51. številka.
Ljubljana, v soboto 3. marca 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo [pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Preko nas na dnevni red!
„Politik" v Pragi z našo zahtevo, da naj se jezikovno vprašanje, če naj se že sedaj reši, reši ne samo na severu, nego ob jed nem tudi na jugu, ni prav nič zadovoljna. Njena dotična izvajanja pričujejo o nekaki indignaciji nad nami, ker se še vedno potegujemo, da naj se jezikovno vprašanje reši na celi črti, ter tako narodnostni prepiri zaduše povsod, in ne samo mej Čehi in Nemci. Ti indignaciji imamo prej kot ne tudi pripisati, da nam je podal praški list nekaj dobrih svetov, češ, da naj, ako hočemo v javnem življenju kaj pomeniti, pred vsem zatremo domače strankarske prepire — kakor da bi takih v Čehih ne bilo! — da naj smo solidarni, vsi za jednega in jeden za vse. Č9 se bo ta solidarnost dosegla, meni „Politik" potem smejo Slovenci brez skrbi zreti v bodočnost! Mi sicer ne trdimo, da nas je glasilo staročeške stranke s tem hotelo zavrniti na slovensko lastno moč, dasi bi se konečno dotična izvajanja tudi lahko tolmačila tako, da nam „Politik" prodaja mnenje, da se bodo Slovenci le tedaj rešili, če se rešijo s svojo lastno močjo! Da si prisvojimo to modrost, nam ni treba ro mati do Prage; ravno tako nimamo posebnega povoda, da bi s hvaležnostjo kvi-tirali zgoraj omenjene dobre svetove o solidarnosti, in o zatrtju domačih prepirov. Kdor pozna razmere, mora priznati, da bi se pri nas ta solidarnost le tedaj dosegla, čebihotela n a r o d n o • n a p r e d n a stranka popolnem abdicirati, t e r S I o v e n s t v o p r e p u s t i t i najhujšemu in najgršemu ultra -montanstvu. Za take svete se torej „Politiki" lepo zahvaljujemo, kakor bi se prej kot ne ves češki narod prav lepo zahvalil nepoklicanim svetovalcem, ako bi ti od njega zahtevali, da naj se odpove naprednim idejam ter se slepo uda klerikalstvu in reakcionarstvu!
V stvari sami nas izvajanja „Politike" tudi niso prepričala, da zavzemamo
napačno stališče. Praški list trdi sicer, da smo mi, ko smo kazali na to, kako se je jezikovno vprašanje do sedaj neprestano le parcijelno reševalo, zamenjavali namen z u s p e h o m. To se pravi, namen je bil v istini ta, da naj bi se z delnim re-šenjem jezikovnega vprašanja doseglo uničenje gotovih narodnostnih manjšin; ali uspeh je bil po mnenju staročeškega glasila do sedaj še vedno nasproten temu namenu: manjšine, kojim v kvar se je delno rešenje jezikovnega vprašanja namenoma dognalo, vsled tega niso bile uničene, nasprotno, kmalu so se toli ojačile, da so državo prisilile h koraku naprej, to je h zopetni parcijelni rešitvi jezikovnega vprašanja. Mi sicer tudi glede dosedanjih slučajev dvomimo, se li namen ni — če že ne do cela pa vsaj delno — pokril z vspe-hom, bodi si, da se tu ozremo na Ogrsko, ali pa tudi na Gališko; pa se vendar v tem pogledu s praškim listom ne bodemo spuščali v daljša pravdanja.
Prepričani pa smo, da je jako dvomljivo, ali bi se v zadnjem, to je v našem slučaju, namen z uspehom že pokril? »Politik" nas tolaži s tem, da naj ne identifi-kujemo namena z uspehom, in da naj mirne krvi gledamo, kako naj se reši jezikovno vprašanje samo za Čehe, in ne ob jednem tudi za Jugoslovane. Namen take rešitve bi bil — vsaj pri državni upravi in pri Nemcih — ta, oslabiti Slovence; ker se pa do sedaj namen z uspehom še nikdar pokril ni, bode tudi v tem slučaju ravno tako. To se pravi: „Slovenci po sedanji parcijelni rešitvi ne bodo oslabili, pač pa se bodo ojačili ter vlado čez nekaj let prisilili, da kakor je to storila pri Poljakih in Čehih, tudi na jugu uspešno in definitivno reši jezikovno vprašanje. Da nam taka argumentacija praškega lista ne imponuje posebno, je um-ljivo, posebno tudi zategalelj ne, ker svojemu rodu ne želimo naloge, da bi bil „kunec za poskuse", ki naj čaka leta in leta, dokler bi se tudi na njem ne pokazalo, da so nameni indentifikovali z vspehi!
Tudi se nam vidi, da je vse to, kar navaja „Politik" več ali manj prazno govoričenje, nedostojno predmeta, za kojega se gre, in malenkostno z ozirom na važne čase, v katerih živimo. Po receptu praškega lista ne bodemo reševali jezikovnega vprašanja na jugu! Razmere so pač take, da se to vprašanje, če naj se ž© reši na severu, z isto pravico more in mora rešiti tudi na jugu. če se z jedno samo operacijo dasti ozdraviti dve rani, ne bilo bi posebno pametno, poslužiti se dveh operacij, kojih zadnja bi se uprizorila še le tedaj, ko bi se prva že bila davno in z dobrim uspehom posrečila! Bolnik bi se za tako postopanje lepo zahvalil, in naj ima pri tem ob svoji strani še celo simpatije češkega naroda, v kolikor ga prebiva na Avstrijskem pod Anižo!
Mi ostajamo torej na svojem stališču, da naj se rešitev dožene tako v ondotnih deželah, kakor v južnih. Ta rešitev je za nas Slovence conditio sine qua non; Cehom bi pa tudi ne škodila, in zategadelj zahtevamo po vsi pravici od zastopnikov češkega naroda, da naj nam v tem težavnem trenotku pokažejo nekaj tiste solidarnosti, kojo „Politik" slovenskim strankam priporoča, in koja mora tudi mej slovanski*^ narodi obstajati! Za dobre svete, koja nam daje „Politik" se ji še jedenkrat prav toplo zahvalimo, da si se nam le čudno zdi, da je s temi sveti tičala za steno tedaj, ko se je slovanskemu svetu pred kratkim v zlati Pragi prav očividno kazalo, da tudi ondi ni solidarnosti mej strankami, in da je vsled tega moral propasti mož, ki spada mej najboljše, kar jih je kdaj sedelo na primatonskem praškem stolcu!
Sicer pa „Politik" s svojim člankom pri nas doma ne bo ničesar dosegla, posebno ko vidimo, kako se onemogla .Edinost" peha za njenimi stopali. Drugod pa bo le ta prej kot ne nam Slovencem nekaj vode skalila. Gotovo ni brez pomena, če tako vplivno glasilo očitno kaže, da mu je vse jedno, naj se li s češkim vprašanjem
rešijo tudi razmere na jugu, ali ne. Ta hladnost nasproti našemu vprašanju je toli markantnejša, ker smemo opravičeno sklepati, da je „Politik* več ali manj glasilo mogočne politične stranke — češkega velikega posestva. Če je veliko češko posestvo v tem pogledu ravno tako hladno, potem se radovedni povprašujemo, kje naj se dobi vlada, ki bi hotela ob jednem s češkim vprašanjem rešiti tudi naše vprašanje. Praškemu listu bi torej svetovali, da naj v bodoče previdnejše postopa. Na jedni strani naj se ne vtika v naše notranje zadeve, o koj'h ne more imeti pravih pojmov, na drugo stran pa naj ravno v teh časih, ko morata češki in slovensko-hrvatski narod v vsakem o žiru gojiti najtesnejšo solidarnost, opušča vse, kar bi to solidarnost vtegnilo omajati!
Državni zbor.
(Predsedniško vprašanje in desnica. — Čehi, češki veleposestniki in slovanska zveza. — Krilata beseda generala \Velsersheimba. — Predlogi in odgovori na interpelacije. — Razprava o vladni izjavi. — Policijska naredba iz leta 1864. — Zle slutnje.)
Vprašanje o volit vi prvega podpredsednika se poostruje močno, in občna sodba je, da se ob njem desnioa razbije. Čehi so žrtvovali Kramara in Ferjančiča, a v tretje se vsaj sedaj nečejo pokoriti Poljakom Načelno ne ugovarjajo zahtevi, da naj se nemškim strankam da zastopnik v predsedstvu, zahtevajo pa, da naj se celo predsedstvo novic voli. Na ta način bi Slovani dobili dostojno zastopstvo v predsedstva, manjšina pa tudi.
Poljaki so odločeni voliti Pradeja, ker ga vlada podpira, in ker se vlade boje, Slovenci pa igrajo kakor po navadi tudi sedaj najžalostnejšo vlogo. Za to, da odstopi celo predsedstvo, niso, ker bi odstopil tudi nemški predsednik, dr. Fuchs, a ta je klerikalec, in klerikalstvo je poslancem nad vse. Zato zagovarjajo misel, naj bi se mesto prvega podpredsednika prepustilo levici toda ne Pradeju, da pa bi Slovani ne bili brez
LISTEK.
Papeževa kletev.
Dvanajst let je Leo Taxil z najsmešnejšimi burkami vodil za nos najvišje kroge rimske katoliške cerkve. Izmišljal je bedaste povesti in dogodke iz pekla in iz framasonskih krogov, vstvaril je hudiča 8Bitru", pokazoval njegova in njegove stare matere pisma, „dokazoval" zvezo vraga s framasoni in zaslužil ogromne svote. Kakor s hudičevim prebivalcem in gospodarjem je pa dopisoval tudi z nezmotljivim rimskim papežem, ki ga je posebno hvalil radi njegovih velikanskih zaslug za cerkev in za vero. Kako bi ne! Saj je Leo Taxil papežu obljubil orožje, s katerim gotovo uniči, fra-masone in vse brezverce.
Ali glej! Neki dan pride Leo Taxil na shod, kjer je obljubil razodeti nove nezaslišane tajnosti pekla in lože, in res — razodel je tajno, veliko tajno, ki se je razletela po vsem svetu, tajno, katero so pač mnogi že davno uganili: Leo Taxil je javno potrdil, da je dvanajst let sleparil, da so bile vse njegove povesti same izmišljotine, da ni nikakega hudiča „Bitru" niti njegove stare matere, da torej tudi framasoni nimajo zvez z njimi, da
so torej škofi in kardinali in na čelu jim nezmotljivi papež verjeli najbedastejše laži, da so se klerikalni časopisi, ki so — kakor ljub Ijanski ..Slovenec" — slastno razširjali največje njegove budalosti, kolosalno blamirali.
Udarec je bil hud. Vsakdo je mislil, da bodo klerikalci vse storili, da svet to neprijetno komedijo čim prej pozabi. Ali „nezmotljivi" ne more oprostiti, da se je vendar zmotil. Njegova kri je vzkipela, blamaža vesoljne klerikalne armade zahteva osveto — papež je Taxila proklel. In ta kletev je temeljita! Glasi se v slovenskem prevodu tako-le:
t   t t
„ v* imenu vsegamogočega Boga Očeta, Sina in svetega Duha, svetih propisov in svete, neoskrunjene device Marije, Matere Božje, kakor tudi vseh nebeških krepostij, angeljev, arhangeljev, tronov, sil, kerubov, 8erafov in vseh svetih patriarhov, prorokov in evangelistov, svetih nedolžnikov, ki so vzpričo božjega jagnjeta edini vredni, peti novi spev in tudi v imena svetih mučeni-kov, svetih izpovedovalcev in vseh svetih ter vseh ostalih oi Boga izvoljenih:
„Mi izrekamo izobčenje in anatem proti tema zločinca, ki se imenuje Leo Taxil in odganjamo ga od praga svete cerkve Božje.
.Naj ga prekolne Bog Oče, ki je vstvaril človeka! Naj ga prekolne Bog Sin, ki je trpel za ljudi! Naj ga prekolne sveti Duh, ki je prerojen po svetem krstu! Naj ga prekolne sveti križ, na katerega se je Kristus za naše zdravje povzpel in trium foval nad svojimi sovražniki!
