajšnjo etapo) o poškodbi njegovega kolena, ki mu še vedno povzroča nekaj težav, vendar pa
mnogo manj, kot v preteklih dneh
(Telefoto AP)
V DAVISOVEM POKALU
Borg ne bo igral proti Italiji
RIM — Teniški reprezentanci Ita lije' in švedske, ki se bosta od petka do nedelje pomerili v okviru Da visovega pokala, sta včeraj na igriščih Fora Italica pričeli s trenin gi. V taboru »azzurrov« vlada precejšen optimizem, saj je najboljši švedski igralec, zmagovalec letošnjega wimbledonskega turnirja Bjorn Borg namesto v Rim odpotoval v Bukarešto, kjer se bo 24. t.m poročil. Ponovilo se je namreč to, kar se je že zgodilo pred štirimi letj: tudi tedaj je Borg ravno v Davisovem pokalu proti Italiji odpovedal nastop zaradi želodčnih krčev. švedsko časopisje ga je tedaj silovito napadlo, Borg pa se je tako užalil, da naslednje leto ni na stopil na nobenem turnirju na domačih tleh, poleg tega pa tudi ni zaigral za švedsko reprezentanco v Davisovem pokalu.
Namesto Borga bo proti Italiji nastopil 18-letni Hans Simonsson. poleg njega pa bodo igrali še njegov brat Stefan, Kjell Johansson in Per Hjertquist. Italijanske barve pa bodo branili Bertolucci, Ocleppo, Panatta in Barazzutti.
Nov svetovni rekord v teku na 1.500 m
MOSKVA — Na atletskem memorialu «Znamensky» v Moskvi so dosegli nekaj izredno dobrih rezultatov. Tatiana Kazankina je v teku na 1500 m s časom 3’55 za 1 sekundo izboljšala svoj prejšnji svetovni rekord. V skoku v daljino pa je Tatiana Skatchko z znamko 7 metrov izenačila letošnji najboljši svetovni dosežek.
Posebna pozornost velja športnemu udejstvovanju
Potobno živahna so srečanja med brigadami
NA 4. REKREACIJSKEM TEDNU ŠK KRAS V ZGONIKU
. m, .1      —-■■■,.T“	IM' I .«.i.n	r—    "      
Končni obračun pozitiven
Nad pričakovanjem uspeh turnirja v malem nogometu - Na končni lestvici, ki upošteva uvrstitve v vseh panogah, je prvo mesto zasedel Robert Milič pred Vladimirom Budinom
V soboto se je v Zgoniku z nagrajevanjem zaključil 4. rekreacijski teden ŠK Kras, ki je letos pritegnil k sodelovanju precej večje število moških in ženskih tekmovalk vseh starosti kot v prejšnjih izvedbah. Ocena te pobude je zato vsekakor pozitivna, saj jf doprinesla tudi k ypcjj cftužgbnusti med nastopajočimi in številnimi gledalci.
Veliko novost letošnje izvedbe je predstavljal turnir v malem nogometu, katerega uspeh )e presegel vsa pričakovanja. Prijavilo se je kar 13 ekip s bO nastopajočimi, zagrizenim bojem pa je sledilo res veliko število gledalcev, ki so ob dinamični igri 4-članskih ekip na odbojkarskem igrišču povsem prišli na svoj račun. Najboljši strelec turnirja je bil Danilo Rebula z 9 goli, k*nčni vrstni red pa je bil
Jadranovi «maratonci» na Ježici
Roročali smo že o nastopu Jadranovih košarkarjev na Ljubljani, kjer so odigrali maratonsko košarkarsko Tamkajšnji peterki. Tekmo so igrali kar 24 ur in si 'jamo, da je bil kar hud «tour de force«. Na sliki:
S TEČAJA V ROvlNJU
Borovke so s« vrnile
V nedeljo se je vrnila iz Rovinja TFva izmena Borovih telovadk, ki *° bile tam na strokovnem izpopolnjevanju. Tečaj je trajal deset dnd ^ tolade telovadke so pod vodstvom Wof. Pavletičeve ter ob pomoči nekaterih jugoslovanskih vaditeljev ne 'e utrjevale že usvojeno znanje in Rajale novo, ampak so tudi sKr-j^le za kondicijsko pripravo. Manjkalo ni, seveda, niti kopanja in družabnosti, tako da so dekleta zapu-J^ala Rovinj bogatejša za nove prvi-■j6 tega športa, okrepljena in polij® Prijetnih doživetij, pa čeprav nekoliko utrujena.
Skupini večjih telovadk bo sle-še skupina mlajših, ki so tudi ^preteklem letu obiskovale vadbo Pri Borovem gimnastičnem odseku.
CRANS MONTANA (Švica) - Na ^niškem turnirju v Crans Montani je Francoz Pascal Portes že v prvem kolu izločil italijanskega Predstavnika Adriana Panatto
PO SEDEMNAJSTIH DNEH
Kanadčan D«nny umrl
MONTREAL — Po sedemnajstih dneh nezavesti je včeraj v Montrealu umrl bivši kanadski prvak lahke boksarske kategorije Cleveland Denny V dvoboju s sedanjim prvakom Gaetanom Hartom je 20. junija prejel k.o., po katerem se ni več zavedel. '
Zdravniki so takoj izjavili, da je njegovo stanje brezupno. Pn življenju so ga držali le s pomočjo po sebhih aparatov in staršem su predlagali, naj dovolijo izklopiti aparaturo, starši na to niso pristali, čeprav je bil nesrečni fant živ le vegetativno. v/čeraj pa tudi pomoč aparatov ni več zalegla in Dcnny je umrl.
VVITTENBERG — Mladinska plavalna ekipa Vzhodne Nemčije je visoko premagala italijansko reprezentanco z 207:137. Najbolj se je izkazala italijanska ženska reprezentanca, ki je dosegla zadovoljive rezultate.
naslednji: 1. Zaruznjeni (Danilo Rebula, Miloš Milič, kadi Biažina in Walter Fermija); 2. AUetico Col (Al-do in Franko škauar, Fabio Berto-lino, Giorgio Stulle in Goran šuc);
3.	Trudni (Rado Milič, Danilo Žu-žič, Jordan Rebula in Durio Šegi-na) in ReptžiV1 2 3 4 5 6 I (Renzo in Walter Milič, Alojz in Pavel Purič, Žarko Škabar in Dano Guštin).
Tudi počasni tenis so letos prvič uvrstili v spored in ta privlačna igra je res očarala vse nastopajoče. Za ta turnir se je prijavilo kar 40 igralk in igralcev, končna lestvica pa je taka: 1. Bogdan Castel-lani, 2. Robert Milic, 3. David Vi-dali in Aleks Milič.
