MOBILIZIRAJTE po naselbinah vse SVOJE SILE ZA NAJUSPEŠNEJŠE RE¬ ZULTATE KAMPANJE OB I. OBLETNICI TEDENSKEGA “NAPREJA”! NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTlCNIH DELAVCEV ŠTEV —No. 76 PITTSBURGH. PA.. SREDA, 17. AVGUSTA 1938 LETO — YEAR III. "Enoten delavski nastop v borbi proti kapitalizmu Je nujnost, In je mogo£ kljub diferenciaciji delavskih organizacij na Idejni pod¬ lagi. Ali smo že kdaj videli kapitalistično strujo neenotno In razbito na podlagi "ideoloških" razlik? Nikdar! Niti vera, niti narodnost, niti razlika svetovnih nazorov jih ne razdvaja v borbi za — dobičkom. In zakaj bi delavstvo na zunaj ne tvorilo enotne fronte, saj Je vendar povezano s skupnim Interesi? Zakaj bi lomilo svoje udarne sile na Ideoloških čereh, kadar je v vprašanju njihov obstanek In dobrobit njihovih družin?" ("Nova Pravda", glasilo narodnih socljalistov v Ljubljani.) Svetovni kongres omladine v New Yorku mrnSLAVlJE STA PRISPELA SAMO DVA DELEGATA EDEN SRB ,Z JU IN EDEN HRVAT Fašitična razdelitev Evrope Svetovni kongres omladine, katerega so se udeležili mla¬ dinski delegati iz vseh držav celega sveta, je pričel zasedati v pondeljek. Cilj kongresa je bližje medsebojno spoznavanje mladine- za skupne napore za ohranitev miru in za zaščito svobodnega človeškega razvo¬ ja. Delegati raznih narodnosti so l)ili sprejeti po zastopnikih svoje narodnosti in sprejel jih je tudi ne\v-yorški župan La- Guardia in mnoge druge oseb- nosnosti. Iz Jugoslavije sla prišla do¬ slej Srb Juri Ninčič, (sin biv¬ šega zunanjega ministra Nin- čiča) in Hrvat Josip Šaban. Slovenca ni nobenega. Po završetku kongresa bosta šla delegata po nekaterih na¬ ših naselbinah. Došla delegata sta na prise¬ ljence iz Jugoslavije naslovila pismen pozdrav, besedilo kate¬ rega so objavili hrvaški in srb¬ ski listi. Delegata pravita, da sla poslana na kongres svetov¬ ne mladine, da poročata o sta¬ nju mladine v Jugoslaviji in da izrazita solidarnost mladine in njeno odločnost in njeno odloč¬ nost in zvestobo velikim idea¬ lom mira, svobode. Govorita v svojem pozdravnem pismu o borbi narodov v Jugoslaviji za demokratične pravice, za na¬ rodno enoakopravnost in za obrambo demokracije pred na¬ vali fašizma. Mladina v Jugo- slaviji je za najtesnejšo zvezo s demokratičnimi državami in ne odobrava spoprijateljevanja s fašisti v Rimu in Berlinu. Fa¬ šizem je že pokazal v Primor- J u » v Istri, na Koroškem kaj ča- ba naš narod, ako pride pod fašistično peto. Ljudstvo v Jugoslaviji se je pripravljeno boriti za svojo ne- °dvisnost in svobodo, za svoje Nitične in socijalne pravice. ‘družuj e se v močnem gibanju, kl «a vodijo dr. Maček in Udru- |ena opozicija v Belgradu. De- ^gota izjavljata, da je mladi¬ na v Jugoslaviji pripravljena z vsemi silami pomagati bratske¬ mu češkemu narodu in da se bori za to, da se spremeni do¬ sedanja politika belgrajske vlade, ki naj se odločno posta¬ vi v vrste evropske demokraci¬ je, ki tvori jez proti navalu fa¬ šizma. Načrt potovanja delegatov po Združenih državah. Od odbora v New Yorku, ki je organiziral sprejem delega¬ tov iz Jugoslaviji in v katerem so zastopana hrvaška sloven- Gornji zemljevid je bil objavljen v italijanskem fašističnem listu “Impcro”. ki izhaja v Argcntiniji pod patro- i Im u.-Kcho ,l..„Sixro cm« t»tv> nanco italijanskega konzulata. Pred par tedni smo v “Napreju” objavili članek o ‘fašističnih načrtih razdelitve Ev- sKci lil srDSKu (ii ušiva, smo prc - * ■ • .. • i . ... «.* •• . .. . .. j. j i . i i I r0 P e . danes objavljamo ponatis zemljevida iz rasističnega lmpero . jt l o >\es i o, < a >oc ca < c e | Jugoslavije na tem zemljevidu ni več. Slovenija, velik del Hrvaške, Dalmacija. Bosna. Hercegovina — vse te gata govorila. _ dežele so priklopljene rimskemu imperiju. 2:>. avgusta na radio med 7.30 Češke na fašističnem zemljevidu tudi ni več. niti Belgije, Holandije. Danske, in 8.00 uro in sicer na \\ CNW Zadnji čas je. da se ogroženi narodi in države združijo v močno demokratično skupnost za ohranitev miru — 1500 Kilocvcles za Ne\v York ^ in za preprečenje nasilne fašistične razdelitve sveta, ki bi uničila samostojnost in svobodo vseh malih narodov in dr- in okolico. j iav v Evropi in ki bi v prvi vrsti požrla Slovence in Slovenijo. 26. avgusta ob 8 uri bo shod ! . . . . _ - - v Palm Garden, Neu> York (306 W 52 St.) 27. avgusta bodeta nastopila v Hazletonu, Pa. 28. avgusta v Clevelandu, O. 29. avgusta v Detroitu, Micb. 30. avgusta v Chicago, 111. 1. in 2. septembra bodeta v Pittsburghu, Pa. Ostalim- izvoljenim delega toin mladine iz Jugoslavije ni Lilo mogoče priti na "kongres, ker je dr. Korošec odklonil da¬ ti potrebne potne liste Ivanu Ribarju in Milovanu Matiču, ki sta bila od svojih organiza¬ cij izvoljena za delegata. Na shodu v Palm Garden v Ne\v Yorku bo prirejen dele¬ gatom velik sprejem na kate¬ rem bo govoril predsednik HBZ Ivan Butkovič in po en predstavnik slovenskih in srb¬ skih društev. (Opomba: V enem obvesti¬ lu ki smo ga prejeli se poroča, da bo shod in sprejem v Palm Garden v New Yorku 26. avgu¬ sta, v drugem obvestilu istega odbora pa je naznačen 27. av¬ gust. Citatelji “Napreja” naj se pri lokalnih sklicateljih in¬ formirajo, kateri datum je pra¬ vilen.) ZUNANJI PREGLED MONOPOLISTI V ZAROTI PROTI UNIJSKEMU DELAVSTVU WALL STREET FINANCIRA IN ORGANIZIRA RAZKOL