„Naj ga prekolne sveta in večna Devica Marija, Mati Božja! Naj ga prekolne sveti Mihael, zagovornik duš! Naj ga pre-kolnejo vsi angelji in arhangelji in vse nebeške čete!
,Naj ga sveti zbor patriarhov in pro rokov prekolne! Naj ga sveti Ivan, ki je krstil Kristusa, prekolne! Naj ga sv. Peter, sv. Pavel in sv. Andrej, naj ga vsi apo-stelji in tudi vsi drugi učenci Kristovi in štirje evangelisti, ki so s svojimi pridigami spreobrnili vesoljstvo, prekolnejo!
.Naj ga sveti in čudoviti zbor muče-nikov in izpovedovalcev, ki so našli radi svojih dobrih del milost pred Bogom, prekolne!
„Naj ga sveti zbor devic prekolne, ki so prezirale svet za slavo božjo!
„Naj ga vsi svetniki prekolnejo, ki jih Bog ljubi od začetka sveta do konca stoletij!
„Naj ga prekolnejo nebesa in zemlja in vse v njih obsežene svete reči!
»Naj bode proklet povsod, kjerkoli se nahaja, v svoji hiši, na polja, na pota, na
stezah v puščavi in tudi, če stopi v kakšno cerkev.
„Naj bode proklet v življenja in v smrtni uri!
„Naj bode proklet v vseh njegovih dejanjih, ako bode pil in jedel; kadar bode gladen in žejen, ali kadar se bode postil; kadar bode spal, zaspaval ali bedel; kadar bode hodil ali stal, sedel ali se vlegel; kadar bode delal ali počival; kadar bode opravljal svoje naravne potrebe; kadar se bode slasti udajal ali krvavel iz ran!
„Naj bode proklet na vseh delih njegovega telesa!
„Naj bode proklet v vsem, kar so-činjava njegovo bitje, zunanje in notranje!
»Naj bode proklet na laseh in v možganih!
»Naj bode proklet v lobanji, v sencih,* v čelu, v ušesih, v obrvih, v očeh, v licih, v nosu, v zobeh, v ustnicah, v vrata, v ramah, v mesu, v rokah, v prstih, v prsih, v srcu, v želodca, v črevih, v ledicah, v bedrih, v spolnih udih, v boka, v kolenih, v nogah, v nohten.
s Naj bode proklet v vseh zvezah in pregibih njegovih udov!
„0d temena do podplata naj ga žre bolezen!
.Kristus, sin živega Boga naj ga prekolne v svoji vsegamogočnosti in v svojem veličanstva!
zastopnika, naj se drugi podpredsednik Lu-
pul umakne.
Ne moremo verjeti, da bi se tu doseglo porazumljenje in se bo bržčas zgodilo tako, da bo izvoljen Prade, desnica pa bo
razpadla.
*
V zadnjem času se je opetovano pisalo o ožji zvezi mej češkim klubom, češkimi veleposestniki in mej »Slovansko kr Ščansko zvezo". Čehi so tako ožjo zvezo pač poskušali doseči in mogoče je, da se ti trije klubi od slučaja do slučaja dogovore glede skupnega postopanja, ali že pri prvem posvetovanju se je pokazalo, da je trajna
in resnična zveza mej njimi nemogoča.
* * *
V predvčerajšnji seji domobranskega odseka se je primeril prizor, kateri je obudil veliko zanimanje. Domobranski minister grof W e 1 s e r s h e i m b je stopil k nekemu češkemu poslancu in mu rekel: Jaz bom do 15. marca na vsak način imel svoje re-krute. Če bodete pa Vi po 15. marcu, ako odklonite rekrutno predlogo, še imeli parlamentarizem, to je drugo vprašanje.
* *
Začetkom današnje seje je bilo podanih zopet več samostalnih predlogov in interpelacij. Izmej njih omenjamo predlog, naj se premeni zakon z dne 19. septembra 1898 glede plač učiteljstva na učiteljiščih in na vadnicah in interpelacijo glede afere Kareis-Piotak. Poslanec Kareis je razglasil, da mu je minister Pietak rekel glede židovskega dekleta, ki ga neke redovnice skrivajo pred stariši, da „pri samostanskih vratih neha moč države", dočim je to minister Pietak v poljskem klubu tajil. Interpelacija zahteva, da se ta stvar pojasni.
Zgodilo se je še nekaj. Ministra Har-tel in \Vittek sta odgovorila na nekatere interpelacije, seveda na najbolj nedolžne; na druge interpelacije bo pač še dolgo čakati odgovora.
*
V razpravo o vladni izjavi so posegli trije poslanci in ministrski predsednik.
Wolf je razglasil, da ne bo miru v državi, dokler se ne uveljavi nemški državni jezik in dejal, da se čedalje bolj udomačuje navada, odkrižati se političnih nadlog posredovanjem faktorja, katerega ni dovoljeno, vpletati v razprave. Rekel je: Pozove se ta ali oni parlamentarec, a njegov nazor velja potem za nazor celega naroda, in na taki podlagi se potem sklicujejo konference. S tem se krše parlamentarne pravice. Na tak način poklican poslanec ima ne samo pravico, nego dolžnost, reči: Moji volilci so me poslali v parlament, ne v avdijenčno dvorano. Takemu vplivanju na parlament se je odločno upreti. Govornik se je potem izjavil, da je nemški binkoštni program maksimum tega, kar bi mogli Nemci koncedi-rati Slovanom.
Stranskv je ožigosal, da so se nem ške stranke izrekle proti otvoritvi debate o vladni izjavi. To je dokaz, da žele, naj bi se razmerje mej njimi in mej vlado ne pojasnilo. Toda bodi to razmerje kakršnokoli, Čehe peče 17, oktobra jim zadana rana
„In nebo in vse delujoče moči naj se dvignejo proti njemu, da ga prekolnejo, v prepostavi, da se ne spokori in nam ne da vsega zahtevanega zadoščenja. Amen; tako bodi; tako bodi, amen!"----
Tako kaznuje „nezmotljivi" sv. oče Lev XIII. človeka, ki ga je dvanajst let vodil iz zmote v zmoto. Tako kletev izreka namestnik Tistega, ki je neprenehoma učil: „Ljubite sovražnike svoje; blagoslovite tiste, kateri vas preklinjajo; delajte dobro tistim, kateri vas mrzč, in molite za tiste, kateri vas stiskajo in preganjajo." (Sv. Matevž V. 44.)
Papež, Kristusov namestnik, pa kolne, mesto da bi blagoslavljal in izreka strašen anatem, mesto da bi molil!---—
Tisoč mislij se poraja čitajočemu to preklinjanje, ob katerem bi lahkovernega človeka lahko spreletela kurja polt. Ali ne potrebno je, zapisati karkoli, kajti v vsaki misleči glavi morejo vs ati enake misli. In kako naj vpliva ta anatem? ... Na gledališkem odru ne naredi najgrozovitejši blisk in grom nobenega utiša, ako ni ves milieu tak, da sluti na nevihto in da pripravi človeka v tisto občutje, brez katerega ne veruje eksperimentom gledališkega mojstra...
» *
tako kakor prvi dan, in Čehi ne bodo mirovali, dokler za njim storjeno hudodelstvo ne dobe zadoščenja. Po svoji programatiški izjavi je vlada še nekaj storila, da pomiri narode. Potegovala se je za to, da bi bil Grabmavr v razpravi o njeni izjavi prvi dobil besedo. Grabmavr: To ni res ! Stranskv: To je res! Jaz imam dokazov za to, da je vlada se trudila, da bi prvi govoril zastopnik liberalnega veleposestva in sicer prav Grabmavr. Njegov govor je bil popolnoma tak, kakor da ga je vlada naročila. Od vlade popolnoma neodvisnemu človeku ni treba tako frivolno govoriti. Stranskv je dejal, da je sedanja vlada samo nadaljevanje Clarvjevega ministrstva in druzega nič. Kritikoval je rezko njen program in ji napovedal najodločnejši boj.
Dr. Gregorec je obžaloval, da v ministrstvu nimajo Jugoslovani svojega zastopnika, in je pogrešal v vladnem programu izjave glede slovanskih maojšin na Štajerskem in na Koroškem. Zahteval je, da se sklene zakon o minoritetnih šolah in dejal, da bo potrebna preraemba ustave.
Ministrski predsednik K 0 r b e r je rekel, da po njegovi sodbi se da narodnostni boj mej Nemci in Čehi poravnati, samo če opuste Čehi in Nemci mejsebojno nezaup-nost. Vlada nima nikakih skrivnih namenov in se ji ni bati svitlobe.
Razprava se je na to pretrgala.
* * *
Pri nadaljevanju razprave o nujnem predlogu dr. Dvofaka, naj se razveljavi ce sarska naredba z dne 20. aprila 1854., je govoril samo socialni demokrat Resel, ki je navedel mnogo zanimivih slučajev iz policijske prakse.
* *
V tem, ko se je v zbornici debatiralo, se je v kuloirjih kaj pesimistično govorilo o položaju. Trdilo se je, da hoče vlada zase danje zaključiti, ako se do ponedeljka ne dožene rekrutni zakon, in vladati zopet s paragrafom 14. _
Naši zavezniki.
S Štajerskega, 1. marca.
Vsa politična modrost spodnještajer-skih klerikalnih politikov in njihovih tra-bantov je bila doslej koncentrirana v tem, da so se obesili za frake nemško klerikalnim strankam in njihovim voditeljem. Človeka boli, če vidi, kako se obešajo po stenah slovenskih farovžev podobe „enega" Lue-gerja, seveda poleg sv. Očeta. In vendar se je to godilo in se še godi. „Grazer Volksblatt" in „Reichspost" se najde poleg „Vaterlanda" v vsakem župnišču na Slovenskem Štajerskem. Seveda „katoliški" politiki so po nazorih naših mislecev že kot taki vsem narodom pravični, ergo tudi nam Slovencem morejo samo Luegerji in Karloni pomoči iz vseh stisk Tudi kranjski krščanski socialisti se hodijo na Dunaj ogrevat za svoj" „ideale" k tistemu poštenjaku Luegerju, ki Čehom prepoveduje, v njih lastni hiši med seboj rabiti materni jezik in jih za to kaznuje, ker tako menda veleVa ius canonicum rimskih črnjakov, ki
Popredpustna.