V' ruskem kegljanju se je pomerilo 35 rekreativcev, lestvica pa iz-gleda takole: 1. Vladimir Budin, 2. Robert Milič, 3. Dario Šegina, 4. Marcelo Doljak, 5. Boris Simoneta in 6. Zvonko Simoneta.
V prijateljskih srečanjih, ki pa sta bili zelo zagrizeni, sta se pomerili tudi ženski in moški ekipi Krasa. V ženski konkurenci je ekipa dam odpravila mlajše vrstnice z 2:0, moško srečanje pa se je zavleklo kar na pet setov, slavila pa je ekipa AH stars, ki je s 3:2 premagala Letnik 1953.
Na končni lestvici, ki upošteva uvrstite” v vseh panogah, je premočno zmagal Robert Milič, ki je osvojil po dve prvi in drugi mesti. Lestvica je naslednja: 1. Robert Milič 30 točk; 2. Vladimir Budin 16,5; 3. Bogdan Castellani 11,25;
4.	Zdravko Skupek 10,75; 5. Miloš Milič 10,50; 6. Boris Simoneta 10,25; 7. Walter Kobal in Luciano Milič 9,75; 9. Božič Kante. Viktor Milič, Milan Škabar, Doro DelLAnno, Danilo Rebula, Ladi Biažina in Walter Ferfolja 9.
Zmagovalci v posameznih panogah so prejeli v dar majčke Krasa, štirim prvouvrščenim so podelili kolajne, zmagovalec na končni lestvici pa je prejel pokal.
—bs—
Nogomdno tržišče se še ni razživelo
MILAN — Medtem ko je včeraj na nogometnem tržišču vladalo precejšnje mrtvilo, opazovalci menijo, da se bodo danes pogajanja razživela. Pričakujejo namreč prihod predstavnikov Ascolija in Napolija, ki si skuša zagotoviti Rozzijevega srednjega krilca Mora. Neapeljča-ni so namreč prepričani, da bo igralec prestopil v njihove vrste, čeprav pri Ascoliju zanj zahtevajo več kot dve milijardi lir.
Svojemu branilcu Tesserju pa se bo po vsej verjetnosti morala odpovedati Udinese, saj je igralec odklonil, da bi zanjo se nastopal v prihodnjem prvenstvu, pd nazadovanju v B ligo. Za Tesserja se zanima Avellino, ki je že začel zbirati denarna sredstva, da bi si ga zagotovil.
V prihodnjih dneh, potem ko so najbolj znane igralce društva zadržala zase, se bo verjetno pozornost osredotočila okrog Selvaggija (Cagliari), Zanona (Vicenza), Pu-licija (Torino) in Selle (Fiorentina), za katere se zanimajo številna društva.
Za Juventus pa je včeraj splahnelo še zadnje upanje, da bi si zagotovila Hansija Krankla. Znani av-st.rii*'‘i napadalec je namreč pod-1 pisal dveletno pogodbo s španskim
moštvom Barcellona, je že nastopal.
za katerega
Uspeh Lancie v VVatkins Glenu
WATW® G,LEN - v šesturni dirki v'wattunš Glenu, ki je veljala zg, svjetp^np prvenstvo avtomo bliskih hiš. .je, Lancia zabeležila pomemben uspeh. Poleg prvega mesi a z Riccardom Pa trese jem in Heyer jem je zasedla tudi drugo mesto z Eddijem Ceeverjem - Alboretorn ter šesto mesto. Po tej dirki vodi Lancia v svetovnem prvenstvu hiš s 160 točkami pred Porschejem, ki jih ima 5 manj.
Na vrsti bodo še tri dirke in sicer 17. avgusta v Monsportu, 7. septembra v Vallelungi in 28. septembra v Digionu.
Pred dnevi (med obiskom na MDA Kras 80) smo se pozanimali tudi za športno udejstvovanje brigadirjev na samih akcijah, saj spada tudi to v brigadirsko življenje.
Ko smo o tem spregovorili z brigadirji, so nam najprej dali v roke brigadirsko knjižico, v kateri pod naslovom »Telesna kultura« zasledimo naslednje: «Kolikor udeleženec akcije pregodrnja zjutraj, ko se organizirano odpravlja k jutranji telovadbi, toliko bolj navdušeno se popoldne spravi k žogobrcu, košarki, namiznem tenisu itd. Športna igrišča nedvomno dajejo največ možnosti za medhrigadirska srečanja in za tekme z ekipami krajanov. Najbolj hrupna pa je, seveda, razglasitev rezultatov.«
Sedaj mi je bila zadeva o športu v MDA precej bolj jasna, saj ji posvečajo precejšnjo pozornost in to povezano s telesno kulturo v pomenu zdravja, krepitve telesa na eni strani, na drugi pa v smislu rekreacije, sprostitve, družabnosti in podobno.
Na MDA Kras 80, katere brigadirsko naselje se nahaja v bližini Kostanjevice na Krasu, le nekaj kilometrov od državne meje, ima športna dejavnost še posebno važno vlogo, saj imajo vrsto urejenih objektov, na katerih se lahko brigadirji nemoteno udejstvujejo.
Zjutraj je za vse brigadirje obvezna jutranja telovadba, v popoldanskih urah po delu na trasi, pa so na sporedu razne športne tekme. Brigadirji imajo tu na razpolago igrišče za mali nogomet, rokomet, in odbojko, ter v notranjih prostorih urejeno za namizni tenis in šah. Taka paleta športnih zmogljivosti o-mogoča, da vsaka brigada posebej lahko trenira posamezno športno panogo, na drugi strani pa da se nemoteno odvijajo posamezna medbri-gadirska tekmovanja.
Na akciji na Krasu je v letošnjem letu precej športnih srečanj z mladimi tamkajšnjega območja in ta srečanja se vrstijo kot na tekočem traku. Tudi to ima svoj pomen, saj se ravno na ta način znajo vzpostaviti človeški stiki med brigadirji in krajani, ki je nujno potreben za uspešno delovanje akcije same. Prebivalstvo območja namreč mora slediti in soočati se s problemi MDA in jo čutiti za svojo. Športna srečanja torej tudi znatno pripomorejo k uresničevanju teh načel.
Na MDA Kras 80 je torej športno udejstvovanje brjggdipj^v ,dolpvo organizirano: objektov ne manjka, tekmovanja se vrstijo J^ot ji^ tekočem traku, Je časa, večkrat'zmanjka.