V DELAVSKIH ORGANIZACIJAH — MARTIN IN COUGHLIN V ZVEZI — PORAZ DEVEYJA HUD UDAREC ZA MONOPOLISTE Hitlerjevi manevri, za katere je mo¬ bilizirano nad milijon vojakov in radi katerih je vsa Nemčija v pravem voj¬ nem stanju, upravičeno razburjajo pri¬ jatelje miru in državnike v demokra¬ tičnih deželah, ki so prisiljeni držati svoje meje zavarovane pred preseneče¬ njem. s katerim je doslej Hitler že par- krat uspel. Zagotavljajoč svojo miro¬ ljubnost je Hitler čez noč zasedel de¬ militarizirano Rensko provinco, zago¬ tavljajoč, da bo respektiral samostoj¬ nost Avstrije je nenadoma zasedel Av¬ strijo. Danes se iz Berlina zagotavlja, da manevri nimajo nobenega drugega cilja kot preiskusiti vojaške vrline nem¬ ške vojske, toda nihče ne more več verjeti takim besedam. Hitler ima v načrtih podjarmiti Čehoslovaško in če bi videl, da ni v demokratičnih deže¬ lah nobenih protiukrepov, bi po av¬ strijskem primeru prekoračil češko mejo in usilil Evropi svojo voljo. Ker pa so v Parizu še vedno odločni, da bodo priskočili napadeni Čehoslovaški na pomoč in ker ima praška vlada za¬ gotovilo pomoči tudi iz Sovjetske Uni¬ je, si bo moral Hitler dobro premisli¬ ti, predno bo zažgal požar, ki zna u- pepeliti njega samega. V Španiji in na Kitajskem imajo fa¬ šistični napadalci hude čase. Republi¬ kanska vojska v Španiji je s svojimi ponovnimi ofenzivami na raznih sek¬ torjih popolnoma ustavila fašistično prodiranje na Valencijo. Danes tudi Frankovi najboljši prijatelji ne skriva¬ jo več, da je položaj fašistov na fron¬ tah težji, kot je bil pred dvemi leti. Franko še doslej ni odgovoril na pred¬ log o odpoklicu italijanskih in nemš¬ kih vojakov, ki se imenujejo radi lep¬ šega prostovoljci. Brez Italijanov in Nemcev bi Franka že zdavnaj ne bilo več in zato odlaša z odgovorom že šesti teden. Francija grozi, da bo od¬ prla zaprto mejo proti Španiji, če Franko v najkrajšem času ne odgovo¬ ri. V vsakem slučaju imajo republi¬ kanci za bodočnost lepše izglcde, kot fašisti. — Vlada Negrina je morala iz¬ vesti malo rekonstrukcijo kabineta, ker sta odstopila dva ministra, ki sta bila takoj zamenjena z odgovarjajo¬ čimi predstavniki katalonskih in bas- kiških strank. Na Dalnjem Vzhodu so boji med Japonci in Sovjeti prenehali, ko so Ja¬ ponci predložili premirje, da sc ugo¬ tovi na podlagi dokumentov, kje prav¬ zaprav teče prava meja med Mandžu¬ rijo in Sovjetsko Zvezo. Spor še ni rešen in pri neprestanih japonskih provokacijah se k^ hitro lahko ob¬ novijo spopadi. &LEZNICARJI ZAHTEVAJO, DA SE PREIŠČE \VALL STREET A- F. Whitney, predsednik Uvodnikov, je v svojem raz- J 0Vor u z železniškimi magnati, > bodejo znižati mezde za IT- rekel, da naj rajši preiš- e J° Wall Street bankirje, ki tn °lzejo železnice, pa ne bo treba znižati mezd milijon de¬ lavcem. Dalje je Whitney obdolžil železniške magnate, da skuša jo v svojem razgovoru le upli- vati na ljudsko mnenje in ga pripraviti proti predsedniku Rooseveltu, da sabotirajo vla¬ do in ovirajo deželo pred okre¬ vanjem. Obvestilo opravičilo in poziv. nenadnih tehničnih j ki se niso odzvali pozivu in o- pozorilu uprave. Poznana nam je težka situacija, v kateri živi večina naših čitat elje v v današ¬ nji brezposelnosti in krizi in v mejah naših možnosti radi upo¬ števamo odlaganje poravnanja naročnine. Naše možnosti so pa zelo omejene, nimamo na [razpolago nobenih bogatih fon- in rezerv, iz katerih bi mo¬ gli črpati, če izostajajo naroč- tf Ue , ;<- ; niki s svojimi naročninami. V r( tlu evi [ke lista, do kale- j dolgove ne maramo lezli in tu- p re , U PK&akujemo, da bo- 1 di ne moremo, zato smo prisi nastale težave, j /jeni ustaviti list onim, ki n Ho 0 e hničnih težkoč nam obnovili naročnine, Sode ! U> . Ue6 i e skrbi naraš- J Prosimo vse naročnike, ki so e,,, io zaostalih naroč- v zaostanku, da se potrudijo s ' n .? °bnavljajo pravo-lčimprej poravnali svoje obvez¬ ani naročnin. Prisi- nosti napram listu, ki je odvi- tjt bili ustaviti pošilja- sen samo ' . nJl ”'kov a mnogim naročnikom, F*/erf j*ffrod u uredništvu, ni mogel 1 Naprej" v prejšnem ted- ll' :a bar prosimo vse čitate- P(J ista ' da nam °P rosti i°' ° vzeli s/no vse kar je v naši °® 1, d« nastale ovire prema- I°’ Jer da osiguramo izha- Usta brez zastavka. Upa- „ °’

e '*.l trockisti v Španiji in na Trockisti v Španij n -zir a i ih Trockisti v Spanij i n „ a jne govorijo, da sedanja vojna je re- dvema buržuazijama i n d delavstva poraziti obe azije in vpostaviti ‘"'“Pint k," : Soci jallatiA last. Kako škodljiva je , ak 11 1 -- republikansko Španijo J ^ sko Kitajsko in kako nerala Franka in za ian«^" 1 kori «ia, je jasno. japonske f Nekaj silčnega «- volitvah ki bodo jeseni, bi se volilni boj vršil s 'J« Pfi, z listki, da bi se ztfeTSN Rooseveltovimi pristaši i„ ^ ** verovlmi. Ali bi bilo se nas delavcev taka borba „ ^ la, ali bi bilo mogoče pozvati*^ da naj pobijajo enega kakor oziroma da naj ostanejo | epo J 5 zapečku in da naj mirno J? bo zmagal reakcijonar ali M j sivec? Taka politika bi bil, ^ reakcijonarjem i n taka politj’' prid fašizmu tudi ob Jeeenskih * vah. Zato je treba voliti {„ J" vilno voliti. Gospod Trunk je zadnji« * požrtvovalne zbiralce in pri 8 za fond "Napreja" l„ j ih . : vzgled katoliškim delavcem. K * na naše čitatejle, ki re.zv»J omogučujejo Izhajanje lista, nosni in to posebno