Predpust in pust sta minula in napočil je post, ki je prav za prav pust. Konec je burk, razven tistih, ki so pisane. Sicer je bilo tudi v pustu vse pisano burk, a te se nam samo še „gor pehajo". Neki slovenski visokošolec se je — čujte, pomislite, strmite — na Dunaji, ob belem dnevu, sredi praterja, vpričo obilne množice na ves glas — zasmijal. Prestrašena množica ga je imela za navadnega, pouličnega norca in toliko, da niso redarji storili korakov, kakršne v podobnem slučaju store. Neki njegov znanec ga je z oni kraj pota opazil, krenil, stopil do njega in ga vprašal zakaj se je tako glasno impertinentno zasmijal. In oni je odgovoril: Neki dovtip iz „Fliegende Blatter" se mi je ,gor pahnil'. Ta znanec pak je bil filozof in teolog zato je onemu visokošolcu tudi odgovoril: „Po-giej, da smo ljudje vendar le na boljšem ; nam se zavžita jed samo ,gor peha1 in mi se ob to samo spomnimo, da smo nekaj jedli ali pili. Govedo pa, kakor nam je pravil rajni Konšek (Bog mu daj nebesa), ima poleg ,gor pehanja' še tudi to slabost, da mora prežvekovati.8
Tisti filozof in teolog je bil nekoč moj prijatelj. Zdaj pa mislim, da je boljSe zame in za občinstvo, najboljše pa seveda zanj,
so vsem narodom pravični. Seveda ti nemški Karloni rabijo za svojo modrost, katere med odkritosrčnimi radikalnimi Nemci ne morejo prodati, tak material, kakršen so slovenski klerikalci. V štajerskem deželnem zboru nemški klerikalci za svoje zoper moderno šolo in zoper moderno izobrazbo ter zoper zdravo pamet naperjene predloge ne najdejo drugih pod-piralcev kakor ravno slovenske poslance. A da bi za ta sramotni tribut bili vsaj nekoliko hvaležni ter podpirali naj pravičnejša prizadevanja slovenskih poslancev, ki so vendar do kože vsi katoliški, tega ti Karloni niso vajeni. Glasujejo za vsa društva (celo za SilImarko!!), ki imajo izrecni namen, s silo izpodriniti Slovenca iz domače koče. in jih podpirajo s parlamentarnimi sredstvi. Da bi slovenske šole nadzoroval Slovenec, in ne zagrizeni naši nasprotniki, ki hočejo iztrebiti slovenski jezik iz šol, to se vidi umevno celo nemškim birokratom in — križ božji! — socialnim demokratom, samo naširr. katoliškim zaveznikom Karlonovega kroja se zdi ta zahteva slovenskega katoliškega ljudstva ,,eine Gefahrdung der deutschen Interes-sen". Ubogo slovensko ljudstvo s sv jimi voditelji, inž njihovimi „pošteno mislečim:" zavezniki! — Sicer pa bo kmalo bolje! _Siidsteirische Post" namreč iz Gradca napoveduje, da bodo slovenski poslanci baje kmalu začeli o tej stvari premišljati, ali se še dalje priporoča, delati nemškim klerikalcem sramotno, protikulturno tlako in sprejemati za to — brce! Vsekakor velik napredek! Na vse zadnje napoveduje to bržkone g. Robič sam, in na vse zadnje se slovenski „vodilni" politiki na štajerskem že zavežejo s socialnimi demokrati, ki so doslej prvi in jedini zagovarjali najvažnejšo kulturno in politično potrebo Slovenskega Štajerja nasproti nemškim katoliškim in nekatoliškim divjakom nasilnikom! Vsekakor pa smo skrajno radovedni, do kakih dalekosežnih sklepov pride naša cfi cialna politika po dolgem treznem in vsestranski premišljenem premišljevanju Upam, da vam, gospod urednik, o tem morem kmalu — morebiti še v tem letu! — več poročati! D.
V MjJuhBJatii, 3 marca. Kolon izačni načrti Avstrije.
Neki budimpeštanski gospodarski list trdi, da se vlada bavi z načrti kolonizacije, ki ima pred vsem dva cilja v Vohodnji Aziji. Jedna kolonija naj bi bila pristan Fu-cin in mesto Fukranfu v kitajski provinciji Kiausi, katera meri 180.000 kvadrat, km. drugi cilj pa so severni siamski deli polotoka M a 1 a g y
Ob samostanskih zidovih . . .
Nedavno smo navedli značilni izrek poljskega ministra Pie taka, da se ob samostanskih zidovih ustavi posvetna oblast Minister je tadl, da bi bil kdaj zinil tako „neumnost". Sedaj pa se piše iz Krakovega: Po ukazu justičnega ministrstva je odredilo državno pravdništvo kazenskega sodišča v
da z menoj ne občuje več. Zal mi ni zanj. Prijatelj, ki je zmožen prijateljstvo zatajiti, sploh ni bil nikdar prijatelj. Žal mi je samo, ko nikdar več ne pride k meni. R-*d bi namreč z njim govoril o govedini. Res je sicer malo neumestno govoriti v tem času o govedini in bi biio umestneje govoriti o morskih pajkih, ali morje nam ni tako blizu kakor govedina.
Jaz bi mu namreč rad tole povedal: Govedo mora želodčno pogretino prežvekovati in prežvečiti, ali je za to z dvema parkljema odškodovano. In dva parklja! Pomisli, moj nekdanji prijatelj, ti si filozof in teolog, zakupnik dveh prvih in največjih ved, kako je dobro s filozofijo strašiti človeštvo, s teologijo Boga. In dva parklja! Kadar se govedo prestopa, razpreta se dva parklja, dobita daška in sta za vse čase zavarovana pred kurjimi očesi. In koliko ljudi ima kurje oči! Med živalimi pa sploh enoparklježev ni, ker se v tistem hipu, ko bi imeli biti enoparklježi, že izpremene v kopitovce. To so konji, 03li, eksotične ze bre itd. Nič in tako dalje! Pegazov sem pozabil. Pegazi samo v službi pesnikov niso časih druzega, kot zvrgli (-sli. Posel in osel se rimata in sta si časih morda baš zbok tega preblizu.
Da, in pegazi so tudi kopitovci ali kopitarji, če rabimo Prešernov izraz. Celo
Krakovem, naj se uvede hišna preiskava v
samostanu Felicijank, da se dožene, kje je vendar 14Ietna Mihalin i Araten, katero so skrile redovnice očetu. Posvetovalna zbornica kazenskega sodišča pa je to o Iredbo zavrnila. Krakovsko višje deželno sodišče pri katerem se je državno pravdništvo pritožilo, je potrdilo sklep posvetovalne zbornice. Torej se hišna preiskava ne bo vršila pri čestitih nunah, ki so ugrabile očetu hčer ter je vzlic vsem pritožbam nočejo vrniti' Končno je torej vendar-Ie imel Piotak prav, ko je dejal, da se ob samostanskih zidovih ustavi posvetna oblast.
Proti lex Heinze.
V literarnih in sploh umetniških krogih na Nemškem, kjer se je dvignilo malone že vse časopisje, se je začelo sednj splošno protestno gibanje. Berolinski pisatelji ter obrazovalni umetniki so sklicani za jutri na veliki shod, na katerem bo<!o govorili Sudermann, Eberlein in II. Ni s sen. Odbor, v katerem so Theo lor M o m m s e n, Reinhold Begaš, Ernest pl. Wilden-bruch ia Maks Liebermann, izda te dni oklic Nemško umetniško društvo pod vodstvom Antona pl. \Vernerja in bero lmska literarna družba in berolinska akademija umetnosti stopita tudi v boj proti lex Heinze. Drušcvo „Berliner Presse" je na svojem občuern zboru sklenilo resolucijo, v kateri izjavlja, da bode prizadela lex Heinze vsemu duševnemu in umetniškemu razvoju veliko škodo. Tudi v Mona-kovem in v dru ih duš.vnih sre liscih se množe protesti. Minjšina drža/.ega zbora namerava začeti obstrukcijo, ako bi hotela večina pri tretjem čitanju sprejeti lex Heinze, ki naj zamori vso svobodo v pisateljevanju, slikanju in v kiparstvu.
Vojna v Južni Afriki.
V Londonu in Ctpstadtu so slavili te dni Angleži na uprav razbrzdan način najnovejše zmage Rubertsa in Bullerja. Trium-fiianje Angležev ne pozna nikakih mej in vse se trudi, da povzdigne in poveliča slavo angleških zmag v Južni Afriki čim najbolj. Listi, ki pišejo treznejše, svare zaman občinstvo, naj ne pretirava, češ da končna zmaga še ni zajamčena, in da bo treba še velikih denarnih in življenskih žrtev, predno bode vojne konec. A vse zaman. Angleži so v svojem veselju blazni in pijani, hkratu pa ošabni in oblastni tako, kakor zna biti le Anglež. Nekateri listi zahtevajo, naj maršira R"»berts sedaj naravnost na Bloemfontein in Pretorijo ter naj se teh dveh mest polasti. Kakor bi bilo to igrača! Američanski general M les je izjavil, da so Buri pod Cronjem prav na naj-sijajnejši način dokazali, kako izvrstni vojaki so, kajti dejstvo, da se je moglo 3000 Burov tako dolgo in tako uspešno braniti 50.000 Angležem, kaže, kaj vse še čaka angleške čete. Roberts je izgubil v dneh od 14. do 19. f'bruvarja nič manj kot 77 častnikov ter 1185 mož. Tako se je znal braniti Cronje! Buri se zbirajo sedaj pod Jou-bertom menda pred Winburgom, kjer je sedaj vlada republike Oranje   Iz Bloemfon-
Dalje v prilogi. ~S1
podkovani so nekateri posebno s poljudno slovenščino, da nas ušesa bole, ko čujemo njih podkove mesto prsnih glasov. Sicer pa se v živalstvo ne vtikam. To sDada v področje Erjavčevo, oziroma je spadalo, ker te zlate duše ni več. Pardon! Če je Konšek v nebesih, kar je zaslužil, zaslužil je tudi E javec, da vsaj po duši še živi, vsekakor v nebesih, ker samo v nebesih je življenje, a v postnem življenju — smrt. Pa če se zvrže Pegaz tako daleč, da se da podkovati, ni, da bi se ravno čudil. Saj se tudi pri bikih in volih dobodo kuijavci, to so taki ki nosijo en sam rog in še tegA krnjavega in često tudi topega.
Vse to bi jaz povedal svojemu raz prijatelju in morda še kaj več. Na primer: škofu se je tudi .gor pahnila' misel, da se mora „Narod* prepovedati. Njegova tvrdka bo toliko časa „Narod" prepovedovala, da bo morda — narod res prenehal. Jaz sem samo radoveden, kaj bomo potlej, kadar nas več ne bo. V katoliško tiskarno bom kmalu kdaj stekel in si naročil take-le po-setnice:
NOVLJAN
KATOLIČAN
teina so preneli ves vladni aparat v \Vin-bnrg, ki* je močno utrjen. Na prelaze v Zmajevih gorah pa je poslal Joubert 6000 Burov, ki bodo zabranjali prehod Angležev v Transvaal. Pred Bloemfonteinom stoji že 7000 Burov, s katerimi so prišle predstraže Robertsove armade že v dotiko. Angleži pošljejo takoj še 10.000 prostovoljcev v Južno Afriko, pozneje pa vsekakor še 40.000 mož. Tako je povedal vojni minister v zbornici. Vojni proračun za 1. 1900 1901 znaša 61,499.400 funtov pri 430.000 vojakih. Lani je znašal vojni proračun le 20 617.200 funtov pri 184 853 vojakih. „Times" javlja, da ni neverjetno, da se bodo Buri sami razšli ter se umaknili v svoje farme, kar je pač le želja Angležev. Buri imajo še celo vrsto izvrstnih pozicij za seboj. Predno vzamejo Angleži vse te, se more zgoditi še marsikaj. Morda se vendar začno kaka posredovanja in pogajanja. Sedaj nato Angleži še ne mislijo ter zavračajo osorno vsak poskus, narediti vojni konec.
Dopisi.
Iz Gojzda nad Kamnikom 1. marca. Dragi čitatelji se boste morda še spominjali onih stvari, katere so bile čitati pred par meseci iz naše gorske župnije, kako namreč tukajšnji božji namestnik deli svoje milosti. Mislil sem, da si bo mož premislil in jenjal vganjati svoje burke ali žal, to se ni zgodilo. Neke nedelje prinesel je s seboj neko črno knjigo da jo porabi za zaničevanje sosedov, rekoč : Kar sem obljubil to tudi storim danes javno in sicer zapišem v to črno knjigo Mežnarjevega Jože (to je sin onega Mežnarja, katerega je pred nekaj meseci suval in po tlteh valjal, tako da so se možu nekoliko pretresli možgani). —
Nedeljo pozneje suval ga je očito pred vsem ljudstvom po cerkvi; kasneje je upil raz Ieco, da on prepoveduje moškim in ženskam, posebno fantom in dekletom, hoditi skupej v cerkev, in če to še enkrat zapazi imenoval bo dotičnika s popolnim imenom raz lečo, dalje, da ne smejo fantje več nositi peres za klobuki, in ako bo zapazil še pri katerem, mu jih bo izpulil. Na to se je nekdo oglasil pod zvonikom na pol glasno, da to ne bo šlo! Pridirjal je raz lečo nad njega. Kaj se je zgodilo, povem drugi pot. Tore} tacega Kristusovega namestnika imamo! Ne jedne nedelje nimajo ljudje, kateri ne trobijo v njegov rog, v cerkvi miru, sicer pa dela, kar se mu ljubi. Enkrat ni bilo ne pridige pri maši, ne nauka popoludne! Res čudne protekcije mora imeti to človeče pri škofu, da gleda škof tacega razgrajača v vasi, kjer so bili ljudje poprej tako mirni, sedaj se pa smrtno sovražijo! Toda, dragi čitatelji, ali mislite, da je to že vse? Da se škofu dopadajo taki ljudje, to nam je znano, ali da c. kr. oblast gleda to kar ta far počenja, to je nečuveno.