—ik—
NA TEKMOVANJU V PIZI
Dorio nova prvakinja v teku na 800 metrov
PIZA — Na sobotnem atletskem tekmovanju v Pizi je, kot smo že
poročali, Italijan Massimo di Giorgio z znamko 2,29 cm izboljšal za en centimeter italijanski rekord v skoku v višino. Na žalost pa di Giorgio ne bo mogel nastopiti na olimpijskih igrah, ker je pri vojakih. Na mitingu, na katerem so nastopili tudi atleti iz Sovjetske zveze, ZDA, Brazilije, Liberije in drugih osmih držav, se je pri Italijanih izkazala tudi Gabriella Dorio, ki je v teku na 800 metrov s časom 1'57"66 dosegla nov državni rekord, poleg tega pa je to peti najboljši svetovni čas. že pred leti .je ta atletinja mnogo obetala, sedaj pa je upe, ki so jih vanjo polagali, tudi upravičila. Dokazala je, da se
1.	— 1. Agognato
2.	Tinigad
2.	— 1. Devil
2. Fido
3.	— I. Silvera
2. Lively
4.	— 1. Blazer
2. Cubanga
5.	— 1. Fiosko
2. Chapitre
6.	— 1. Dero
2. Acquarello KVOTE:
12 - 8.920.308 lir lt — 485.000 lir 10 -	47.500 lir
lahko kosa z atletinjami, ki so v svetovnem vrhu. Priložnost bo imela v Moskvi, saj si je zagotovila mesto v državni reprezentanci, ki bo nastopila na olimpijskih Igrah.
Zelo pa je na tem mitingu razočaral znani sprinter Pietro Men-nea. Tokrat ga je premagal Američan Steve VVilliams, ki je ICO metrov pretekel v času 10”37, medtem ko je Mennea prišel na cilj kot drugi z zanj slabim časom 10”43.
LONDON — Romunski tenisar llie Nastase je bil diskvalificiran za 18 mesecev, kajti med srečanjem z Johnom Feaverjem ga je sodnik večkrat opomnil. Zato ne bo mogel nastopiti na srečanju s češkoslovaško reprezentanco.
RIM — Včeraj se je na Nizozcm skem zaključila šesta olimpiada zn handikapirane. Nastopilo je nad 2 tisoč tekmovalcev iz petdesetih držav. Italijanska reprezentanca je osvojila osem zlatih kolajn, štiri srebrne in osem bronastih.
SEVILLA — Nogometna ekipa Dinama iz Zagreba bo nastopila na nogometnem turnirju za 9. trofejo mesta Seville. Turnir se bo začel naslednji mesec. Poleg Dinama bodo igrali še: Roma, Real Betis in Sevilla.
iiiiiiiiiiiiiiiMiititiiiMttuMiiiiitiitiiHiiiiiiiitmtmitMiiiiiinitiiiiiifiiiiiiimitmiiHMitiiittiiimimiiiuiitfiiiit
B399SB3HHHII	v Bazovici
Uspeh Zarje na napetem in zanimivem turnirju
Turnir sodi v okvir proslav 35-letnice osvobeditve in 10-letnice otvoritve bazoviškega doma
V okviru proslav 10. obletnice o-tvoritve bazoviškega doma in 35. obletnice osvoboditve je bil v Bazovici v dneh od 3,.-do. 5,.* .julija, balinarski turnir, na katerem so nastopile ekipe športnega združenja Gaja, Kraškega doma, športnega društva Polet in domačega športnega društva Zarja.
Tekmovanje je bilo vseskozi napeto in zanimivo ter na zadovoljivi tehnični ravni. Prvo mesto so zasedli bazovski balinarji, ki so v postavi Karel Grgič, Silvester Grgič, Lucijan Križmančič, Maks Križman-čič in Tomaž Pečar premagali vse ostale nasprotnike. Drugo mesto je osvojil openski Polet, nato sledita Gaja in Kraški dom.
Omeniti je treba, da se je zaradi tehničnih ovir zadnji dan tekmovanje odvijalo na Padričati, kjer je i bilo ljudi -zaključno nagrajevanje. Predsednik športnega društva Zarja Ivan iBras. jeuViriitncnu vseh bazoviških- društven apolitičnih - organizacij pozdravil udeležence turnirja, se jim zahvalil za prisotnost ter med drugim podčrtal pomen takih športnih manifestacij, ki niso samo tekmovalnega značaja, ampak pomemben faktor za izboljšanje in krepitev medsebojnih prijateljskih odnosov, v boju za dosego naših narodnostnih pravic. Po nagrajevanju je bila skupna zakuska v veselem in prijateljskem vzdušju.
..........................................iiiMiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiimiimiHmi.....................Minili...n.........i.....
»POMORSKA AKADEMIJA« TPK SIRENA NA NASIPINI V BARKOVLJAH
Optimizem ob množici jadralcev na optimistih
Res smo lahko optimistično razpoloženi ob izredno uspelem letošnjem jadralnem tečaju, ki ga je TPK Sirena priredil na svojem društvenem prostoru na barkovljanski nasipini. Veliki napori, ki jih je društvo vlagalo v svoj sedež, drčo, mali pristan in vse drugo, začenjajo roditi sadove. Vest, da je bilo društvo sprejeto v FIV je vsekakor ena najpomembnejših za zamejski šport • zadnjih letih, če k temu dodamo šc uspehe na področju vzgoje novih jadralnih kadrov (letos je bilo na tečaju več kot 80 jadralcev in jadralk), potem je naš optimizem ob razvoju našega pomorskega športa povsem upravičen.
Na naših slikah: (zgoraj) udeleženci zadnjega tečaja; (spodaj desno): v malem pristanu Je bil pogosto izredno gost «promet« in vča-
sih je bila kar prava umetnost Izpluti ati pa pripluti; (spodaj levo): piloti na zadnjem posvetu pred boj-
nim poletom? Ne, le mladi pomorščaki v pločevinasti učilnici pri teoretičnem pouku, kjer jim neutrud-
ni inž. Inko Starc razkriva prve navigacijske skrivnosti morja tn vetra.
PROF. DRAGO ULAGA:
0 gibalni izobrazbi otrok
Iz predavanj*a pri ŠŠT v Trstu
Šport pa ni samo stvar zdravja in estetske vzgoje, je tudi način življenja.
Predvsem je pomembno, da dobi otrok veselje do slehernega gibanja, trdi do hoje in do dela — do dela na vrtu, v stanovanju in podobno. Otrok se navadi potruditi se — navadi se pri igri zmagati, pa tudi izgubiti. Navadi se na »pravila igre«. Pri igrah je cesto vroče in napeto — pravila pa terjajo lepo vedenje, spoštovanje nasportnika, ■ kajti ni športa brez fair playa.
Cesto gre tudi za čudovita doživetja, za pustolovščine v malem. Naj omenim ižlete v neznano, potovanje po reki S čolni ali splavi, prvo neč v šotoru, nočno orientiranje ali smučarsko turo po težjem svetu. To so zlasti mikavne stvari za mladostnike.	„>
Če jim ne organiziramo taborjenja, izletov v gore, če niso vključeni v društva, kjer jih vodijo vzgojno usmerjeni vaditelji in inštruktorji, pride rado do divjih klrp in do delikvenc in težkih deviacij.