zato, ker*. Požrtvovalnost ni niti najmj, . siljena in Izsiljena, temvei pr** na in Izraz prepričanja i„ avefe[ Mislimo pa. da je g. Trunk 1 »; k im Slovencem storil krivico, kt - je očital pomanjkanje požrtvenfa Če vzamemo in pogledamo kolib}’ kvenih in šolskih institucij jo katoliški Slovenci, koliko daec svoj tisk itd., pridemo do abiš da je požrtvovalnost oziromi n> in izsiljeno obdavčenje kihi Slovencev naravnost nekaj mu nega. Medtem, ko nekatolik i' venci nimajo nobenih spdJilM ali komunističnih domov in iol:: armado plačanih agitatorjev ir p toric, vzdržujejo katoliški SW nad 50 cerkva in še več šol rti l jih vzdržujejo brez mrmranja itn jimi zadnjimi soldi, je to deirs požrtvovalnosti, da bi naprti* venci nimajo nobenih sodja** doli. Ker dajejo milijone k« svoje institucije, je namlgavnjn toliški brezbrižnosti zelo kn* I Saj je znan n. pr. slučaj, d* M mrajo katoliški Slovenci ritila^ kadar so predmet največjegasf- volne. kot je to slučaj pri neki«' ni instituciji, ki je danes »*" za več stotisoč dolarjev, «*- tere pa je postal pri tem bogatejši slovenski človek v A M "Ameriška Domovina" fc 1 '*’ raženim governerjem Daveji 1 ^ log katerega so njeni U rri ’‘ rali z lažmi In neresnico. K H kaj reakcijonarnega je *• zadnjaški strani. Je aa 9 e, ’^ v ka, je za Japonce, je P wtl Martina v avtnl uniji ltd * ^ Daveyja je tudi udarec ^ ^ pajmo, da bodo pi*ci . tudi v Španiji, na Kltaj® 11 ^ na konvenciji SDZ, kak® , v društvu SDZ, katere* 11 ' ■ ne naklepe “ ,re,i fašis,ič - ristno in potrebno ^jjjJ Proti medna , Kdor med nami vstaja je tako. potem ) e ,[ a . r -X pi;? rn ° S,, '^ W - zasuje vaka akc.,^, J lastnim Solldarn °*“ » svojimi, kraju. In vendar J narodi v Jugo> . , __. ne (f ll| late 'M Kori] dovo »Op V ' P !v °je !v oji 8000 »' Li« C| io da,j Pravj, S: V, p % Ho lastnimi rojaki v starem7 !**• v* n. £SL*r- ? »tarem kraju. , a na . \, naro< ji v Jugosia'»f v £e ali če noče” S,8 ' ,Čen mlln - če ho- potrebovali moralne '" ^ H T -MtL„.. . . N 56 v ,e "> PogleduTazvijlm« ^ * s ‘o naprej. azvi Jamo nazaj me- V listu, ki ip n j Stal " a čelu lep, ' ° Semna i*t«mi leti kanskega Združenja' Rep “ b, .‘' zanimanje zaTTln* •' k ' raz gibalo in ki je zbralo ™ aj v * la r™ kraju jg jev za podpira" * P ° d mili i° na d °- * da nes P*™a. - Z,Va naivno 0 ^"’' T V" " a ' »noj na Vse one b ' ld Meče * e žrtvovalno delali *° ,akri " ,ako P°- ' n Prispevali za ko¬ ti. Takrat so m, nih in državljanski ^i so pod pelo < s katerega je P«« “ pn tF, / dv okušali nekaj mes«* p tl ga obiska v domo' inl n . h • k dovolj in preveč laS ‘ / Me- težav, .0 je sl^V ^' jami in društvi- da nosli je dejanj 8 ' 'i-dskc in neprijateljeni D predka. (Dalje p, Gustinčič: Strašilo hodi po svetu.... 5. O trockizmu. (Konec) če se poglobimo v to vprašanje, potem pridemo do sle¬ pega jasnega odgovora: Marx, Engels, Lenin in Stalin so imeli neodoljivo vero v ivorne sile proletarijata in širokih ljudskih množic. Trocki, guharin, Zinovjev in drugi trockisti te vere nimajo. Oni po¬ stavljaj« sebe iznad proletarske množice in mislijo, da prole- (ar ijat brez njih ne predstavlja ničesar. Oni gledajo v kmetu erno maso, nesposobno za vsako revolucionarno akcijo, temno množico, katere interesi so nezdružljivi z delavskimi interesi. Lenin in Stalin medtem govorita o živih, še “ne izčrpanih” re¬ volucionarnih silah v kmečkih množicah in gledata v njih najbližjega saveznika proletarijata, njegove velike revolucio¬ narne rezerve. Marksisti vemo, da brez kmeta ni socializma in zato zahtevamo enotno fronto z njimi, trockisti zaničujejo in podcenjujejo kmeta in zato so proti široki ljudski fronti, ter morajo igrati svojo žalostno politično igro v neposredno korist fašizmu in vsem ostalim črnim silam. ** * Tako bi bili ob koncu tega, kar smo mislili povedati v tem članku o trockizmu. Dovoliti s.i hočemo na tem mestu se kratko pripombo z oziroma na naše slovenske ameriške razmere. Občan Molek se silno razburja, če jima “Naprej” mirno pribije, da je po svojih teorijah in svojem praktičnem delu in pisanju v “Prosveti” trockist. On se dela vzvišen nad mark¬ sizmom in trockizmom, češ eni in drugi, “stalinisti” in “troc¬ kisti”, kakor piše, so komunisti, a on ni komunist, on je bil nekdaj socialist in sodi kol nepristranski kritik. Se sodimo mi ljudi in strank />o njihovih programih in po lem. kaj oni sami o sebi govorijo, temveč po tem, kaj oni delajo. Delo občana Molka pa je čisti trockizem in on mora ali to uvideti in kreniti zopet na pošteno pot proletarijata, ali pa mu mora veljati najodločnejši boj vsega ameriškega slovenskega delovnega ljtidsstva, ker trockizem je agentura fašizma in mu moramo mi, proletarci in demokratični ljudje, ravno tako malo prizanašati, kakor fašizmu samemu. Praktično zanikanje marksizma; zagovarjanje trockistič¬ nih izdajalcev; lajanje proti Sovjetski Zvezi; poskusi prisku¬ titi prvo proletarsko državo, brez katere ne more osvoboditi proletarijat ne sebe, ne rešiti demokracije; pisanje, da je dik¬ tatura proletarijata ravno taka diktatura, kakor diktatura fa¬ šizma, diskreditiranje svetovno priznanih voditeljev sovjetske¬ ga proletarijata, du se z njimi pred delavstvom diskreditira Sovjetska Unija; pogrevanje fašističnih laži, da vlada v Špa¬ niji in na Kitajskem sovjetska GPU, ki pobija španske in ki¬ tajske