Pred kratkim je razkopaval pokopališče. Sreča da se ljudje niso okužili. Prenašali so mrtvece in odpirali rakve v katerih je bilo polno smrdljivega mesa in neke vlečljive smrdljive mase itd. To je grozno ! In za vsa ta čudna dejanja oznanil je far, da bo faranom računal le po  5 gld. na dan za   svoj   trud!
Pri nas niso bili mrtveci malo na kakem prostoru 4 čevlje globoko zakopani. Sedaj pa je pustil še zemljo odmetati raz njih. Ne vem kaj bo, ko pride vročina. To mora nastati smrad, da bo groza.
Iz Zgornje Savinske doline, 28. fe-bruvarja. Pod tem naslovom se je v »Slovenskem Gospodarju" oglasil neki dopisnik, kateri se pritožuje, da se povsod krščansko socialno življenje bolj razcvita, kakor ravno v Zgornji Savinjski dolini. — Bržkone je temu dopisovalcu dolgčas, da nima iste prilike, kakor jo imajo Hauptman, Rudolf, Lav-renčič itd. na Kranjskem. Ni mu zadosti, da imamo v Zgornji Savinjski dolini vsled konsumnega društva ali trgovske zadruge v Rečici obilo prepira, on bi rad imel še druge krščansko socialne prepire.
Radovedni smo, kaj bi dopisovalec »Slovenskega Gospodarja" rekel, če bi mi mimogrede pojasnili delovanje nekaterih krščansko-socialnih mož, na primer nekaterih kaplančkov, kateri ne pridejo v treznost, in katerim se predbaciva, da mladina za njimi kliče „••■", in da bi popisovali zgodovino nekaterih gospodov župnikov, katerim je prepovedanoimet^^
rice, in katere vkljub višji prepovedi svojim ljubljenkam posestva kupujejo, in slednjič o otrocih, o katerih se govori, da je ta ali oni popolnoma podoben gospodu župniku
Mislimo, da je boljše, da se takozvano krščansko-socialno življenje ne začne še bolj gibati, kajti gorj6 bi bilo naši mladini. Ne govorimo tukaj samo o naši dolini, temveč tudi o sosednjih, kjer je obnašanje in postopanje nekaterih blagoslovljenih pod vso kritiko. Mi vemo, da bodo te vrstice razburile nekaj že itak na skok pripravljenih krščansko-socialnih kaplančkov, a ne moremo za to, ker dohaja čas, ko bomo mo rali pričeti, pometati tudi pri nas, ako hočemo, da ne bode nesnaga iz farovžev jednaka nesnagi iz okuženih fužinskih krajev preplavila našo dosedaj čisto dolino. Kakor se gospodje kaplančki šopirijo in kakor oni delujejo proti narodnemu izobraženju, tako bodemo morali tudi mi začeti postopati in vsakemu takemu kleriku, kakor jih imamo mi na rovašu, postaviti alternativo, .da mirno, brez pohujšanja izpolnjuje svojo dolžnost; ali pa da bodemo prihodnjič donašali utemeljevane in dokazane fakte o njihovem delovanju Kakor razvidimo iz razburjenosti nasproti naročnikom „Slovenskoga Naroda", pričakovati nam je, da bodemo v kratkem imeli na Štajerskem isti boj, kakor ga imajo pristni narodnjaki na Kranjskem
Slednjič rečemo gospodom kaplanom in župnikom, kateri se toliko brigajo za krščansko-socialno življenje, da naj se spominjajo pregovora: »Kdor ima na glavi maslo, naj ne hodi na solnce".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3 marca.
— Osebna vest. Gospod dr. Ivan Orel v Ljubljani je napravil na Dunaju profesorski izpit iz zemljepisja in zgodovine s slovenskim in nemškim učnim jezikom. — Pravnega praktikanta g. Josipa Lev-puščekaje tržaško višjesodno predsedstvo imenovalo avskultantom.
— Ljubljanske občinske volitve. Izjava „ Slo vence va", da se katoliška stranka letos ne udeleži občinskih volitev, je obudila občo veselost. Vse se je smejalo naivnosti klerikalnih gospodov, ki mislijo da bodo s to izjavo napredne volilce zazibali v brezbrižnost in nedelavnost, v tem ko se njihovi plačani agitatorji že prav pridno pripravljajo na volilni boj. Morda nataknejo klerikalci letos zopet krinko »obrtniške stranke", kakor že večkrat, dasi jim taka krinka doslej nikdar pomagala ni. V četrtek so imeli klerikalni agitatorji že nekak sho-dek pri Grajžarju. Povabili so kacih 50 vo-lilcev, a prišlo jih je samo 5 ali 6, tako da so morali še po drugih gostilnah loviti somišljenike, da jih je bilo vsaj majhno omizje. Potem so se temeljito posvetovali in še te-meljitejše pili. Ali bo plačala Mica Kovačeva ?
— Porotna obravnava. Vipavski dekan Erjavec toži g. lr. Tavčarja zaradi dopisa iz Vipave, ki ga je priobčil naš list, in v katerem se je samo namignilo, da so se nekdaj v vipavskem župnišču godile po-hujšljive reči. Toženi g. dr. Tavčar je prisiljen nastopiti dokaz resnice in bo zategadelj pri razpravi, ako povabljene priče ne bodo zadostovale, predlagal, da naj se v pojašnjenje tedanjih vipavskih razmer zasliši še druga daljša vrsta prič iz Vipave in tudi iz Trsta.
— „Gorica" piše: Med »Edinostjo" in „Slov. Narodom" se je unel hud peresni boj, ki se čim dalje razširja. Mi nimamo nikakega povoda, da bi se vtikali v ta prepir, konstatirati pa moramo, da hoče biti tržaška »Edinost*, naj velja kar hoče, nadzorovalka vseh slov. časnikov ter stati visoko nad strankami. Kako žalostno pa igra to vlogo, pokaže se o vsaki priliki. Gorica je prav blizo Trsta, kljub temu pa pozna .Edinost" naše raz mere približno toliko kot, recimo, celjska „Domovina". Kljub vsemu temu pa se neprenehoma meša v naš razpor. Včasih po-rogovih sama, potem pusti zopet zakričati kakemu istrskemu „duhovniku" : „svet je lump", za spremembo pa je moral te dni nastopiti s svojimi tiradami nek Podsla-pinskv. Vsa ta šara pa je napisana vedno le v prilog našim domačim nasprotnikom, kateri so ji vzor rodoljubi, med tem, ko našo stranko natolcuje na vse možne načine seveda pod krinko — nepristranosti. Mi torej nujno svetujemo ljubi .Edinosti", da naj blagovoli pometati tržaški gnoj in naj se nikari toliko ne vtika v goriški razkol,
ki jo prav za prav sila malo briga." — Vse kar je tu zapisano, velja tudi o vedenju .Edinosti" nasproti napredni narodni stranki na Kranjskem!
— Slovensko gledališče. Sinoči so igrali po preteku jednega leta vdrugič Gan-glovega „Sina". Avtor je svojo dramo nekoliko opilil, (glej »Slovansko knjižnico" zadnji snopič!) tako da je sedaj to in ono motiviranejše in razvito naravnejše, ter da je ves »Sin" zrelejše delo kakor je bil lani. Seveda pa se zdi marsikomu še vedno vse dejanje neverjetno, nenaravno in osebe, zlasti pa .sin", Ciril, se zde nenormalne. Toda med docela normalnimi ljudmi se sploh ne vrše drame, zlasti pa ne tako strašne tragedije. Izvor vsega v „Sinu" je iskati v resnično abnormalno strastni ljubezni Cirila Slemenca do Slakove Marice. Radi te besne ljubezni, ki ni našla utehe, postane Ciril zapeljivec, tat in morilec. Mi ne dvomimo, da je možno, da se včasih kaj takega zgodi, in da se dobe" na svetu Cirili, vendar pa je tudi resnica, da bi se v realnem življenju vsa afera bržčas in skoraj gotovo razvozljala brez najmanjšega groma in bliska. Ganglov Ciril je blazno, a skrivoma zaljubljen v Sla-kovo Marico; snubil bi jo, ako bi si mogel ustanoviti samostojno trgovino. Ker pa mu oče, ki je Slakov najboljši prijatelj, ne more dati denarja, beži s svojo tajno ljubeznijo, katere ne sluti nihče, niti Marica, na Dunaj. Tam se seznani do dobra s kompto-aristko Heleno Trdinovo, s katero služi skupaj, a pod izmišljenim imenom Artur Neuberg, v trgovini Adler & Comp. Iz znan-stva se izcimi pri Heleni ljubezen, pri Cirilu pa le strast, s katero bi rad udušil svojo neugasljivo ljubezen do Marice. Zaman. Vsa sreča, katero mu naklanja Helena leta in leta, mu ne umori spomina na Maričine globoke oči. Postal je celo oče sinčka . . . toda zaman se je trudil, da bi ob sinu razvnel srce do Helene. In peklo ga je strašno v bližini nje in otroka, ki sta mu bila vse, a vendar nič. Končno je sklenil, da pobegne stran, v tujino, daleč kam, kjer ga ne pozna nihče. In v silnem razburjenju je segel v blagajno, ukradel 10000 gld- ter pobegnil. In Artur Neuberg (Ciril Slemenc) je bežal, bežal in pribežal domov, na Slovensko Tu se začne vršiti tragedija ... V realnem življenju bi — kakor rečeno — te tragedije ne bilo, kajti Ciril, Slakov komi, bi bil Marico snubil, jo gotovo dobil — saj takrat še ni ljubila Metoda! — ter si z njeno doto — saj je bila zelo bogata! — ustanovil lastno trgovino. Ali pa bi — to je še verjetnejše — postal Slakov kompanjon, da bi si tast in zet v Radovici ne delala konkurence. Tako bi se bila afera rešila naravnejše, nor-malnejše, zato pa brez — dramatičnosti. No, .Sinu" ni možno odrekati, da ima sila pretresljive, dramatično efektne prizore, prav dobro tehniko in krasen jezik. Efekta je celo preveč in morda na škodo drami. Da davi Ciril kar štiri ljudi zapored, dela jako brutalen in zopern v tisk; in tista vedno in vedno se ponavljajoča molitev Helene k Bogu, Materi Božji ter njena opetovana zamaknjenost v materinskih čutih napravljata uprav teatralski, neiskren, komediaški vči-nek. Povest dr. Trdine v I. dejanju je nepotrebna, ker bi zadoščala dva stavka in ker morajo Slakovi in Slemenčevi itak že davno vedeti, kako in kaj je s Heleno in z bratom. Tudi tista ljubavna scena med Metodom in Marico je predolga, precej ša-blonska in bi je bilo polovico prav dovelj. Ltd. A to so malenkosti, ki se dajo s par črtami v režijski knjigi izlahka odpraviti. »Sin" je pristen, karakterističen, nepokvarjen plod Ganglove muze, in pravična kritika mu mora priznati mnogo dramatičnega talenta ter veliko spretnost v kompoziciji in razvrstitvi dejanja. Nadejamo se zato, da spiše g. Gangl še kaj jednacega ali celo boljšega kakor je »Sin". Igralo se je sinoči pred malone praznimi ložami, a zato vendarle vseskozi izvrstno. Igralci so se vsi potrudili za svoje vloge. Izboren Ciril je. bil g. rež. Inemann, kateremu podaja prav ta uloga mnogo prilike, da razvije vso svojo veliko igralsko umetnost. Občudovali smo ga od prvega pojava do strašnega poslednjega hipa, ko zblazne ob krsti svojega očeta. G. rež. Inemann je v istini umetnik, kakoršnega v naši drami ne moremo pogrešati. Izvrstna Helena je bila gospa Danilova, ta velenadarjena in misleca nasa igralka-prvakinja. Igrala je, da smo bili pretreseni in presunjeni do dna duše. Gotovo je g. Danilova v vseh nlogah, ki spadajo v njeno področje, vedno
prav dobra, a Helena je menda njena naj-izvrstnejša uloga. O drugih igralcih ne bomo pisali obširnejše. Prav vrlo je pogodila poredno Tdko gospa Pol a k ova, takisto sta bila g. Deyl (dr. Trdina) in g. Danilo, docela na svojem mestu, ter sta lepo karakterizirala, g. Housa kot Slak je prav realističen tip, ki nam je jako ugajal, gdč. Vrač ko bi bila izvrstna, če bi znala vokalizirati ter bi ne zahajala vedno v — otročje tone, g. Verovšek je bil v nekaterih prizorih prav srečen, gdč. 0 g r i n -č e v a se je zopet enkrat žrtvovala, a dobro rešila nehvaležno nalogo, končno pa naj pohvalimo še g. Polaška in gospo H o u-sovo, ki sta storila kar je možno. „Sinu" se je viharno ploskalo, tako da je bil tudi letos moralni vspeh popoln. Jako pa obžalujemo, da kaže naše občinstvo — predvsem inteligenca — tako malo smisla za izvirne drame ter da ne daje našim avtorjem s svojim — rekli bi skoraj demonstrativnim — izostajanjem od resnih domačih iger prav nobene vspodbuje! Tako ne pridemo seveda nikamor. —e—.