Takih in podobnih primerov ne bi bilo, če bi bili otroci vključeni v tovarišijo, ki bi jim o prostem času omogočila šport, izlete in podobno.
Iz Nemčije poročajo o izkušnjah, kako so odpravili pretepe med šolskimi odmori. Uvedli so minitenis z lesenimi loparji — najprej na gimnazijah v Hamburgu in potem tudi drugod. Od tistih časov, ko imajo na voljo lesene teniške loparje in majhna igrišča, so se ogreli za tenis — in med drugim ugotavljajo, da so kotički za kadilce prazni.
Tudi iz Francije poročajo, da skušajo agresivnost mladine kompenzirati s tem, da ji več nudijo na športnem področju — da ji odpirajo vrata na športna igrišča — da organizirajo posebne tečaje za borilne športe, kakršni so karate, judo, boks, rugby. Agresivni morajo izprazniti svojo energijo v športni o-bliki, upoštevajoč pravila. Če delajo prekrške, jih klapa sama graja in brusi. Sčasoma sami sprejmejo pravila, sami opravljajo tudi sodniške funkcije in se tako socializirajo. Pomembno pa je, da ima klepa vodjo, ki usmerja.
O tem, kako lahko delikventno mladino prevzgojijo s športom, je napisal tovariš Mrakovič doktorsko disertacijo iz znanosti o športu.
ZAKLJUČEK
Po vsem svetu se danes širi novo gibanje — ne več šport za gio* dalce, marveč «sport za vsakugar«. Nekateri govorijo tudi o rekreaciji in o trimskem gioanju.
Gre* za zdrav način življenja, za bogatenje prostega časa.
V ZR Nemčiji so razpisali veliko nagrado za najboljše trimsko geslo. Naj citiram nagrajeno geslo: Ne kadi — pij zmerno — veliko hodi in teci — ne bodi požrešen. Rauche nicht und trinke miissig — laufe viel, sei nicht gefrassig. Tudi slavni Hipokrat je tako učil — zmernost v vsem — seveda še ni poznal kajenja.
Danes pa velja kajenje kot pomemben nasprotnik zdravja, pa tudi nasprotnik športa.
Naj citiram Sergeja Pavlova: sovjetskega državnega sekretarja za šport in predsednika organizacijskega komiteja za olimpijske igre v Moskvi:
«S športom se da najbolje boriti proti kajenju, pitju alkoholnih pijač, posebno še, če gre za mladino.
Odrasle je težko prevzgojiti, otrokom pa moramo pravočasno povedati vso resnico o škodljivosti nikotina, posebno še o vdihavanju ogljikovega monoksida.«
Morda pa le ni utopija, če razmišljamo o novem pokolenju, o mladih, ki bodo bolje pripravljeni za življenje in delo, ki bodo bolj napredno vzgojeni, kakor je bila naša generacija.
Otroci in mladinci, ki obiskujejo Tržaško športno šolo, bodo dobili potrebno gibalno izobrazilo — privzgojili pa jim boste tudi potrebo in navado, da se bodo tudi v poznejših obdobjih življenja ukvarjali s športom, morda po trikrat, štirikrat tedensko. Razvilo se bo tovarištvo med slovenskimi otroki, razvile se bodo zdrave klape. Vsakomur bo omogočeno, da bo doživljal tisto »Samega sebe obrajtam«.
Pravočasno jim boste povedali tudi vso resnico o škodljivosti kajenja za zdravje in za športno sposobnost. Povedali jim boste, da je podoben fantu, ki gre na ples, pa se je doma najedel česna in na to polil s kolonjsko vodo. Mlada generacija bo lahko tudi boljša v odnosu do drugih poživil, na primer do alkohola. Tako jih je treba vzgajati, da ne bi pili, ko bodo odrasli, na dan športnega treniranja, tudi ne v kreativnem času dne, zlasti ne pred opravljenim delom Ne gre za abstinenco ali kaj takega, marveč za športni režim v načinu življenja.
Zakaj ne bi bili Slovenci boljši od drugih, zakaj si ne bi pomagali s pridobitvami znanosti in vplivali tudi na spremembe v vsakdanjem načinu življenja. Šport za veselje, šport za stike med prijatelji in znanci, šport za potrjevanje samega sebe — to n! utopija — to je smoter, ki je dosegljiv, če se bomo še bolj kakor doslej posvetili umski, moralni in telesni vzgoji naših otrok.
(KONEC)
OBVESTILA
ŠZ Bor
sporoča, da bo danes na stadiona <1. maj«
SEJA GLAVNEGA ODBORA z začetkom ob 19.30.
uredništvo, upravo, agtasnl oddelek,
TRST, Ul Momecchl 6. PP 559	Tel. 1040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno, 6.000 lir — vnaprej plačana celotna 60 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revijo »DAN*.
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjet|a mesečno 80.00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Itallio Založništva tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	8. julija 1980
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 *ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI,
Ird.i.LJzTT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	intuka^^irst 2aio2nikov fiegUI**

£0 ,	* Z
m* to* '.jz j OB
CIUDAD MEXICO — Vzporedno z obnovljenimi gvatemalsko-britanski mi razgovori o popolni neodvisno sti Beliseja, male angleške polko-lonije na polotoku Jaeatan, so se v sredstvih javnega obveščanja po ja vila ugibanja in špekulacije o usodi te državice, ki obsega 20.000 kvadratnih kilometrov in ima okrog 150 tisoč prebivalcev. Neka mehiška revija je na primer objavila obširno reportažo iz Belmopana, prestolnice Beliseja, v kateri trdi, baje na osnovi znanstvenih analiz, da je Be-lise eno od največjih petrolejskih nahajališč na svetu in da se tam ukvarja z raziskovalnimi deli tudi mehiška državna naftna družba fPemex».
' Tudi v drugih časnikih objavljajo podobne vesti in ustvarjajo klimo »bogatega Beliseja*. toda o naft nem bogastvu ni doslej nobenih gotovih podatkov, po katerih bi mogli sklepati, ali so časopisne vesti špekulacije, ali pa so ocene resnic ne; gotovo pa je, da se okrog Beliseja ustvarja neka negotovost. Pred nekaj meseci je sicer Center za latinskoameriške študije pri mehiški državni univerzi objavil študijo. iz katere izhaja, da so petro lejska polja v Beliseju bogatejša od mehiških na obmejnem področju in od gvatemalskih v neposredni bližini. Mehiška družba «Pemex» je baje odkrila po teh podatkih v Beliseju večje zaloge od onih v mehiškem Chiapasu, ki dajejo po mi liion sodov nafte dnevno in sodijo med največje na svetu.