revolucionarje; prinašanje v “Prosveti” Frankovih po¬ ročil pod uaslovi, kakoršne jim dajejo vsi fašistični listi; boj proti enotni fronti vsega proletarijata; boj proti široki ljud¬ ski fronti, ki edina nam daje garancijo za zmago nad fašiz¬ mom — je najčistejši trockizem, je trockistična pomoč fašiz¬ mu. Si važno za vprašanje trockizma med ameriškimi Slo¬ venci, ali Molek pripada organizacijsko Trockijevi stranki in “IV. Internacionali", ali ne; važno in odločilno je, kaj dela, kaj pile. Pošteno slovensko delovno ljudstvo, ki ima za sabo o- gromne tradicije boja proti kapitalizmu in fašizmu, ne more brez jasnega odgovora mimo tega zanj usodepolnega vprašanja. Strašilo, ki hodi po svetu, je strašilo samo še za fašizem, reakcionarno buržuazijo in trockiste. KIRKLAND LAKE, KANADA Nekaj iz potovanju v TJ. S. O ameriških razmerah ne bom danes mnogo pisal, ker so dovolj slabe. Komaj sem ča¬ kal, da sem se zopet povrnil v Kanado, da mi ni bilo tre¬ ba poslušati jamranja nad sla¬ bimi delavskimi razmerami in slabem zaslužku v Ameriki, najbogatejši deželi na svetu, kjer bi delavstvo lahko živelo v izobilju, če bi bil današnji družabni red boljši. Na potu domov sem se u- stavil v Toronto, kjer sem obi¬ skal več slov. družin. Vsi so bili prijazni in se zanimajo za svetovno situacijo bolj kot v Ameriki. Stanoval sem pri ro¬ jaku Stanglu, ki je izobražen mož in ki pazljivo zasleduje razmere v starem kraju pred¬ vsem pa razmere v fašističnih državah. On čila tudi angleške liste, ki prinesejo včasih pre¬ cej podatkov iz življenja po svetu. Stangl mi je pokazal članek, katerega je pisal neki Kanad -1 ovadujejo sodelovce pri kom- panijah, da jim skušajo odvze¬ ti kruh itd. Toda taki so zelo redki v primeri z drugimi na¬ rodi. Največji teror vodijo v Kanadi jugoslovanski konzuli in njihovi politični podredniki med Srbi in Hrvati. Upamo, da l)o tudi njim odbila zadnja li¬ ra, ker hrvaški in srbski za¬ vedni delavci tukaj pridno ši¬ rijo svoj delavski tisk in s tem preganjajo črno temo iz vrst slovanskih delavcev. V tem bi Kanado lahko posnemali tudi naši ameriški rojaki, kjer i- majo cele kupe nazadnjaških listov, s katerimi slepijo naš narod. L. Z. PORT ARTHUR, KANADA Moji doživljaji leta 1932 v Montrealu ■^LACANI PRISELJENIŠKI za¬ kon NI BIL SPREJET Di« bili ni prišel do glazovanja ▼ senatu Zakonski načrt, ki je znan pod i- Die, bili (H. R. 6391) in o hterem j e bilo toliko govora, ni bil 'Jakonjen, predno se je zasedanje / l0 * res a zaključilo. Ta zakon bi bil '°lil veliki skupini inozcmcev, ki 50 pr **li nezakonito v Združene Drža- Tt pr «l I. julijem 1924, da uredijo j)°j e stanje in postanejo državljani, bi dal vladi pravico, da po razsodnosti ustavi deportacijo v takozvanib "hardship cases" (t. *.. * tr Je vlada že odložila deporta- ^ v slučajih vrednih uvaževanja. '' dosedanji zakon ne daje vladi ustaviti za vedno njih depor- Dies bili je bil sprejet v po- zbornici (House of Reprcsen- p-J/ ‘ n je bil tudi priporočan od ^an ' en ‘^ ega odseka senata. Kakor ^ grožnja s stkani enega oziro- (,j senatorjev je preprečila, da (£**• ^ se je bal njune obstrukcije 6^ t | U!ter )' sklepal o tem zakonskem y. v zadnjih urah zasedanja, tj/' Za * COns ' c ' na črti. o katerih ni r,], ** v Prejšnjem zasedanju glaso- p, £ krez vsake daljne veljave. Ni čtt ° m4, da bo sličen zakonski na- n, J^gan tudi v bodočem kongre- sestane v januarju 1939. (j ^ le ® morejo le oni inozemci, Inozemci. ki so prišli v Združene Države po dnevu 3. junija 192I. bo¬ disi brez priseljeniške vize ali začas¬ no. morejo legalizirati svoje stanje le s tem. da odidejo iz Združenih Dr¬ žav in da zaprosijo ameriškega kon¬ zula v inozemstvu za priseljeniško vi¬ zo. Treba predložiti dokaze, da ne bo dotičnik padel na breme javnega do- brodelstva. Inozemci. proročeni z a- meriškimi državljankami, so vpravi- čeni do izvenkvotne oziroma prednost¬ ne vize. Dostik-at je mogoče za take, da po primerni prošnji s strani žene- državljanke, odidejo začasno v Ka¬ nado oziroma Mehiko, čim je bila vgotovljena njihova pravice do izven¬ kvotne oziroma prednostne vize. Dobro je zapomniti si, da inozemci. ki so prišli nezakonito v Združene Dr¬ žave preji dnem I. julija 1924, niso več podvrženi deportaciji. Oni pa, ki so prišli kasneje, morejo biti depor¬ tirani vsak čas, čim jih oblast zasači. FLIS. KANSAS CITY Poročilo o uspešnem zabavnem večeru Ker je kampanja za podpo¬ ro in razširjanje lisfu Naprej v teku, smo se tudi mi odzvali s tem, da smo priredili večer¬ no zabavo s kratkim progra¬ mom. Zabava je lepp uspela. Prireditev se je vršila dne 7. avgusta v Hrvaškem-Sloven- skem Domu in čisti preostanek je bil §27.00. Obenem smo do¬ bili 3 nove naročnike in nekaj obnov za list “Naprej”. Da je bil zabavni večer za¬ nimiv in vesel, se imamo za¬ hvaliti našemu godbeniku Ni¬ kolaju Rodinu, ki je s svojim celim štabom igral brezplačno. Tako se moramo zahvaliti tudi tukajšnjemu pevskemu zboru, ki je zapel par lepili pesmi. Pri nas se je nahajal na o- bisku pri svojem očetu naš ro¬ jak Joseph Miketich iz Kanade. On je govoril in orisal potre¬ bo naprednega časopisje med Slovenci in pomen istega, ter pojasnil tudi splošni svetovni položaj. Fašizem je prignal ta¬ ko daleč, da vsak čas lahko iz¬ bruhne svetovno klanje. Jože¬ tu moramo priznati, da je kot samouk zelo sposoben