— Umrl je na Rakeku gosp. naduči-telj Ivan P o že ne 1, zaslužen pedagog in vrl narodnjak, v starosti 59 let. Lahka mu zemljica!
— Poštne zadeve. Dne 23. in 24 t.
m. se je vršila pri trgovinskem ministrstvu na Dunaju enketa o reorganizaciji deželnih pošt. Enketa je imela nalogo vzeti v pretres in stalno urediti načrt zakona o pre-membi razmer c. kr. poštarjev pri poštnih uradih I. in II. vrste. Na povabilo trgovinskega ministrstva so se posvetovanja udeležili c. kr. poštarji: J. Baar (Tfebon), O. Hoppe (Gumpoldskirchen), A. Schrey (Jesenice), Fr. Piihl (Biirgstein) in J. Lux (Pottendorf). Akoravno pomeni novi načrt v marsičem izboljšanje sedanjih tužnih razmer tega stanu, vendar v gmotnem oziru nikakor ne zadošča željam c kr. poštarjev. Navzočni c. kr. poštarji so vsled tega sklenili, da naj se napovedani shod c. kr. poštarjev in poštnih odpraviteljev vrši dne 6. marca t. 1. v ljudski dvorani mestne hiše na Dunaju. Deželne poštne uslužbence iz Kranjske in Primorske bodo na tem shodu zastopala c. kr. poštarja A. Vodopivec (Postojina) in J. Grego (Piran) ter poštni odpravitelj A. Ju r kič (Rakek).
— Iz Litije se nam piše: »Slovenski List" od 24. februvarja t. 1. je objavil nesramno notico o »skrajno nestrpnem sodnem adjunktu K. Zottmannu", češ, da on v Litiji ruje proti družbi sv. Cirila in Metoda. Na ta neosnovani napad poživljamo podpisani podružnično načelništvo v Litiji, da resnici na ljubo izjavi, v koliko se strinja gorenja notica z resnico. Prepričani smo, da se je takozvano ruvanje gosp. adjunkta tikalo vse drugih reči, dasi je bila imenovana vmes tudi družba sv. Cirila in Metoda. Več Litijanov.
— Pustni dan se je tudi v Šmartnem pri Litiji »slovesno" obhajal in to vkljub vsem grožnjam »Slovenca" in „Domoljuba", vkljub vsemu zabičevanju, da „ne v maškare" in celo v klub fermanu slove-čega župana Cofka, katerega je občinski sluga v nedeljo po maši razglasil pred občinsko pisarno in v katerem je bilo rečeno, da ne sme noben gostilničar brez „licenca" imeti godbe. Še tisti so bili dobre volje, katerim je dekan Lavrenčič najbolj puščal, ko je zidal cerkev. Gostilničarji so imeli vsi godbo, če pa so imeli vsi licenco, to ve najbolje modrijan vseh modrijanov oča Cofek. .Maškar" je bilo vse polno. In, glejte, največ sc bili sinovi in hčere zagrizenih klerikalcev. Pa kaj to! Glavno je, da je nastal nepopisen šum, vrišč in smeh in da je vse skupaj letelo, ko je nekdo v blatni »karjoli" pripeljal dolgo, kakor veliki petek suho gospo sila redkih zob, ki je držala v rokah veliko odprto .marelo", podžupanjo po domače Jurmanco, katere mož ne gre izpod strehe, če nima v žepu »Slovenca" ali .Domoljuba". Takšni so uspehi zabičavanja klerikalnih listov in pripovedovanj o .svetem letu". To mora imeti veselje naš občinski glavar Cofek. škoda, da ga niso na pustni torek slovesno proglasili za občinskega pašo. Potrebne konjske repe bi bili lahko odstrigli njegovim Arabcem.
— Suspendiran notar. Notar v Ptuja Karol Filaferro je suspendiran. Ker je nemški nacionalec, so ga dolgo časa na vse načine umivali, a ni se posrečilo, ga oprati. Slovenca bi bili v takem slučaju že davno obesili.
— Razstava krojaškega strokovnega tečaja. Kakor smo že omenili, bodo jutri v nedeljo 4. t. m. od 9—12. ure dopoldne in od 1—5. ure popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma" razstavljene vse konstrukcije in risbe, katere so udeleženci tega tečaja napravili tekom štirih tednov. Strokovni učitelj c. kr. tehn. obrt. muzeja g. M. Kune razvrstil je risalne predmete, oziroma uporabljeno učno metodo tako, da utegne vpogled zanimati celo nestrokovnjaka. Vstop k razstavi dopuščen je vsakomur brezplačno.
— Volitev župana celjske okolice se je vršila te dni in je bil zopet izvoljen veleposestnik gospod Matevž Glinšek v Gornji Hudinji.
— „Zveza društev za promet, rejo in zavarovanje živine" je za Goriško snoval deželni poslanec gosp. župnik Grča, ali ministrstvo je ni odobrilo, ker smatra „Zvezo" za nekako zavarovalnico in ker mu sploh ne ugaja ustroj živinskih zavarovalnic, ki jih je na Goriškem vstvaril g. Grča in glede katerih smo tudi mi že davno izrekli, da ne bodo uspevale, ker niso zasnovane na pravi podlagi.
— Zaloga soli. Dne 1.1, m. otvorila se je na tukajšnjem državnem kolodvoru c. kr. zaloga in prodaja soli. Cene so nastopne: in sicer za 100 kg morske soli brez vreče pri tehtnici 18 kron 80 vin., v skladišču, če stranka sama vreče da 18 K 84 v., v vagonu, če stranka sama vreče da 18 K 86 v., v skladišču z vrečami vred 19 K 26 v., v vagonu z vrečami vred 19 K 38 v; za 100 kg živinske soli brez vreče pri tehtnici 10 K, v skladišču, če stranka sama vreče da 10 K 4 v., v vagonu, če stranka sama vreče da 10 K 6 v., v skladišču z vrečami vred 10 K 46 v v vagonu z vrečami vred 10 K 48 v. Oddaja se najmanj jedna vreča po 50 kg. Naročila naslovljati je na c. kr. zalogo in prodajo soli v Ljubljani (državni kolodvor) koder se dajo tudi vsakoja pojasnila.
— Cigan Held po zadnji obsodbi. Iz Novega mesta se nam piše : Ravnokar sem Vam brzojavil, da bo jutri 3. t. m. ob polu 7. uri zjutraj obešen cigan Held, ki je našemu sodišču, višjemu v Gradcu in najvišjemu sodišču na Dunaju, vsled svoje prefriganosti, dal toliko posla, kakor menda doslej v celi Avstriji še noben na smrt ob sojeni morilec.   Ker je postal novomeški okraj po odhodu okrajnega glavarja viteza Schwarza, ki je ciganske druhali neusmiljeno preganjal — pravi eldorado, in so se poleg domačih še cigani iz kamniškega in postojnskega glavarstva ter sosedne Hrvaške pri nas shajali in ubogega kmeta z ropom in krajo strahovali, je bilo potrebno, da se je statuiral nekak eksempel. Novi dunajski krvnik Lang je dospel danes do-poludne s svojima pomočnikoma semkaj in šel takoj na delo — postavljanje vešal. Mož je krepak, pa ne tako visok in robu sten, kakor pokojni Sellinger, ki je bil že jedenkrat radi cigana tukaj, pa se je moral vrniti, ne da bi bil kaj opravil, ker je navihani Held, kakor obče znano, sodišče „ociganil".   Poznejša smrt Sellingerja je provzročila pri Heldu toliko veselja, da si je, zvedši njegovo smrt, zadovoljno roke mel rekoč: „No i hob ihm doch an's auffi g'spielt.   Er hot doch mussen frtiher in's Gros beissen ols i."   Cigan se je ves čas po zadnji obsodbi vedel skrajno surovo in arogantno. Takoj po obsodbi je izjavil: »Saj se bom še danes sam obesil". In proti občinstvu obrnjen: »Hudiči, le naglejte se me, da boste vsaj siti".   Ker ni mogel svoje obljube — da se sam obesi — izvršiti, prosil je sojetnika, ki je semtertja v mesto na delo šel, da mu naj preskrbi »samo šest strun iz konjskega repa". Tudi teh ni dobil, ker bi se bil potem gotovo sam obesil. Navihan, kakor je bil in kakor so pazniki rekli »z vsemi žavbami namazan", simuliral je jedenkrat bolezen, češ, da kri pljuje. No, hudega ni bilo nič — prebodel si je čeljusti in nato »kri pljuval". Dejanski menil se je pa svojih okov oprostiti in v jetniško bolnico priti, od ondot jo pa — za svojo ljubico popihati na Ogrsko. Saj pomagačev bi imel dovelj. Cigani so časih sodiščno jetnišnico kar oblegali in se s ciganom v svojem »halopinč"-jeziku pomenkovali.  Iz ciganove kletke vidi se na cesto in je že zadnji čas, da se bo okrožno sodišče preselilo v varnejšo novo justično poslopje, ker iz te jetnišnice jih je že nekaj nevarnih ptičkov popihalo.  Ko je neki sojetnik v mestu zvedel, da ni cesar Helda
pomilostil, pokazal je to pantominično na »Spazierhof-u* se sprehajajočemu Heldu najprvo z roko migljaje, da ni pomiloščen in potem na vrat kazoč, da ga bodo zadrgnili. Cigan, dasi vedno korajžen in na cesarjevo milost upajoč — sesedel se je vsled te pantomime iz strahu na tla. Du-hovsko tolažbo je odklanjal do danes dosledno. Sedaj se je pa po mestu govorica razširila, da je po ob 9. uri se vršečem objavljenju potrjene obsodbe prišel k ciganu naš prost, g. dr. Elbert in našel Helda precej mirnega, v svojo usodo udanega. Ob žalo vaje dosedanje odurno obnašanje, prosil je Held g. prosta, naj mu odpuste vsi, ki so ž njim sitnosti imeli in pa za — gosli, teh seveda ni dobil. Jutri zgodaj bo spo vedal cigana nekdanji nunski spovednik škofjeloški, sedanji tukajšnji kanonik g. Jeriha in potem nastopi cigan zadnjo pot.