Raziskovanja trajajo že od leta 1876, ko so začeli iskati nafto v so sedni Gvatemali. Ta država je že začela črpati petrolej na obmejnih področjih in že izvaža nekaj tisoč sodov dnevno. Torej ni nemogoče, da bi bila nafta tudi v Beliseju. Na tej osnovi .je tudi laže razumeti ob našanje Gvatemale po odkritju pe troleja na njenem ozemlju. Na pogajanjih z Veliko Britanijo pred d’’ema letoma so Gvatemalci prvi izrazili načelni pristanek, da se zadovoljijo s samo pokrajino Toledo v Beliseju. ki pokriva 10 odstotkov ozemlja kolonije, to je prav s ti stim delom, ki predstavlja zemljepisno nadaljevanje gvatemalskih naftnih polj.
Kaj lahko pomeni obstajanje petroleja (ali ta možnost) za politično bodočnost Beliseja? George Priče in njegovi pristaši se borijo že 16 let za popolno neodvisnost od Velike Britanije. Pri tem je ministrskemu predsedniku Beliseju (država že uživa določeno avtonomijo) uspelo, da je poleg podpore neuvrščenih držav dobil tudi podporo
v bistvu vse svetovne skupnosti (134 držav od 143 pri zadnjem glasovanju v OZN). Gvatemala je ves čas zagovarjala stališče, da ji zgodovinsko pripada ves Belise. Trmo gvatemalskih generalov so razlagali s tem, da jim zaostrovanje okrog Beliseja služi kot ventil za umiritev eksplozivnega notranjega položaja.
Pogajanja med Gvatemalo in Veliko Britanijo potekajo brez vidnega uspeha in se te dni nadaljujejo v New Vorku. Kampanja o petrolejskem bogastvu zna občutno vplivati ne samo na stališče Gvatemale, ampak tudi na spremembo stališča Londona in ni mogoče izključevati, da se bodo začeli za Belise zanimati tudi drugi, skrbeč za svoj profit in pozabljajoč na voljo njegovega naroda.
MiiiiitiiiiiMiiiimmtiiiiiinininmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiMifiiiiiiii
PO PISANJU HONGKONŠKEGA DNEVNIKA DAILY NEWS
CK KP KITAJSKE NEGA TIVN0 OCENIL «KULTURN0 REVOLUCIJO»
Za partijo je bila zgodovinska napaka - V kratkem bodo sodili «tolpi štirih» - Veleizdaje obtoženi sodelavci obrambnega ministra Lin Piaa
HONG KONG — Po pisanju liong-konškega «Daily Nevvsa*. ki se sklicuje na dobro obveščene kroge v Pekingu, je CK komunistične partije Kitajske sestavil dokument z analizo kitajske kulturne revolucije in vloge, ki jo je odigral pokojni Mao Ce-tung. Ocena je baje skrajno negativna, saj CK KP Kitajske trdi. da je bila kulturna revolucija «zgodovinska napaka*.
Dokument je nastal na pobudo političnega urada, nadzirala pa sta ga generalni sekretar partije Hu Yaobang in segretar CK Hu Qiau-mu. Kot prvo dokument Jiavaja, da ni bilo pred kulturno revolucijo nobenega ideološk^gA.pilstopanja io so zato trditve, da se je kulturna re volucija borila proti revizionizmu, neresnične. Še več. Dokument pou darja, da je prav kulturna revolu cija povzročila veliko zmedo in o mogočila »ambicioznim zarotnikom*, kot bivšemu obrambnemu ministru Lin Piau in vdovi predsednika Maa, da so s pridom izrabili sebi v prid nastali položaj.
Dokument navaja nato 13 imen bivših pripadnikov političnega urada partije, ki so krivi »veleizdaje*. Med njimi je tudi «lolpa štirih* (Jiang Quing. Zhang Chunqiao, Yau Wenyuan in Wang Hungvven). Vsi štirje so zaprti v jetnišnici Qing Cheng severno od Pekinga.
Pri navajanju vsebine dokumenta hongkonški dnevnik sporoča, da bodo v kratkem zaslišali «tolpo štirih* pred okrožjem za javno varnost v Pekingu in šele nato bo sodni postopek pred vrhovnim ljuri skim sodiščem.
Štirim generalom Lin Piaove »klike* pa bo sodilo vojaško sodišče. Veleizdaje sp obtoženi bivši načelnik generalštaba kitajske ljudske in osvobodilne vojske Huang Yung-sheng. bivši poveljnik letalstva Yu Faxian. bivši politkomisar mornarice Li Zuopang in bivši komandant oskrbovalnih enot vojske Qiu Huizo.
Iz dokumenta CK KP Kitajske je torej razvidno, da je Mao Ce-tung sprožil kulturno revolucijo, ne da
Leonardo da Vinci se je potopila
Leonardo da Vinci, italijanska prekomorska potniška ladja, ki jo je pred dnevi zajel požar, se je nagnila na bok in potopila ter leži na nizkem morskem dnu pred pristaniščem La Spezia, kjer je bila zasidrana. Družba Italia jo bo prodala za staro železo po ceni 150 lir za kilogram	(Telefoto AP)
bi bili v državi razlogi za tako pobudo. Frakcije in revizionizem je povzročila šele kulturna revolucija. Dokument neposredno ne obtožuje Mao Ce-tunga, a posredno gioboko načenja njegov revolucionarni mit. Novi kitajski voditelji nočejo pregrobo pretrgati s preteklostjo; Mao Ce-tung ostaja veliki voditelj svojega ljudstva, a v njegovo genialnost že marsikdo dvomi in trdi, da je bivši predsednik kot vsi ljudje de lal tudi napake.
NA KITAJSKEM
Pfltoprto se je ploščad za črpanje nafte: baje 70 oseb umrlo
PEKING — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da se je v zalivu Bo Hai, vzhodno od kitajskega glavnega mesta, potopila ploščad za podvodno črpanje nafte. Nesreča, ki je baje zahtevala 70 smrtnih žrtev, se je zgodila v zadnjih tednih, vendar kitajski minister za petrolejsko proizvodnjo ni hotel izdati nobene uradne izjave v zvezi z njo. Kitajska je zadnja leta kupila štiri take ploščah: dve od Norveške, eno od ZDA in eno od Japoncev. Glasnik japonske ambasade v Pekingu je zanikal, da bi se potopila njihova ploščad. V zalivu Bo Hai, kjer je poleg Južnokitajskega morja drugo pomembno ležišče nafte na Kitajskem, je pa še šest ploščadi, ki so jih izdelali Kitajci sami.