in ima dober dar govora. Zato upamo, da se bo pri nas še ustavil. Z zabavo je bilo ljudstvo splošno zadovoljno, ker so ta¬ ko podprli svoj delavski list. Mi bomo po mogočnosti se na¬ prej delovali in podpirali naš list, da se ga postavi na trdno finančno podlago, da postane večji in boljši. John Slobodnik. POMOČ REPUBLIKANSKI l Španiji Prosim vas, da mi dovolite malo prostora v listu, da od¬ govorim na natolcevanje v A. S., ki me je prisilil, da opišem doživljaje z kat. duhovnikom leta 1932 v Montrealu, ter da tako dokažem, da ni vse zlato ca n ol) priliki njegovega poto-: kar se sveti, vanjo na evharistični kongres v najhujšem času krize sem v Budimpešto. Člankar pripo- živel v Montrealu, ko je bilo ved uje, da se je počutil kakor na tisoče delavcev brez dela in v Babilonu, ko je enkrat sto- jela; tudi jaz sem bil med nji- P'l nu ilahjansko-jugoslovan- m i. Ker smo bili vrženi na uli- sko mejo, ker ni razumel sko- t . 0 , SIUO morali iskali oč mj nobenega potnika, čeprav pri rc lif.ii upravi. V uradu so je bil vlak natlačen s potniki. Ine sprejeli in mi dali registra- \ članku je najbolj značilno, I cijsko k . irlo s ka(ero sem mo _ da je bilo na istem vlaku tudi raI j,j k ko toliškemu duhovni- nekaj Židov, katerili se je vsa- j ku , ki je , )() dpisal karto in pri- kdo ogibal in jih preziral, ne- j tj sn jl manjo še svoj žig S tem glede na dejstvo, da so bili na je bilo opravljeno za en teden, istem vlaku trije kardinali, ki j | )obil i sino po , rvn ol)roka na nas učijo, da moramo ljubiti (ian , isli , eden . Karta je bila svojega bližnjega kakor same- | po lna. Morali smo zopet v re _ ga sebe. Kardinali so bili sle- | ifni „ rad in h d uhovnikll . Dru- deči: Verdier iz Pariza. Goma gič pa nI šb , več tako g i adko . iz Toledo, (Španija), in Van 1 Duhovnik me ~je vprašal, če Roev iz Belgije. Potniki so se sem katoličan? Odgovorim mu, čudili, da so kardinali potova- da scm Vprašal j e> če sem li čez Italijo in Jugoslavijo, raj- j V pisan v njegovi cerkvi? Ni¬ ši kakor pa naravnost čez Nem- scm b ;j vpisan, čijo in A\strijo. Bal sem se ] a « ab> da spadum Drugi članek ki mi je poka- L. n j e g 0 vo cerkev. Duhovnik zal prijatelj Stangcl pa se je, jn j je poved al da noče podpi- pečal s brutalnostjo nemških sa fj moje karte, če mu ne pla- nacistov, o preganjanju Židov 2 f )C 7 .n članarino vsak me¬ hi svobodomiselnih množic, ki SPC Ker nisnio in , eli ni(i ficka ne odobravajo Hitlerjevega re-] v žepu , na „, „i hotel podpisa- žima. (.lankar pravi, da je vsa ti jedilne karte od relifa niti naravna lepota Nemčije brez nas n j b() tel vpisati v njegovo pomena, ko pa je nemška kul- ^ cerkev zastonj. Torej takšen tura in znanost vržena v koš. j e bd (a bo žjj namestnik, sa- Hitler in njegovi tirani hočejo mo denar in denar je hotel, nadomestiti znanost, svobodo, od tega časa imamo drugo demokracijo s fašizmom, bar-: Innen j e 0 duhovnikih, ki se ne | V New Yorku je medikalni bi- barstvom in tiranijo. Navadni zmen jj 0 za revščino svojega ro, ki zbira darove in živež, potnik dobi v Nemčiji lahko bb ž n jega. če bil jaz imel de- 1 Ta biro je Sprožil idejo, da se zelo lep ut is, toda če pogleda nar bj nd ne bilo treba iskati odpošlje relifno ladjo živeža in malo naokrog, pa se hitro pre- reb f a j n sp ] 0 b ga ne bi iskal, j drugih potrebščin. Na ta apel priča, da živi danes ponosno Ne rečem, da so vsi duhovniki I je delavstvo širom Amerike nemško ljudstvo v srednjevc- | a ki, toda večina jih je, ki so! začelo zbirati sredstva. Relif- ški sužnosti, da nima nobenih pro {j napredku in delavstvu. | na ladja bo odnesla 5,000 ton Brooklgn, N. Y. — Pred par tedni je minulo dve leti, odkar se špansko ljudstvo hrabro bra¬ ni pred fašističnim navalom, ki ga vodita Hitler in Mussoli¬ ni. Že od začetka tega napora je bilo špansko ljudstvo pri¬ krajšano pri potrebščinah. Pri¬ manjkuje obleke, živeža in zdravil. Kljub temu poman¬ jkanju se narod bori, da si za- sigura svojo svobodo in demo¬ kracijo. Ker je la potreba pomoči Španiji še zmeraj zelo velika in nujna, ljudje po vsem sve¬ tu dajejo na en ali drugi način. ma časa za odposlati. Denarni [ podpirajo vsako humanitarno darovi se naj pošiljajo narav¬ nost na Medicat Bureau for Spanish Relief, 3HI M h A ve., Neu> York Citg. Kar se tiče drugih potrebščin, živeža, o- blek in zdravil, pa lahko po¬ kličite mene na telefon: Slagg 2-07't5 ali pa pišite dopisnico na moj naslov: 67 Scholes Sl., Brooklgn, N. Y. Prosim rojake v okolici, naj se odzovejo tej nujni prošnji. Jernej Corel. CLEVELAND, OHIO Zasluženo priznanje. Vadnalove ni šele treba pred¬ stavljati. Njihovi nastopi so jili napravili poznane in pri¬ ljubljene, njihova pripravlje¬ nost sodelovati — in to brez ka¬ ke Materijalne koristi sodelo¬ vati, — je splošno znana in s pozivi na nastope so Vadnalo- vi preplavljeni.... Tem vrlim delavskim umet¬ nikom je bilo že davno treba dati javno priznanje in poka¬ zati, da Slovenci Cenijo njiho¬ vo delo, njihov trud, in njiho¬ vo požrtvovalnost. Sedaj se je v Colimvoodu osnoval poseben odbor, ki si je nadel nalogo in delavsko gibanje, socijalne reforme itd. Nazadnjaki in hlapci velekapitala pa ovirajo vsako dobro stvar, v prvi vr¬ sti pa so proti vsemu, kar pri¬ poroča Roosevelt. Kongresman Dunn je za dr¬ žavno lastništvo in za zadruge, kajti narod itak lastuje vse na¬ ravne zaklade, katere danes kradejo in prodajajo ljudstvu priviligirani baroni s pomočjo reakcijonarnih politikov sedan¬ jega sistema. Zato je priporo¬ čal, da se ljudstvo v bodočih volitvah nikakor ne sme dati zapeljati v konfuzijo od re¬ publikanske mašine in časopi¬ sov, ker bi bile posledice na¬ ravnost strašne. To bi pomeni¬ lo povratek v Hooverjevo “shanty town dobo”, ki ni bilo ne duha in sluha o kaki soci- jalni reformi. Organizirano delavstvo se mora zavedati, da je novi d CV oU «-». i*«« nezakonito pred dnem 3. 