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu februvarju 1900 uložilo je 295 strank 105.050 kron 85 vin., dvignilo pa 238 strank 77.290 kron 6 vin, 14 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 21.980 K. Stanje ulog iznaša 2,080232 kron 78 vin., stanje hipotečnih posojil pa 1,329 573 kron 44 vin., in denarni promet 328.853 kron 40 vin.
— Predrzen fant. Blizu postaje Račje je neki fant gledal skozi okno železniškega voza, ko mu je veter vrgel klobuk z glave. Ne da bi kaj premišljal, je fant skočil iz vlaka za klobukom in ga srečno ujel. Po škodoval se ni prav nič, tembolj se je pa začudil, ko so ga na Poljčanah radi tega predrznega skoka iz vlaka izročili orožnikom.
— Samomor. VHlevišču v logaškem okraju se je iz neznanih nagibov ustrelil 50Ietni pijanček Ivan Nagode.
— Meteoroligični mesečni pregled. Minoli mesec svečan je bil precej moker toda izvanredno mil. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 17°, ob dveh popoludne 6 9°, ob devetih zvečer 3 9°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 4 2°, za 44° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado povprek 730*0 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 6 0 mm pod normalom. — Mokrih dni j bilo je 17, padavina, dež in sneg, znaša 103 3 mm. — Med vetrovi sta jug in jugozapad daleč druge presegala.
* Maks Halbe, znani nemški dramatik, čeg ar „ J u gen d" je dandanes nekak vzor moderne drame in radi katere vživa Halbe največji ugled med mlajšimi nemškimi literati, je s svojo novo dramo »Das Tausend-jahrige Reich" v Berolinu popolnoma propadel. Občinstvo je sikalo, in časopisje je dramo raztrgalo. Vendar pa je drama genialno in duhovito pesniško delo. Kakor Sudermann, Hauptmann, Bahr in drugi nem ški literarni prvaki je pogorel sedaj tudi Halbe. Gledališka tla so pač opolzla, da pade na njih tudi največji talent, ako nima sreče!
* Obleganje mest. Ladvsmith je bil oblegan 118, Kimberlev 123, Pariz 167, Sebastopol 327 in C h a r t u m 341 dni.
* Zviti Buri. Kako si znajo Buri z zvijačo pomagati, dokazuje tudi ta-le slučaj: Buri so morali zapustiti neki hrib onstran Tugele. Ker pa je bil sovražnik že preblizu, da niso utegnili odpeljati večjega topa, so ga vrgli v neko jamo, vrgli nekaj zemlje vrhu topa ter postavili na kupec majhen križec. Zvijača se je obnesla. Angleži so res mislili, da je ondu pokopan mrtvec. Ko so se Angleži črez nekaj dni morali zopet umakniti s tistega hriba in so ga iznova zasedli Buri, je bil top še vedno pod križcem na varnem. Naglo so ga odkopali in ga mogli zopet rabiti proti sovražniku.
* Angleške izgube v južnoafričanski vojni. Londonski vojni urad je objavil listo dosedanjih angleških izgub v južno afričan-ski vojni. Lista sega do 24. februvarja in kaže, da je bilo 198 častnikov ubitih, 4 94 ranjenih in 133 ujetih, nadalje
je bilo 1748 mož ubitih, 5795 ranjenih in 3111 ujetih. Razen tega je vsled bolezni in ran umrlo 19 častnikov in 704 možje, ponesrečil se je 1 častnik in 17 mož, katere so poslali kot invalide domov. Angleži so torej izgubili 430 častnikov in 7807 mož. Po 24. februvarju padli in ranjeni Angleži v to listino niso všteti, a jih je zopet par sto.
. * Turška cenzura štrajka. Turški in francoski listi v Carigradu so vedno pisali jako simpatično o Burih, a napadali Anglijo. Zato se je angleški poslanik O' Connor pritožil. Šef turške cenzure je dobil nkaz, naj črta vse napade na Anglijo, toda vsi cenzurni uradniki so izjavili, da odstopijo. Nato je šef demisioniral. Vlada pa je svoj ukaz preklicala in turška cenzura ima zopet mir. O' Connor pa ima zategadelj hud — nahod!
• Bogata dedščina — berača. Pa riško policijsko sodišče je obsodilo mlado perico Antonijo Mathieu na 3Ietno ječo, ker si je prisvojila 250.000 frankov, katere je našla v kotu skrite pri nekem beraču, za katerega je v zadnjem času skrbela. Berač je umrl brez oporoke, in perica si je vzela ves njegov skrit imetek. Toda berač je zapustil knjižico, v katero je natančno zabe-leževal vse svoje dohodke in izdatke. To knjigo je policija našla in prijela perico.
* šola za — kandidatinje zakona. Mrs. Louiza Williams, mlada gospa v New-yorku, ki je omožena že šest let ter je njen zakon »miren kakor tiho jezero in vesel kakor mlado jutro", je ustanovila šolo za zakon. V tej šoli se bodo poučevale mlade deklice, ki se menijo v kratkem omožiti Poučevale se bodo v kuhanju, gospodarstvu, šivanju, odgajanju otrok, kako se ohrani zdravje in lepota in kako je ravnati z možem. Glavni predmet pa bode: dolžnosti omožene ženske napram soprogu.
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš". Št. 7. Vsebina: Iz šole ven! — Po državnozborski volitvi na Goriškem. — Zmes. — Može li učitelj ostati u školskoj sobi i za vrijeme pouka u vjeronauku ? — Učiteljski pravnik. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Duševna kultura na Kavkazu. — Uradni razpisi učiteljski služeb. — Listnica upravništva.
Telefonska in brzojavna poročila.
Novo mesto 3. marca. Cigan Held je bil danes zjutraj obešen. Ko so Heldu včeraj naznanili, da je smrtna obsodba potrjena, in mu je g. svetnik Golja rekel, naj se pripravi na smrt, je dejal „Saj ste me vi dosti dolgo pripravljali!" Ko so Helda potem prepeljali v zapor okrajnega sodišča, je vzkliknil: „Hudiča, bom zdaj tukaj?" Ponoči je Held spal od 11. do 4. ure. Danes malo pred pol 8. uro predstavil se mu je krvnik Lang v ječi in mu je s črno svilnato vrvico zvezal roki. Točno ob pol 8. uri so ga odpeljali na dvorišče, kjer so bila postavljena vešala. Naprej sta šla dva orožnika, za njima kanonik Jeriha in za njim Held.  Ob strani je šel ječar, oficijal Arh.  Zadej sta bila spet dva orožnika. Ko je Held zagledal vešala, je usta malo zategnil, kakor da bi se hotel jokati, pa se ni jokal.  Stopil je pod vešala. Ko sta ga krvnikova hlapca vzdignila, je rekel: „Moj Bog, k' nisem nikol' kriv". Zadnje še ni bil čisto izgovoril, ko mu je bil krvnik že vrgel vrvico okoli vratu in jo zadrgnil. Hlapca sta ga potegnila za roke navzdol, krvnik pa mu je tiščal usta in oči skupaj in mu je malo zavil glavo. Vsa ta procedura je trajala 85 sekund. Srce mu je še bilo 12 minut in na to je zdravnik dr. Vavpotič konstatiral smrt. Ko je krvnik svoje delo končal je dejal predsedniku:   „Herr Prasident, melde gehorsamst, ich habe mein Amt voll-zogen."   Truplo je viselo eno uro na vešalih, potem so ga sneli, položili v črno leseno krsto in ga odnesli v mrtvašnico na pokopališče, kjer so ga prišli ljudje gledat, dokler se ni izvršila obdukcija, pri kateri je prisostvoval tudi dr. Hoeg-ler iz Ljubljane. Pri justifikaciji je bilo navzočih 50 — 70 oseb. Krvnik seje že danes popoldne vrnil v Ljubljano in se je tudi že odpeljal s svojima hlapcema na Dunaj. Svoje delo je krvnik, kakor pripovedujejo očividci, izvršil prav dobro.
Dunaj 3. marca. V današnji seji poslanske zbornice se nadaljuje razprava o vladni programatiški izjavi. Poleg Peschke in Mengerja je govoril tudi Pacak, ki je obširno po-lemizoval z levičarskimi govorniki.
Dunaj 3. marca. Podpredsedniško vprašanje se reši najbrž tako, da se
drugi podpredsednik Lupul odpove in da bo na njegovo mesto izvoljen dr. Začek, v tem ko pride na mesto prvega podpredsednika zastopnik nemške levice.
Dunaj 3. marca. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v sredo. Na dnevnem redu je predlog nemških na-cionalcev, naj se obtoži Wittekovo ministrstvo radi rabe § 14.
Dunaj 3. marca. „Wien. Zeitung" prijavlja imenovanje bivšega naučnega ministra grofa Bylandta senatnim predsednikom extra statum pri upravnem sodišču na mesto finančnega ministra Bohm-Bawerka.
Dunaj 3. marca. „Deutsches Volks-blatt" javlja v današnjem jutranjem listu, da je novi občinski volilni red za Dunaj že sankcioniran in da se jutri razglasi. Iz kroga ministrov se je na zadevno vprašanje odgovorilo, da je ta vest prenagljena.
Bruselj 3. marca. Transvaalsko poslaništvo razglaša, da Buri niso zapustili angleškega ozemlja vsled Cro-njeove kapitulacije, nego da je to bilo že prej dogovorjeno. Joubert je to že meseca oktobra priporočal Krtigerju. Odločilni boj se šele začne. Roberts bo moral vsako pet zemlje plačati s potoki krvi. Poslaništvo je prepričano, da se Angleški ne posreči premagati Bure.
London 3. marca. Ujeti zapoved-nik Cronjeve artilerije, Albrecht, je po poročilu „Standarda" povedal, da je v bitki pri Maggersfonteinu, kjer je lord Methuen sila vojaštva izgubil, stalo proti angleški armadi samo 2000 Burov. Albrecht pravi, da je bila taktika angleških generalov blazna, dokler ni prevzel povelj stva Roberts. Albrecht je rekel, da občuduje Robertsovo taktiko in pogum angleškega vojaštva, da pa bo vojna vzlic temu še jako dolgo trajala, ker imajo Buri še 75 000 mož na razpolaganje.
London 3 marca. Buri so pri Paaderbergu zavzeli 4 milje od Angležev močno pozicijo. Burov je tam kacih 6000.
London 3. marca. Iz Kolensa se poroča, da so Angleži po zmagi pri Pietershillu našli za nasipi mnogo bur-skih žen. Jedna je bila ustreljena, druga tako ranjena, da je kmalu potem umrla
London 3. marca. Naknadno se poroča, da so Angleži pri Cronjevi armadi dobili samo dva topa.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego .,Moll-ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80 a. v. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvor. založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom._6 (11—3)
Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspešujejo. Najboljše teh sredstev je že 30 let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a
Kvrlovna rnzNlnva v Parizu. Pred seboj imamo prospekt centralnega biroa Troca-dero- društva, kojega generalni reprezentant za vse dežele je mejnarodna žel spi. vozna družba. Ta prospekt piše o svetovni razstavi v Parizu; zategadelj objavimo zanimivejše stvari, ki se tičejo družbe f.Societe Immobiliere du Tro-cadero et de Passy". Ta družba je posestnica večjih palač v Parizu, katere so narejene največ za čas svetovne razstave. V teh palačah bodo stanovali tisti ljudje, kateri obiščejo svetovno razstavo. Palače so opremljene z vsem komfortom, nudijo obiskovalcem največji luksus; istotako imajo subskribenti pravico za prost vstop k razstavi, prosto ogledovanje vseh zanimivosti v Parizu; do dnevne vožnje po Parizu itd. itd. Subskribenti dobe vsak svojo sobo. Vse to bode stalo 80 gld,; obiskovalec razstave ostane 7 dni v Parizu. Nadaljna poročila daje družba „Troca-dero na Dunaju I Karntnerring 9 (Grand Hotel). Vse to je razvidno iz inserata, katerega objavljamo na drugem mestu. Glede voznih listkov v Pariz ne določuje prospekt družbe nič natančne-jega, ker si lahko izvoli vsak obiskovalec vozno črto po svoji volji, vendar se jamči potnikom največja udobnost pri zaračunanju voznih cen. Imenovani biro razpošilja na željo prospekte in daje potrebna pojasnila brezplačno.