Samomor ali umor begunca iz ČSSR
PARIZ — Še vedno ni pojasnjena zagonetna smrt češkoslovaškega begunca Edouarda Jaseka v svojem stanovanju v predmestju Liona. Sodni zdravnik je v začetku domneval, da je bivši pilot »migov* napravil samomor, saj je ob truplu našel uspavalna sredstva. Kasneje je o-pazil za levim ušesom ranico, kar bi lahko potrjevalo domnevo, da je bil Jašek ubit.
LIZBONA — Pravo morje kobil se je zgrnilo nad riževimi polji Gvineji, Bissau, v bližini meje s S negalom. Prizadeto območje obs ga več kot 500 kvadratnih kilom trov polj, kjer gojijo predvsem ri ki je osnovna hrana za prebivali te države.
LIPICA - V nedeljo, 13. julija 1980, ob 15. uri vabi Lipica na svoj hipodrom, kjer bo slavnostni sprejem poštne kočije Dunaj - Trst - Lipica, ki je pod pokroviteljstvom združenih PTT organizacij Slovenije prevažala pošto od Dunaja preko Trsta do Lipice. Že 11. julija pa bo ob 18. uri otvoritev mednarodne razstave znamk, denarja in značk na temo konja, Živah in narave.
12.	julija 1980 ob 10. uri je mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in značkarjev.
13.	julija 1980 ob 10. uri četrti zbor PTT delavcev Primorske, ob 15. uri pa zgodovinsko - kulturni program in slavnostni sprejem poštne kočije na hipodromu v Lipici. Ob 17. uri bo nastop konjeniške e-kipe iz Lipice s programsko dresuro, ob 18. uri ljudsko rajanje.
V programu pri slavnostnem, sprejemu sodelujejo Ladko Korošec, Mi-
Amcriški Indijanci prosijo Gedafija za pomoč proti ZDA
PARIZ — Libijski dnevnik Al-Ja-Ahira je pretekli petek objavil prošnjo nekaterih ameriških Indijancev, da «bi jim njihov brat Geddafi pomagal v boju za osvoboditev izpod imperializma in kolonializma». Voditelja libijske revolucije pozivajo, naj deli z njimi svojo modrost in revolucionarno zamisel, ki ju je razkril v «zeleni knjigi», ker obravnava postavke libijske revolucije. «Re-šite nas ameriškega vpliva, pomagajte nam spodkopati kapitalizem in kolonializem ZDA, ki so nasilno izkoreninile naše prednike in so si nato prilastile našo zemljo», pravijo Indijanci v svoji brzojavki.
Svetovno tekmovanje v kopalni kadi
CAGNES - SUR - MER - Poletje je čas počitnic in zabave, zato si vsak po svoje rad izmisli svoj «špas», V francoskem mestecu Cagnes-sur-mes, na A-zurni obali, je bilo tako prejšnje dni svetovno tekmovanje v plovbi s kopalnimi kadmi. Najhitreje je s tako i:barko» plul Francoz Jose Salazar. Pravila tekmovanja določajo, da mora biti piovilo serijsko izdelana kad, ki jo pomika le mišična energija potnika, ki sedi v njej.
lan Stegne, Sergej Ferrari, Anton Petje, Mira Sardočeva, Stane Raztresen, Pavle Plahutnik, Danilo Turk - Joco, folklorna skupina iz Pirana pod vodstvom Francija Kuharja, godba na pihala iz Pirana pod vodstvom Lenarda Pegana, oktet Bor iz Postojne, vodja Ivo Jelerčič, Tržaški partizanski pevski zbor, ki ga vodi Oskar Kjuder.
Na sliki (foto Matej Brus): poštna kočija z Lipicanci na Dunaju.
OB VZTRAJNIH VESTEH 0 NAFTNIH LEŽIŠČIH
TUJI NAKLEPI NA POTI NEODVISNOSTI BELISEJA
Neuspešna pogajanja med Gvatemalo in Veliko Britanijo
Poštna kočija odpotovala z Dunaja
snnnnnmiftrn..................................n....nuni...........................................iiiilminiillniimlHii...........................................
V KRATKEM ZANIMIVA TELEVIZIJSKA ODDAJA
Problemi mladih ob iskanju prve zaposlitve
RIM — Italijanska televizija bo skupno z angleško in francosko pripravila oddajo o mladih, ki kljub končanemu šolanju ne dobijo primerne zaposlitve. Po mnenju izvedencev je v EGS več kot tri milijone takih mladih izobražencev, tem pa je treba prišteti še poldrugi milijon ljudi, ki niso vključeni v uradne statistike. Velika večina brezposelnih so ženske: zato je televizija izbrala prav primere treh deklet, ki kljub višješolski izobrazbi ne dobijo primerne zaposlitve. Po končanem študiju so se vse tri večkrat začasno zaposlile, sedaj pa so na prqgu dvajsetih let, brez vsakršne pi-akse v svojem »pravem* delu in so zaradi tega v še večjih škripcih.
Podatek, da je večina teh mladih Ženskega spola, pomeni, da je kljub vsem lepim besedam enakopravnost ženske tudi v razviti Evropi vse prej
kot uresničena.
Primer Rossane iz Modene je tipičen za italijanske razmere. Rossa-na je končala trgovsko šolo in ima 21 let. Oče je učitelj, mati gospodinja, brat in mlajša sestra pa sta še šolarja. Po končanem šolanju se je Rossana zaposlila kot sezonska delavka za pobiranje sadja, kot natakarica, kot delavka v tovarni, nekaj časa je bila zaposlena pri reji zajcev, delala pa je tudi za tajnico v neki kulturni ustanovi.
To dokazuje, da se dekle ne brani dela, vendar ne more živeti vse življenje od začasnega dela. Trenutno je zaposlena kot pismonoša, še vedno pa išče stalno zaposlitev. Njen problem je, kot sama pravi »prevelika izobrazba in premajhna specializacija*.
V Italiji je med mladimi problem neprimerne izobrazbe še posebno ob-
čuten, ker šola ne nudi take izobrazbe, ki bi bila primerna današnjim razvojnim potrebam. Če temu dodamo še reformo univerze, na katero čakamo že lepo število let, i-mamo vsaj delni pregled možnosti, ki jih ima mladi izobraženec pred seboj.
h Rima odpotoval vlak «fiicrgetskeja varčevanja»
RIM — Včeraj je odpotoval iz Rima vlak »energetskega varčevanja*. Potovanje bo trajalo več kot eno leto. Vlak se bo ustavil na 66 večjih ah manjših postajah. Potujoča razstava bo dala možnost italijanskim porabnikom električne energije, da se seznanijo z novimi sistemi varčevanja z elektriko. Pobu-
do sta organizirala tiskovni urad za odinose z javnostjo družbe ENEL, ob sodelovanju z italijanskimi državnimi železnicami.