'fin legalziirati svoje stanje - ' ^ vložijo prošnjo za registra- ,0 prošnjo služi tiskovina i *e izpolni v dvopisu in ^heba priložiti dve sliki in Lažnjive vesti o mobilizaciji v Cehoslovaški so te dni razši¬ rile neke agencije, ki so v služ¬ bi sovražnikov ČSR. Te vesti so izmišljene in jih je praška vlada odločno dementirala. .zgledov za napredek, dokler | žaIostno je . da 8e Se vedno ne strmoglav, podivjanega Hi- dobljo ljudje , ki javno zago- tlerj« in fašizma. Lepa mesta varjajo nazadn jaštvo in tako lepe ceste nikakor ne nas.- sle ijo Stenc dcIavske dru . tijo lačnega m izkoriščanega žine> da ne vcdo> k<|o SQ ... delavca ... njegove družine. bovj pri j ateIji , kd() sp borj Vsa hitlerijanska propaganda nje •„ kdo se bori „ njim ne bogati Nemčije, temveč jo A s je nikdar zapisa , ene vodi v svetovno vojno in pro- besedice za de lavsko borbo, to- pad. Ni čudno torej, da se A v- da dc ] avc ; ga g e vedno podpi- strija kesa. da je brez boja pa- rnjo Ca & bi že bil, da bi po¬ di« Hitlerju v žrelo, m še manj 8|aja]j na5i dolavci pametn H .. čudno je, da se bratska Ceho- ši in podpira ii onc ustanovp slovaška bori proti Hitlerju z ka ( ere se bore za skupne j n [ e . vsemi sredstvi, da si ohrani rese vseh de i avs kil. slojev, svobodo in demokracijo. j j zobrazba nam je potrebna za $10.00. CLEVELAND Naročniki in prijatelji lista “Naprej” priredijo privatni zabavni večer v soboto dne 24. sept. ob 7:30 zvečer v S. N. D., dvorana št. 1. Oddane bo¬ do tri nagrade. Dobra godba. Vljudno vabi n,n. Odbor. živeža, obleke, zdavil in dru¬ gih reči v Španijo, enkrat me¬ seca septembra. Apel za pomoč je bil odpo¬ slan raznim organizacijam. Ker med Slovenci v New Yor- ku nimamo še nobenega take¬ ga organa, ki bi vodil in skr¬ bel za zbirko, sem se jaz za¬ vzel, da pobiram vse prispev- .... ... , .. ,-gislatura nadaljuje svoje pre- pevskih, igralnih m plesnih iskovalno akcijo v zadevi af . točk kar bo za udeležence , a in naj prjnese vse na dau velikanski užitek, saj se vselej pred i judstvo> ki na jsodi { . sliši, da Vadnalove bi človek. gledal in poslušal ure in ure brez prcsledeka. Koncert 2. oktobra nam bo prinesel velik užitek, Vadnalo- vim pa vsaj nekaj priznanja, zalivale in odškodnine za nji¬ hovo nastopanje, ki je pripo¬ moglo k uspehu tolikim prire¬ ditvam naših slovenskih druš¬ tev. Živeli Vadnalovi! Na svide¬ nje na koncertu 2. oktobra. A. J. PITTSBURGH. PA. Progresivne sile se organizira¬ jo za volitve Zadnjo soboto se je vršila važna konferenca progresivnih organizacij, ki je bila zelo do¬ bro obiskana. Konferenco je o- tvorii z zanimivim govorom kongresman Matthe\v Dunn, ki je povedal, kako sc v kon¬ gresu dela za in proti delovne¬ mu ljudstvu. Kar je naprednih mož v kongresu, zagovarjajo ke, katere želi kdo dati, pa ni-) ves program novega deala, tarje. Delavno ljudstvo nima nobenega zaupanja v republi¬ kansko stranko, zalo mora de¬ lovati na tem, da se ne povrne¬ jo v vlado. G. Schenley 4636 Kedar potrebujete naočnike, tedaj se obrnite na VICTOR CARLSON OUR JEWELER — OPTICIAN 4303 BUTLER STREET EAST 61st STREET GARAGE F. H1CH & F. KLUN, Prop. Postrežba točna — Delo jamčeno HKnder8on 9231 1109 EAST 61 st STREET CLEVELAND, O. D. LUSIN, S0HI0 SERVICE STATI0N, 6002 St. Clair Avenne, Cleveland, 0. SEDMAK MOVING Brezplačen proračun — nizke cene. 6506 St. Clair Avenue, Cleveland, 0. — HEnderson 1920 Take in podobne članke či- tanio v redkih kanadskih li¬ stih. Tudi pri nas v svobodni V * oiri in to moramo dobiti le v iskre¬ nih delavskih listih, kajti ČIo Kmmdi se fašizem j*o širi. | H^^ “ Mnog, se d ajo zapeljat, fasis- t t e ni praviIno info^ ' u ’ . tičmn, agentom m lepun um- delavskem gibanju P„ mn L 1 * formam, ker mso pravilno in-, Initenju je delavska^ IzobraZ * formiram o programu fašizma edina,T, kach $1.— - * V ptfejsnih izkazih objavljeno - - ^ SKUPAJ . Vsem zbiralcem in prispevateljem sodruina zahvala pogovore. TIMMINS, KANADA Dopis v “Ave Mariji” in osebni na¬ pad predsednika društva "Slovenska družina”, iz Hamiltona na moj dopis v listu "Naprej" od 15. julija pravi, da sem lažnjivec, ker sem omenil pred publiko njegovo delovanje. Torej če je vse delovanje pri društvu pošteno, da lahko zagleda beli dan. zakaj ni njegov program objasnjen pri član¬ stvu. da bi vedelo, na kakšni podlagi deluje to društvo? Kam je namenjen denar od piknikov in hišnih zabav? Ko si omenil moj dopis v “Nap.e- ju" no druStveni seji. je članstvo za¬ htevalo, da ga prečitaš, ti si pa oblju¬ bil, da ga boš prinesel na prihodnjo sejo pred članstvo, česar pa nisi sto¬ ril. Iz tega je razvidno, da nisi upal tega p edložiti članstvu, ker bi član¬ stvo videlo iz dopisa, da se pred nji¬ mi nekaj skriva, da se hoče držati slovenske delavce v ignoranci o izko¬ riščanju delavcev