Zahvala.
Za Prešernov spomenik v Ljubljani je doSlo od rodoljubnih čestilcev in čestilk pesnikovih uredništvu „Slov. Naroda" v času od 1. aprila m. 1. do konca leta 1899 skupaj 1163 K 1 v. (581 gld. 60l/, kr.), izkazanih v štev. 75 — 298 „Slov. Nar.". Ta svota se je izročila g. blagajniku dr. J. S t are tu, oziroma naložila k poprej izkazanim svotam na knjižico št. 24301 ljubljanske mestne hranilnice. Vsem darovalcem in daroval-kam, posebno pa marljivim nabiralkam in nabiralcem bodi izrečena najtoplejša zahvala za njih rodoljubno požrtovalnost!
Dež. gledališče v Ljubljani
Stev. 70.
Dr. pr. 1008.
==Y^edelio7dr^4rniarca 1900.
Za,V« U «1» '/,*- "-"I popoludne.
Zadnjikrat v sezoni:
Od stopnje do stopnje.
t -n^va iffra s petjem v štirih dejanjih in šestih Wa,£ češke prireditve J. J. Stankovskega. Kapelnik g Hil. Benišek. Režiser g. Rud. Inema,rm.
štev. 71. 1- Dr- Pr 1009-
Z»t«el«'l* ol» Vsi*« url«
Zadnjikrat v sezoni ob znižanih cenah:
Večni mornar.
CDer fiieg-en.d.e HColl&n&er.)
Romantična opera v 3 dejanjih. Spisal in uglasbil Rikard \Vagner.   Poslovenil A. Stritof. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh, polka Loopold II. št. 27. Prihodnja predstava v torek, dne 6. marca 1900. „Pariški potepuh". — Gospa IJerka pl. •■»rumova iz Zagreba kot goni._
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. marca: Teodor Josin, krojač, 82 let,
Židovska steza 6, vnetje sopil.
V hiralnici:
Dne 1. marca: France Sedej, mizar, 42 let,
zblaznel je. .
V deželni bolnici:
Dne 28. februvarja: Franja Klun, poštna praktikantinja, 21 let, brigthova bolezen.
Dne 1. marca: Josip Planmšek, gostač, 65 let, ostarelost. _
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. Srednji aračni tlak 736 0 mm.
mlad
		Stanje	id			a*a s £
Marci	Čas opazovanja	barometra v mm.	Tempe tura v	Vetrovi	Nebo	"P a « — •s s a« >
•  7315 — 5-2 si. j vzhod. del. jasno |
7325 —118  si. sever 731-1 — 22
3 i 7. zjutraj
n    2. popol.
BiL jug
megla jasno U
Srednja včerajšnja temperatura male: 15°.
-4-3°, nor
ID-cLsneijsl^a, "borza,
dne 3. marca 1900 Skupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebru . .
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4°/0 • • Ogrska zlata renta 4°/0. . . . -Ogrska kronska renta 4°/0. • • • Avstro-ogrske bančne delnice  . .
Kreditne delnice........234
London vista.........242
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118
20 mark...........23
20 frankov..........19
Italijanski bankovci.......90
C. kr. cekini..........11
99 K
99 „
98 „
99 „ 98 „ 93 „
126 .
— h
a
45 „
25 l 50 , 60 . 25 „ 55 , 35 . 66 „ 28 n 05 „ 38 .
I
I
Globoko užaljenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš prelju-bljeni soprog, oziroma oče, gospod
Ivan Foženel,
nadučitelj na Rakeku,
danes ob polu 6. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 59. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predrazega umrlega bode v nedeljo ob 4. uri popoldne,
Preljubljenega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Rakek, dne 2. marca 1900. (447) Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Vsem častitim prijateljem in znancem, ki so spremili gospoda
Teodora Josin-a
k večnemu počitku, se prav srčno zahvaljuje
(449) rodbina Josin.
V Ljubljani dne 3. sušca 1900.
naravna
afika lična kislina
najboljša namizna in;okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih.
trgovski pomočnik
izurjen v trgovini z galanterijskim, norim berškim blagom in papirjem, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi svojo sedanjo službo premeniti.
Cenjene ponudbe pod K. O. poste restante Ljubljana. (445—1)
zanesljiva pestunja
(tudi vdova), katera bi imela jeden mesec staro dete noč in dan oskrbovati.
Povpraša naj se v upravništvu „Slov. Naroda". (421—2)
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, drvarnice in podstrešja se odda.
Natančneje pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slovenskega Naroda". (450—1)
Ces. Kr. avstrijske jfe državni železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod ls LJubljane jož. kol. Proga če* Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausne, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, SolDOgrada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljnka, franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lieoca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fr&nzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnite. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. g(4)
Vabilo
na
IV. redni občni zbor posojilnice v Zatičini
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bc1 e vršil
v nedeljo, 11. marca 1900 ob v.4. uri popoldne
v šolskih prostorih v Zatičini.
Dnevni red:
1. ) Poročilo ravnateljstva.
2. ) Poročilo nadzorništva.
3. ) Potrdilo računa za leto 1899.
4. ) Razdelitev čistega dobička.
5. ) "Volitev ravnateljstva.
6. ) Volitev nadzorstva. (452)
7. ) Slučajnosti.
V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se ob 4. uri isti dan drugi občni zbor na istem mestu, in se bo sklepalo brez ozira na število udov.
Načelstvo.
1»
A
4 4 4
4 ,
4 :
4 4 4
A
N
4 4 4 4 4 4 4
Jožef Makovec
na Bregu št. 20
menski slikar in lakirar pločevin
občinstvu naznanjati, da »lelto-
se u8ojam p. n.
sem postavil la_
sesa lakiranje vino ln. na železo po najnovejšem načinu, tor prevzemam lakiranje bldltelHltlh stojal, kopalnih ban, vodnih škafov, ta«, plehaotih tabllr, voznih svetlih itd. itd.
Vzorci vseh vrst lesnih  iniitarlj po
izberi brez vsake konkurence po najnižjih cenah. (372—4)
►
►
• ►
r
► ►
> ►
k
r
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (36—1)
Prodajam tudi
i oljnate barve, lak in flrnež. \
100
Učenec
krepak, zdrav, z dobro Šolsko naobrazbo, se sprejme v špecerijsko prodajalnico.
Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda". (443—1)
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodaio zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig čsterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (221—6)
Stavben prostor
na prodaj!
Na Resljevi cesti« poleg plinarne,
proda se stavben prostor po nizki ceni.
Več pove upravništvo „Slov. Naroda". Posredovalci izključeni. (435—1)
Velik
muzikalni avtomat
z močnim glasom in 18 komadi se po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji proda.
Ker je avtomat nenavadno velik in posebno močnega glasu, ga priporočam gostilničarjem in restavraterjem, ki imajo velike prostore, ker se tudi lehko pleše ob njega sviranju.
Kdor ga želi kupiti, naj se obrne name.
Jo s. Kolar v Ljoblaoi
trgovec z motornimi vozovi, kolesi in šivalnimi stroji. (337—3)
Posojilnica v Logatci
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
vabi častite zadružnike k
rednemu
občnemu zboru
ki bode
dne 11. marea, ob 2. uri popoldne v posojilnični pisarni v Dol. Logatci.
Vspcred.:
1. Poročilo in računski sklep za L 1899.
2. Odobrenje računa in razdelitev dobička.
3. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
4. Predlogi in nasveti zadružnikov.
V Dol. Logatci, dne 2. marca 1900.
Ravnatelj stro.
Novo sezidana
(429—1)
pri Kranju, 10 minut od mesta oddaljena, takoj čez Kokrški most, poleg glavne ceste, na jako prijaznem in za vsako prodajalno ugodnem kraju, je oddati v najem ali na prodaj.
Več se izve „Predilne ulice, nakupovanje kosti in deželnih pridelkov".
Tudi se proda dobro ohranjen
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje (434-d
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu.
Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah.
Vse vrste
2240-4
tamburic
priporoča tvrdka
J. Stjepnšin
v Sisku
na Brniškem
llustr. ceniki
■Ojj   ■* pošiljajo n* zahtevo franko.
v Ljubljani, na Opekarski cesti se proda. (399-2)
Več pove upravništvo „Slov. Naroda".
Knjigovodja
ki korespondira slovensko, nemško in laško,
išče službe. (442)
Naslov: na upravništvo „SIov. Nar.a.
J. C. Zorzenon
agent v Trstu
oskrbuje na provizijo kasa-pro-dajo in prekomorsko odpošiljate v vseh vrst rezanega in stavbinskega lesovja. (446—1)
Štev. 6861.
Razglas
(404—3)
V smislu § a 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1., št. 22. dež. zak.) naznanja se javno, da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve
v občinski svet sestavljeni in da se smejo od ponedeljka, dne 26. t. m. naprej skoz 14 dnij tukaj pregledavati in proti njim vlagati ugovore
O pravočasno vloženih ugovovih bo razsojal občinski svet
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 22. svečana 1900.
Čokolada
i
(213-6)
SUCHARD
I
Pcvsod * na prodaj. *
Cacao
i
Št 12.
Razpis.
(393—2)
Zaradi oddaje
zidarskega, klesarskoga in ključavničarskega dela za zgradbo ograje pri okrožni bolnici v Postojni
vršila se bode v občinski pisarni v Postojni dne 10. marca t. I. ob 11. uri dopoludne
javna
manjševalna dražba.
Načrt, proračun in dotični pogoji so razgrnjeni pri županstvu v Postojni, kjer si jih zamore ob navadnih uradnih urah vsakdo ogledati.
Zastop zdrutogi okroija t Postojni
dne 20. februarja 1900.
TJ
Neobhodno potrebno
Najbojša
7X7JL TODA
priporočena od profesorjev: dvornega svetnika Oppolzerja, Schnitzlerja, Kaintzbauerja in dr. že petdeset let sem, je nedvomno
ANATHERIN
od c. kr. dvornega zobozdravnika dr. J. O.
Poppa na Dunaju v steklenicah a" gld. 140, gld. 1.—, gld. — 60 s presenetljivim uspehom proti vsem ustnim in zobnim zlom, zobnim bolečinam, smrdljivemu dihu, prhkim zobem, utrjuje zobno meso, obdrži zobe do visoke starosti, varuje žvečilne organe, da ne gnijejo. (2098—9) Zobni prah 63 kr., Anatherin - zobna pasta v steklenih posodicah 70 kr., v zavitkih 35 kr. Zobna plomba gld. 1—, aromatično zeliščno
milo za odpravo kožne nečednosti 30 kr V vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah. Pristno le, če je v steklenicah, kakor je na strani, z modro etiketo v francoskem jeziku in v zlatem tisku z mojo tvrdko.
mm vsako rodbino
I
17
533095916
srednje starosti, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobra ra-čunarica, prijazna v občevanji z odjemalci,
se proti dobri plači vsprejme v večjo obrt.
Ponudbe pod „oskrbnica" na upravništvo „Slov. Naroda". (440-2)
L Lnsep oMiž za turista
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem itd. itd. =
Glavna zaloga:
Scliwenk-ova lekarna
Dunaj -Mei dling.
Liiser-jeY^°Ste
Zahte vaj te
po 60 kr.
Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (38—9;
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
„Vzgoja in omika s ali izvir sreče''
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112-10) ter se dobi za predplačilo 1 »■«■• *© fer., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo Še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
FRAN OGRIZEK
v Planini pri Rakeku
prodaja in odpošilja kot zastopnik neke prve mnogokrat odlikovane tvrdke v Istri, izvrstna naravna
bela in črna vina, nmška-telca, šilharja in refoško
po cenah od 16 do 24 gld., postavljeno voznine prosto na vsako železniško postajo na Kranjskem in v vsaki množini.
fJ^ST Za pristnost vin se jamči.