Vlak, ki je sestavljen iz devetih vagonov, je pritegnil veliko pozornost med porabniki. V «izložbenih prostorih* so razstavljene tudi razne miniature, vzorci itd. Oskrbeli so tudi vagon, kjer bo imelo občinstvo možnost, da prejme od strokovnjakov informacije o sončni e-nergiji, o cenah in o dodatnih virih.
RIM — Minister za šolstvo Sarti je uvedel preiskavo da bi ugotovil kazenske odgovornosti v zvezi z vestmi, ki so jih objavili v prejšnjih dneh nekateri časopisi, češ da je bil tekst zrelostne naloge iz latinščine, ki so jo pisali kandidati na učiteljiščih, že znan v nekaterih krogih.
WASHINGTON — Po izjavah visokih funkcionarjev ameriške vlade je vsaj polovica 40.000 kubanskih beguncev, kar jih je prispelo v zadnjih časih v ZDA, homoseksualcev. V prehodnih taboriščih so se homoseksualci združili v ločenih stavbah, da bi se baje izognili «soočenju» s svojimi rojaki.
Ameriške zvezne oblasti domnevajo, da se je Fidel Castro hotel rešiti teh »nezaželenih* oseb in da jim je zato dal dovoljenje za v ZDA, kjer homoseksualnost ni kaznivo dejanje in je ne smatrajo kot bolezen. Po zakonih, ki urejujejo izseljevanje, ne smejo v ZDA samo tiste osebe, ki so »spolno izprevrže-ne». Za kubanske homoseksualce se je že zanimalo veliko ameriških «gay» organizacij, ki bi jih rade sprejele pod svojo zaščito in oskrbo.
RIMINI — Jugoslovanska obalna policija je pri Verudi zaplenila italijansko motorno ribiško ladjo »Silvano l.». Milica jo je zasačila, ko je ribarila v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Jugoslovanski organi so zaplenili tudi stot ulovljenih rib. V Pulju je okrožni sodnik kaznoval posadko z visoko globo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z NEDEUSKEGA OBČNEGA ZBORA NA OPČINAH
Društvo slovenskih lovcev odigrava pomembno vlogo v zamejskem prostoru
V svojem poročilu je predsednik Jože Pahor poudaril vlogo lova pri uravnavanju naravnega ravnotežja - V novem odboru tudi predstavnika iz Beneške Slovenije
Manjšina, ki živi ob meji na križišču različnih kultur, tradicij in jezikov mora odigrati vlogo mostu med narodi za mirno sožitje in medsebojno spoštovanje. Za ta cilj so dolžne delovati vse naše organizacije in to velja tudi za Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine, kot je med drugim poudaril na nedeljskem občnem zboru društva njegov predsednik Jože Pahor. Tudi ta organizacija mora torej poleg svoje specifične vloge prispevati svoj delež k uveljavljanju naše narodnostne skupnosti, vrednotenju njenih izročil in gradnji boljših življenjskih pogojev ter sožitja.
Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine je bilo ustanovljeno pred štirimi leti. V tem razdobju je prehodilo že zelo bogato razvojno pot ter se s številnimi akcijami in pobudami že krepko uveljavilo v našem prostoru. Cilj društva ni samo lov, in to je izrecno poudaril nedeljski drugi redni občni zbor, ki je bil v prosvetnem domu na Opčinah, temveč je predvsem v tem, da izoblikuje aktivne ljubitelje narave, ki jim je pivi cilj spoštovanje in varstvo okolja. Društvo teži nadalje k združitvi vseh slovenskih lovcev v zamejstvu. »Oborožiti se moramo z lovsko znanostjo in tehniko, predvsem pa z lovsko etiko, je med drugim dejal v svojem govoru predsednik Jože Pahor, da bombo kot narodnostna skupnost lahko prispevali svoj delež k spoštovanju in zaščiti naravnega bogastva, ki je last nas vseh.*
Kaj pravzaprav pomeni lov v današnjem času? Lovce označujejo kot uničevalce divjadi in narave, a društvo zavrača takšno tolmačenje in izraža začudenje, da so sredstva javnega obveščanja zagnala v naši državi takšno kampanjo proti lovcem. «V bistvu, pravi predsednik Pahor, gre; le za kritje točno določenih interesov. V resnici pa opravljajo ravno lovci s svojim strokovnim znanjem izredno pomembno vlogo pri uravnavanju nravnega ravnotežja. Lov ni le streljanje: lovec hodi v naravo in iz nje črpa to, kar je po pravilih smiselnega in umnega gospodarjenja v lovišču pravilno in dopuščeno. Lovec se z naravo okorišča, v zameno pa je dolžan spoštovanja in hvaležnosti.*
Glede delovanja, ki ga je društvo imelo v zadnjem času, je predsednik v svojem poročilu dejal, da se je zelo razširilo in doseglo tudi nekatere uspehe. Zelo pestro in plodno je bilo zlasti sodelovanje z lovci iz matične domovine, pri tem pa je predsednik poudaril, da se to sodelovanje ne sme omejevati samo na vabila na lov, ki prihajajo iz Slovenije, temveč je potrebno širše in vsestransko vključevanje.
Med glavnimi pobudami, ki čakajo člane v prihodnje, je občni zbor opozoril zlasti na bližnjo lovsko razstavo, ki bo v Ljubljani na temo »Lov, okolje in narava*. Lovci iz Julijske krajine so vabljeni, da se je udeležijo. To je zanje priložnost, da se pobliže seznanijo z lovskimi vprašanji, obenem pa priložnost, da seznanijo lovce iz matične domovine ter sploh širšo javnost s problemi naše narodnostne skupnosti.
Prav tako se Društvo pripravlja na vsakoletni tradicionalni lovski praznik, ki bo v Repentabru ali Zgoniku. Zelo uspela oblika delovanja so bila v preteklosti predavanja o lovski tematiki in etiki. S to prakso, je bilo rečeno na občnem zboru, bo društvo nadaljevalo tudi v prihodnje. Lovsko vzgojo bi bilo treba posredovati zlasti učencem in dijakom po šolah, da bolje spoznajo naravo in da bodo lahko pravilno vrednotili lov, ki jim ne bo več neke vrste «hudodelstvo», temveč dejansko koristno sredstvo za ohranjevanje ekološkega ravnovesja.
Med najbolj pomembnimi pridobitvami društva v zadnjem razdobju je dejstvo, da so se vanj vklju-
Promet čez italijansko - jugoslovansko mejo v mesecu juniju je v primerjavi z lanskim junijem znatno upadel. Po podatkih mejne policije se je število osebnih prehodov čez mejo skrčilo kar za 33,25 odstotka. Doseglo je 1.836.471 prehodov proti 2.751.463 lani. To se seveda nanaša na prehode tako s pro-pustnico kot s potnim listom.