pod raznimi maska¬ mi itd. V Hamiltonu živi mnogo prekmur¬ skih Slovencev, kateie prosim, da se varujejo izkoriščevalcev in zavajalcev. Vi vsi ste delavci, zato je treba, da se držite delavske ideologije in podpira¬ te delavske liste, ki so na strani de¬ lavcev, ki nas svarijo pred vsakim iz¬ koriščanjem. M. Hudolin. priredijo “Domovina”, tambu- raški zbor in “Slovan”. Vsa tri kulturna društva so iz Brooklvna, in so odvisna od Venček se je sicer upiral po ; 0 j n odpro svoj kljun, J im «¥. . .1: i J ..volu svojih skromnih močeh. Tudi Graparjev Peter, ki je bil v šo- J ~~ a starši takoj pokažejo vrata V cerkvi ne vedo, kam bi se • • i!i' h' najbolj miren in najboljši I ’ -’ učenec, je včasih potegnil z da,,: P otika J° se po zakristiji - 'in se skrivajo za vrati pri spo- njim, toda pamet in dostoj¬ nost sta v takih primerih po¬ polnoma brez moči. Tako je Venček živel osem let. Ko je bil štirinajst let star, je prejel odpustnico kakor so jo prejeli vsi ostali. Učitelj se je poslovil od njih z ganljivim govorom; povedal jim je, da j je zdaj konec njihovega brez- naše naklonjenosti, da deluje-j skrbnega življenja, konec po¬ jo v prid nas vseh in nam da-, tepanja in smeha, toda da se jejo vzpodbudo, za medseboj- ne smejo ustrašiti, samozavest¬ no sodelovanje. I no j n j una §ko naj gredo svo- Drugi, ali takoimenovani “veliki piknik” se pa vrši v jim ciljem naproti. Te sesnič- no globoke besede so se lahko Astoria L. I. dne 28. avgusta n porodile samo v možganih vaš- Ceški dvorani, katerega pa pri- kega učitelja. Poslal je otroke rejajo skupaj podporna in kul-j svojim ciljem naproti sredi turna društva v New Yorku. j vojnega meteža, ko so skoraj To je že tretje leto, da se vrši | vsi ljudje na zemlji živeli brez taka skupna prireditev, kar nam priča, da smo v tem ozi¬ ru dosegli velik napredek. Le tako naprej 1 V upanju, da se vidimo na gori imenovanih izletih, osta¬ jam vaš Prijatelj iz Brooklgna. vsakršnih ciljev. Graparjevega Petra je govor ganil do solz, Venček je bil miren in tih, Šmonov Izidor in Kočarjeva Zinka pa sta komaj zadrževala smeh. In vendar so bili vsem štirim cilji napisa¬ ni: Zinka je imela svoj cilj v krvi, Peter v užaljenem srcu, Izidor v granatah, patronah in drugih vojnih igračah, Venčku PITTSBURGH, PA. Domače vesti. V petek se je zbrala delega- P a J e c jU določen že zdav- eija iz vzhodne Pennsvlvanije j naj pred njegovim rojstvom in v Slov. Domu, odkoder je od- < a cilj je bila — šivanka BROOKLVN potovala na konvencijo KSKJ v Eveleth, Minn. Zborovanje se bo pričelo v pondeljek dne 15. avgusta in bo trajalo cel te¬ den. Tekom prošlega tedna je o- j^ a | biskalo Pittsburgh več rojakov Cenjeni čitatelji lista , . , prej! Kako je vaše mišljenje ‘ z Kun I ad , e ’ M,lwauke ? m še ne- o listu Naprej ne vem. upam ka enh , kra J ev ’ da 81 eda J° , . ... „ našo staro naselbino. Kot je pa, da se marsikateri strinja z , _ . . . , ... XI „ bil« mogoče spoznati, so se ve- pisanjem tega lista, kajti Na-1. ° ,,. v . „ ...... . • , ... činoma vrnili precej razočara- prej je edini list v tej deželi, v katerem lahko izražaš svoje mnenje o vsem, kar je za te in kar je proti tebi. Kuj je proti tebi? Proti te¬ bi je tisti, za katerega teče pot iz tebe od jutra do večera, pro¬ ti tebi je zaslepljenost v prid fašizma, ker te hoče videti po¬ teptanega pod nogami. Na ža¬ lost moram reči, da sestoji ta fašistična golazčn tudi iz de¬ lovnega sloja, katerega so za¬ peljali z neizpolnjivimi oblju¬ bami požrešni kapitalisti. Marsikateri se bo vprašal, kduj pride naš dan? Prijatelj, prišel bo, če ga ne boš dočakal ti, pa ga dočakajo tvoji otroci. Kakšno je razumevanje v na¬ ši naselbini? V new yorški me¬ tropoli se nahaja okrog 2.000 slov. družin, ki so raztresene daleč vsaksebi. Imamo med seboj lepo število zavednih si¬ nov iz podjarmljene Primor¬ ske, kateri so v resnici najbolj zavedni med nami. Zakaj? Zato, ker so oni okusili vse podlosti fašizma pod Mussoli- p rečej ni, čeprav ni sedaj v mestu to¬ liko dima, kot ga je bilo vča¬ sih. V bolnišnici je morala iska¬ ti zdravja Pavlina Fabcc, ki se je morala podvreči težki ope¬ raciji. Nahaja se v West Penn bolnišnici. Obiski ne bodo do¬ voljeni za nekaj časa. Upamo, da sc kmalu zdrava povrne do¬ mov. Zadnjo nedeljo se je na se¬ ji štev. 118 SNPJ razmotriva- lo o prihodnjih jesenskih vo¬ litvah. Članstvo je bilo opo¬ zorjeno, da ne sme verjeti ča¬ sopisom, ki se trudijo, da bi napravili veliko konfuzijo med ljudstvom, da bi na ta način lažje prišli v sedlo stari in še bolj koruptni republikanci. Na vsak način je treba delovati za zmago novega deala, da se iz¬ boljšajo socijalne postave in delavske razmere. Članstvo je bilo opozorjeno na dejstvo, da smo bili kljub temu, da so re- nijevo Italijo, katera jim je se- | daj “pisana mati”. Fašistom Hrvati imajo H. S. N. Dom. i ni bilo zadosti, da so jim pož- lepo poslopje, ki je že izplača- gali in razrušili njihove delav¬ no in ima še gotovine zraven, ske domove v Trstu in Gorici, TeleplioneB: Office: 663 House: 1256 Dr. Harry A. Roodman ZOBNI ZDRAVNIK Sobe štev. 2 In 3 nad novim Metropolitan Store. Kirklaod Lake, Ont. Sest let, to še ni večnost, to- vednici, kajti pred oltar jih je sram stopiti — saj ne hodijo več v šolo —, na kor, v kra¬ ljevstvo fantov, pa se še ne drz¬ nejo prinesti svojega nosu. Ob nedeljah popoldne skorajda ne smejo stopiti na vas, posebno pa se morajo ogibati gostiln, kajti objestni fantje včasih ra¬ di dokažejo dekletom svojo moč s tem, da smrkavcem po¬ šteno navijejo ušesa in jih na- ženjo domov: “Otroci, domov!” In “otrok” je smrkavcu ven¬ dar najhujša psovka. In tako večkrat posedajo do¬ ma v nedeljsko zapuščeni izbi in stoje pred razbitim zrcalom z očetovo britvijo v rokah in strastno pričakujejo, kdaj bo pognala prva kocina in s svo¬ jim prihodom naznanila, da se tudi njim bližajo pravice in lepše življenje. Po dveh, vča¬ sih celo treh letih jim končno vendarle požene pod nosom pr¬ vi nedolžni puh, takrat pa se v njihovih srcih zdrami dotlej še nepoznani občutek. Nekega večera spoznajo, da luna ni sa¬ mo zaradi tega na nebu, da razsvetljuje temne noči — in to spoznanje tako čudno vpli¬ va nanje, da jim kar na vsem lepem otožnost zalije srce, Malo pojasnila. Medtem ko po nekaterih naselbinah del žrtvovalnost naših naročnikov in prijateljev lista narašča i n vija tudi kampanja, so v nekaterih naselbinah nekam nejevol' časa do časa malo podregamo in vprašamo kako m kaj. 7 ^^ * j» precenjevanja naših sil in moči je povzročil naš res dobro se raz 5 "'”* 1 ..S ni in propagandni fond in na njega se večkrat sklicujejo oni, kat V,,a, °^^ Z našim fondom je takale zadeva: ^^UlJ Od 1900 izvodov lista kolikor ga tiskamo je 1500 plaču' i drugo gre brezplačno v Španijo, na ogled, v zameno, v Jugoslav^^ ^ oilo nobenih zaostankarjev z naročnino, bi se s samo naročnin pokrivati redni stroški izdanja lista, ki znašajo letno okoli 5000 j^'"* manjkljaj bi pri 1 500 plačujočih bil še vedno okoli 1300 dol : ima pokrivati iz tega. kar se dobiva za no ali neupravičeno zaostajajo z naročnino vedno več. je tudi • go večji, ki se pokriva s izrednimi dohodki, ki jih list prejema*^* 11 ^ 1 * prispevkov, prireditev, itd. d od P r ° zavarovalnina in močne ddav- /apro sp ^ fa fu ^ s(j _ ak S StA — g . „H-b !* P°A"W- Svojih so- seljenca Tomaža Esel-a, roje¬ nega pri Borovljah na Koroš¬ kem. Star je bil 70 let in sa- | mec. V Ameriki ni imel nobe-j nega sorodnika, v starem kraju pa baje enega brata. Pokojni Tomaž je bil zelo mirne, vesele narave in zave¬ den Slovenec. Že več let je bil brez dela in se je preživljal pri družini Rudolf Mesnar, ki je uredil pogreb in drugo s sode- lovanjen društva štev. 118 SNPJ, ki ga je spremilo k zad¬ njemu počitku z lepo udelež¬ bo članov in članic. Pokojni Tomaž je bil svobodomislec, ter si je želel civilni pogreb, ki je bil prvi te vrste v naši na¬ selbini. Pri grobu so se poslo¬ vili njegovi društveni bratje in sestre z primernim nagovorom. Nagle smrti je umrl pred ne¬ kaj dnevi tudi mladi Frank Mravinec, ki mater, enega brata ter več drugih __ Pittsburghu. Vzrok smrti ni znan. Naš upravnik Spoler odpo¬ tuje za nekaj dni v Ne\v York kot delegat svoje unije na red¬ no konvencijo. v ,, * - O-- au- k ne pozdravljajo več, mar- b e ^ 8 ®J lm . umaknejo, kjerko- - 7 —j — morejo in se jim ne drzne¬ jo pogledati v oči. Včasih jih koraki zaneso kel, da je škoda njegovega ta- 1 lenta, če bi ostal zakopan na vasi, kajti taki ljudje so ne¬ srečni vse svoje življenje. Če ,pa bi šel v šole, bi lahko člo¬ veštvu neizmreno koristil, kaj vemo, morda bi postal celo pi¬ satelj, ker tako ljubi knjige. Te j besede so se Petru tako globo¬ ko zadrle v srce, da jih ni nik¬ dar pozabil. Trdno je bil pre¬ pričan, da se mu godi velika krivica. Posedal je doma, pre- Lral vse, kar mu je tiskanega prišlo pred oči, se potepal po polju in gozdu ponoči in po¬ dnevi, se učil pesmi otf in se dela skoraj ni p# Ko mu je oče umrl, ms. oporoki zapisal hrano is* vanje pri hiši. Tu pa - šel na dnino, seveda K { di denarja, pač pa zaradi/ da se naužije svežega®® da se nekoliko razmak* kor je govoril. Toda ste¬ ni bil. Kadarkoli se je s ff je kar sredi dneva oW so na drevo in šel do& “Spomnil sem se, d* * nekaj zapisati,” je ^ (Dalje prihodnjič) iz vasi, zatava¬ jo po gozdu, se zamaknejo in pijejo tišino, prisluškujejo ve¬ tru, ki drsi skozi krone dreves, in listju, ki jim šumi pod gami. no¬ še Teh lepih in bridkih let oc kasneje v življenju spominja¬ mo skoraj s solzami v očeh __ •»» hrepenimo, da bi jih še enkrat doživeli; kdove kje v tujem me¬ stu v zaprti sobi srečamo v zaprašenem zrcalu _i - in jeni obraz in „'7 SVOj utru ‘ mn ^ az ! n P ol agamo same- »-—• »**“*' mu sebi račune o življenju, ki je za nami. večkrat zardeva- rlo «« -■ rojak zapušča >n sestro sorodnikov v nam »c*i /.a mo, toda ne pred “krivicami”, ki so se nam godile, pač pa, ker se sramujemo vseh tistih ki so Sl« — s — Three Star ^ CJ 1 -* Edini slovenski Izdelovalci rznovrstnlh mehkih plJ #i okraju. — Razpečevalci vseh vrst P lv *' 506 W. RAILROAD AVE. — Phone: Oakmon t 30»_ ~~ ... so šle mimo nas izživeli. ’ ne ur, da bi Peter, Izidor in Venček pa niso bili deležni tega življenja, kajti svoja smrkovska leta so preživeli sredi vojnega hrupa. Učiteljevo pridigo o ciljih si je zapomnil edino Peter in še ta le zaradi tega, ker mu je u-; čitelj vpričo vsega razreda re- 1 UNIJSKA TISKARNA Slavia Printing ® Inc. 342 Boulevard of AH' eS ' PITTSBURGH, PA- Phone: COurt 2680 r/VRSUJE VSA V TISKARSKO STROKO SP DELA PO ZMERNIH CEN M 1 NAJ HITREJŠA POSTREŽBA DRUŠTVOM^ PROGRAME IN VSE OSTALE TIS* V naši tiskarni se Uol™ t«di N a P