Promet s prepustnico med obmej nima področjema sosednjih držav se je zmanjšal za 36.6 odstotka. Medtem ko so junija lani zabeležili 1.206.351 prehodov, se je število le tos zmanjšalo na 761.813. Pričakovati je bilo zmanjšanje prehodov z jugoslovanske strani, to predvsem zaradi devalvacije dinarja, a zmanj šalo se je tudi število prehodov z naše strani.
čili tudi lovci iz Beneške Slovenije. Dva člana, in sicer Jože Matelig in Aldo Medveš, sta bila celo izvoljena v odbor društva.
Občni zbor se je dotaknil tudi vprašanja vključitve društva v italijansko lovsko federacijo ter obravnaval druga vprašanja, kot so vprašanje kraških rezervatov in podobno, kar dokazuje, da je Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine zelo pozorno in občutljivo za širše probleme, ki zadevajo našo narodnostno skupnost.
Občnemu zboru so prinesli pozdrave predstavniki ZSŠDI, predstavniki
Lepo vreme in dobra kapljica sta privabila v soboto in nedeljo V Nabrežino veliko ljudi. Organizacija je bila dobra, saj je delovalo vse brezhibno, kljub izrednemu številu obiskovalcev.
Za veselo vzdušje so poskrbeli ansambla Galebi in Taims in domača godba, veliko ljudi pa je prišlo, da poskusi srečo na tomboli, saj so bile nagrade precej bogate.
V nedeljo zjutraj so v dvorani I. Grudna proglasili nagrajence. Za bela vina so dobili nagrade: Stanislav Gruden, Mavhinje (prva nagrada), Ivo Kralj, Slivno (druga nagrada) in Bruno Kante, Praprot (tretja nagrada). Prvo nagrado za črna vina pa je odnesel Danilo Lupine, drugo nagrado Boris Škerk, tretjo pa Angelo Škerk. Vsi trije nagrajenci so iz Praprota. Posebno nagrado so podelili Alojzu Lupincu iz Praprota, za njegovo netipično, a izredno dobro belo vino. Nagrade je prispevalo več podjetij, nagrajevanje pa naj bi bilo prihodnje dni.
Najbrž bo zanimivo, če povemo, da je najprej zmanjkalo vino Iva Kralja iz Slivnega (že v soboto zvečer), na razstavi so stočili kar o-semnajst hektolitrov vina.
Tudi krvodajalska akcija, ki je
Iz podatkov sledi, da je z naše strani prešlo mejo 282.647 oseb (lani v istem času 414.608), vrnilo pa se jih je 275.549 (lani (426.848), tako da nam seštevek enih in drugih da 558.196 (lani 841.456 prehodov). Z jugoslovanske strani je k nam prišlo s prepustnico 102.542 oseb (lani 180.669), vrnilo pa se jih je 104 tisoč 75 (lani 184.226). Skupno je bilo 206.617 prehodov (lani 364.895).
Število prihodov in odhodov z 1-talijanskim potnim listom je bilo v juniju 317.650, kar pomeni, da se je število zmanjšalo za 7,25 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani (342.500). Prehodov z jugoslovanskim ali drugačnim potnim listom pa je bilo 754.008, kar je 37,3 odstotka manj kot lani (1.202.612).
lovišč s Koprskega, Postojnskega In Goriškega ter predstavnik Lovske zveze Slovenije Pipan.
Na koncu so izvolili novo vodstvo, ki ga sestavljajo Aleksander Bucik, Karel Furlan, Karlo Grgič, Mario Kontri, Aleksi) Mikol, Karel Milkovič, Evgen Pahor, Rudi Pahor, Divi j Pernarčič, Ninko Škabar, Žarko Šuc in Jurij Ukmar za tržaško področje: Ivan Humar, Branko Juren, Ciril Juren, Miljan Maraž, Darij Nanut, Jože Pahor, Drago Tomšič in Jože Tomšič za Gorico ter že o-menjena Jože Matelig in Aldo Medveš za Beneško Slovenijo.
bila v okviru razstave, je imela dober odziv. Prijavilo se je petindvajset ljudi, od teh pa je deset darovalo kri.
Pred stavko osebja EZIT ?
Sindikat nameščencev Ustanove za tržaško industrijsko cono (FZ1T) — sindikat je vključen v enotno sindikalno zvezo CGIL - CISL . Ud. — je po izredni skupščini, ki je b.la 3. julija, proglasil protestno gibanje vsega delavstva ustanove. Sindikat v posebnem sporočilu javnosti ugotavlja, da je deželno odborništvo >a industrijo prekinilo dolgotra jna pogajanja za obnovitev delovnega pravilnika EZIT, ki je v veljavi že '0 let in ki je torej močno zastarel. Dežela naj bi s svojim nastopom skušala omejiti pristojnosti vodstva EZIT pri pogajanjih s nrizadetim osebjem. Sindikat je poveril pokrajinski zvezi CGIL - CISL UIL nalogo, naj se zavzame za rešitev lega vprašanja, sicer — je rečeno v sporočilu — bo delavstvo EZIT oklicalo protestno stavko.
Obvestilo ACEGA porabnikom električne energije
Občinsko podjetje ACEGA obvešča vse zasebne potrošnike električne energije, da je medministrski odbor za cene pred časom (29. decembra lani) odredil, naj se dobave e-nergije po znižani ceni, ki so doslej veljale za vsa gospodinjstva do vgrajene zmogljivosti 3 kW, po novem priznajo le za stanovanja, v katerih imajo porabniki -vojo stalno rezidenco. Porabniki, ki uživajo o-menjeno olajšavo v stanovanjih, kjer nimajo stalne rezidence, so dolžni zdaj sporočiti podjetju (Ul. Genova 6) s priporočenim pismom ali osebno (v sobi štev. 18) naslove takšnih stanovanj, imena porabnikov in podatke ustreznih dobavnih pogodb. V primeru morebitnih prekrškov bo ACEGA uradno zaračunala porabnikom višjo dobavno vartfo od trenutka, ko je ta stopila v veljavo.
• Tržaški pokrajinski zdravstveni konzorcij razpisuje javni natečaj za mesto šolskega zdravnika za šolsko leto 1980/81. Vse informacije nudi administrativna sekcija (soba 15) pri ravnateljsvu konzorcija v Ul. Torino 8.
iiMiiiiiiiimiiiiiiiHiiiimiiniMiiitiiiiiiiiiiitiiiiitiiif 1111^1111111111111111111^11111111111111111111111111111111111111111»
IZ PODATKOV V JUNIJU
ZNATNO UPADEL PROMET ČEZ MEJO
Število prehodov se je skrčilo kar za 33,25 odstotka
iiiiiniiiimaiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimisiiiiniiMiiiiiHiiiiiiiaiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiN
OBISK JE BIL RES NENADEJAN
Nadvse uspela občinska razstava vin v Nabrežini
Krvodajalska akcija je imela dober odziv