Vzorci se  na zahtevanje   radovoljno poštnine prosto dopošljejo. (246 —6)
stara sploh znana gostilna in trgovina v Križu pri Litiji, z vsemi potrebnimi pro stori — tudi za mesarijo — z vrtom in njivo, blizu župne cerkve, ob okrajni cesti in na jako ugodnem mestu se da v najem za več let.
Več pove iz prijaznosti tamošnji nad-učitelj g J. Jeglič. (353—3)
Strokovno urejena trgovina semen Alojzija Korsike
umetnega in trgovskega vrtnarja v Ljubljani, Šelenburgove ulice 5
priporoča svojo
bogato zalogo mnogovrstnih travnih, zelenadnih in cvetličnih semen
kakor tudi
predenice, čiste detelje in drugih krmskih semen.
Nadalje izdeluje sveže in suhe vence ter šopke k vsakterim slavnostim, sploh vsa v vrtnarsko stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
Cenik, se dobi brezplačno.
Istotam se tudi sprejme
(333-3)
vrtnarski učenec.
6 gld. in višje
salonska suknja, fino podšita, elegantno izdelana.
6 gld. in višje
iz blaga za spomlad v vsel nih barvah.
6 gld. in višje
suknje, najnovejše barve s in svilo podšite.
6 gld. in višje
ne spomladne jopice, zadr vost, v vseh barvah.
6 gld. in višje
obleke iz blaga za spomlad v vseh modnih barvah.
vrhne suknje, najnovejše barve s šorš in svilo podšite.
elegantne spomladne jopice, zadnja novost, v vseh barvah.
spomladni ovratniki iz double-blaga, najnovejše, največja izbera oblek za gospode in dečke in damske konfekcije, le zadnja moda, specijelno novo došlo blago, po čudovito nizkih, tovarniških cenah. Nihče ni prisiljen kupiti in prosim velečastito občinstvo, da si ogleda mojo zalogo
v angleškem skladišča oblek
v IJiililJaiii
ogel Sv. Petra in Resljeve ceste 3. (395—3) Z velespoštovanjem
Oroslav Bcmatovlč.
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega jezika, kakor tudi v računstvu dobro izurjena, želi sprejeti službo blftgajiilčnrkc
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Slov. Naroda". (448—1)
tudi one, ki so že nastavljeni kot taki, sprejemam takoj povsod, na vseh mestih in v vseh okrajih z gotovo ulaeo in vImoUo provizijo, za prodajo patentnih predmetov, ki so neobhodno potrebni vsakemu ekonomu, kmetovalcu in vsaki privatni stranki. Agenturo Izvršuj« laliko iMulillo. ki ima pri privatnih strankah znanje, v svojem prostem času. — Ponudbe pod šifro „P.       »»«•• Kudollu JMoaNe v Pragi.
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 660 in sicer: 6 komadov najfinejših naniiznili nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnik vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom.  amer. pat. srebrna zajemalnica za jnlio;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria čušic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. a-4 komadov skupaj samo gld. 4»-<»0.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
liiižah^iii slepajriji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu; ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudiza vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se Jedino le v (1841—21)
a. iiiich« iim it<--a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II,, Rembrandstr. 19/VV. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju
ali če se znezek naprej vpošlje. d>^^/ Čistilni prašek za njo lO kr. T 4p
Pristno le z zraven natisnjeno varst- '    W a
Na pljučih in v vratu bole hujočim, astmatikom in na jabolku bolnim!
Kdor se hoče enkrat za vselej iznebiti svoje bolezni na pljučih ali na jabolku, in če je še tako trdovratna, ali svoje naduhe, in če je še tako zastarana, in se kaže skoro neozdravljivo, naj pije A. Wolffsky-jev čaj za kronične bolnike na pljučih in v vratu. Na tisoče zahval jamči za veliko zdravilno moč tega čaja. Zavoj zadostujoč za dva dni 75 kr. Brošura brezplačno. Samo pristnega ima na prodaj A. Wolffsky, Berolin št. 37, \V>issen-burgerstr. 79. (439—1)
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-Yor3s.
■*i*ilio«liiJe odplutfbe:
VVerkendam 8. marca 630 zjutraj. Spaarndam 15. marca 1*00 popoludne. Rotterdam 22. marca 5 00 popoludne. Maasdam 29. februvarja 12*00 opoldne.
Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (24-9; Cene v prvi kajiti od 250 K naprej) izprista-drugi kajti od 212 K 50 h j nišča III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite : I, Kolovvratring 10 ;
za III. razred: IV., VVevringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
veno znamko (zdrava kovina). ~*¥"rV*~ Izvleeek Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartosch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku.
Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem
Gradec.   Anton Marx, c. kr. pol. uradnik.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Biihm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Za škrofulozne, tuberkulozne, slabokrvne, slabotne osobe, otroke in odrasle priporočam zdravljenje z mojim priljubljenim in obče znanim
Lahusen-a jodoželeznatim
jetrnim tranom.
Najboljši in najbolje učinkujoči jetrni Iran. Okus posebno fin. Se lahko in brez neprijetnosti jemlje. Letošnja napolnitev posebno lepa. Mnogo zdravniških spričeval in zahvalnic. Zdravljenje traja od septembra do maja. Izvirne steklenice v sivih zabojih a gld. 1.50. Zahteva naj se vedno jetrni tran iz lekarnice Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen.   Natančnejša pojasnila daje rad
izdelovatelj. (2333—H)
Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu.
^)
Lepa posest
obsegajoča hiše, tovarno za testenine, zemljišče za tovarno vse v I*ulji. nadalje pol ure hoda iz mesta 90 oralov skupno posestvo zemljišč, tretje obstoječe iz se-nožet, oziroma obdelane zemlje in paš, več hlevov, hiš za stanovanje, parnega mlina, mlekarne itd. se zaradi bolezni radovoljno zamenja z gojzdi ter žagami na Kranjskem ali na Koroškem eventuelno se tudi proda.
Natančneje poizvedbe daje gosp Ant. Deghenghi pri gosp. L. Fantiniju, restav raterju v Ljubljani. (253 —5)
4^ 4^       v^ v^       v^ T7^ v^
GBICAR & MEJAG
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9
naznanjata svojim častitim odjemalcem, da so došle dražestne novosti za spomladno in poletno sezono, isto tako v konfekcijah za dame in dekleta, kakor tudi za gospode in dečke, ter  prosita  za prav obilen poset.
Ilustrovani katalogi na zahtevanje gratis in franko. (451-1)
Stvria kolesa
so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi.
Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi
najprostrejše in najcenejše se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku.
Styria kolo
rrSTTRIA".PAKRRAD-WBRSB
Jok. P ti rli «*? (omp., CSradce. Zastopnik: Fran l^ulen, trgovina s kolesi v LJubljani. (427—1)
Liciiacijskim potom nastalo
skladišče manufakturnega in drobnega blaga
v katerem se dobivajo
blago za damske obleke, blago za moške obleke, kotoni. zefiri, belo blago, srajce, kravate, dežniki, modrci itd. itd.
se bode
na drobno popolnoma razpdajalo p sodni cenitvi
od dne 1. mara 1900 naprej
na Sv. Petra cesti št. 4, v Maverjevi palači
(418—3) {lekarna Maver).
1900 Svetovna razstava v Parizu 1900.
Dražba imobilij Trocadero & Passv 7 dnij, 6 noči v Parizu. | ^V'amaTn
Hrana in stanovanje, kakor tudi vožaja potnikov s kolodvora (    ff I M ^P^_ H H
v hotel in iz hotela na kolodvor, 14 prostih vstopnic v raz- |     EJ I W% f^^H VM^V
stavo. Jedna dnevna vožnja po vsem Parizu. Kuponi za zni-        «■ " žane cene. Zavarovalne police itd. itd. *J
Prospekti in pojasnila brezplačno. J   Plača SB lehko na Obroke.
Centralna pisarna za Avstrijo in Bosno pri potovalni agenturi mejnarodne železniške družbe s spalnimi vozovi
Dunaj, I. Karntnerring 9 (Graiid Hotel)
kjer se Izdajajo tudi votni listki za vse strani.
(342-2)
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-15) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo^ ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. Ceniki poštnine prosti, -ga
Kamniku: Janko Pohlin. spoštovanjem FrailC  CudCO, naVelikem tip Tasproti rotovža.
orc=»
OD OO«
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten !B*«»*«*ls**m«a-«5«s«am«»fi* v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dnlee nadUrilJuJoei dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno i*jj»h»*».
Tri poročila in Nprlcevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2210-13) = Dunaj,      JYIaximilisiistra8se 8- -
^-_____--
ffii Založena 1847. \i§r -%$\ Založena 1847. |;|~
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 9
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: spalne sobe, oprave za jedilne
oprave za
^ll^^iiffl^^ffl s°ke' °Prave za salone, žimnate n,o-MftsBŽlBsS^I^I droce, modroce na peresih, otroške
vozičke, zastore, preproge itd.
i
vi I
i
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
anz
Oddelek za zavarovanje naroda 2Dvun.ao T. Hoher Marki 9.
Generalni zastop za Štajersko in Koroško
Po poročilu c. kr. ,,Wiener Zeitung" od dno 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu ,,Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij  dne 31. decembra 1897 kron.
L. 1897 se Je na podlagi 1259 smrtnih slučajev izplačalo 398.378-90 kron. Od 1. 1890—
1897 se je izplačalo 1,654 378-16 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v đokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplava, če je šest mesecev
preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. ||    Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela
zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/0 obresti ^ Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (m-8)
Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Fiorijanske ulice št. 3.
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in na svojeponudbe pošljejo gorenji agentura.
i
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, _ parnih strojev, cevij, čelad *X ^l^l^f**-^ I   "if in Pasov, kmetijskih strojev ^^m^\y^.^^ —1 inperonospera brizgalnic itd.
R. A. Smekal
Czecti-Moravsko Smicliov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Podružnica R..
Z velespoštovanjem
(391-2)
v Zagrebu.
Zahtevajte vselej
Maršner-ov
ki kakao
ki ga imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega, in
češko čokolado
ki je tujim izdelkom vsaj jednaka, ako jih ne prekosi. (371—3)
A. Maršner, Praga, Kral. Vinohrady.
\a p rotiti j v lijiililjimi imajo: Jos. Šumi, R. Petne, Ph. Novotnv, Ivan Jebaćin; v .VI uri boru: J. Pelikan; v Olji: F. Jakovič, Ivan Vrečko.
Št. 559.
(431-1)
Pri obenem zboru ..Prve dolenjske nos<»jilniee % .VIrtlik.1". registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, dne 25. februarja 1900 leta, se je računski sklep z bilanco za Štiriindvajseto gospodarsko leto 1899 sledeče potrdil.
y3t .   MM S 1 » n «- «-
Imetje		Znesek	Dolgovi		Znesek	
		krone hI			krone	hI
1 2 3 4 5	Gotovine konec leta 1899   . . . Vrednost dveh srečk...... Vrednost v državnih papirjih . Posojila na posestva po 5° 0 . . •           *           *    6%   • ■	2012? 7G 5*3 — 14000 — 217656 94 416812 62	l 2 3 4 5	536 deležov po 30 kron .... Hranilne vloge......... Za leto 1900 vsprejete obresti . Cisti dobiček.........	19296 34400 967557 4848 3216	88 24
6 7 8 9 10 11 12	„       „   menice   „  b'J 0 . . »           »          »           r>    6°0   . . Zaostale obresti........ Vrednost zemljišč v Bubnjarcih a              .        . Črnomlji . „         hiš št. 15 in 100 v Metliki	114909 10 175355 32 22083 58 19090 50 9894 — 19200 — 133 30				
	Skupaj . . .	1029318 12		Skupaj . . .	1029318	12
«- ■* ;a h- a* i   §*      «> m t.
Dohodki
Gotovine koncem leta 1898
Hranilne vloge......
Nazaj plačana posojila . . .
Vplačane obresti.....
Razni dohodki.......
Skupaj
Znesek
krone hI
6937 52 335156 50 631616 66 46399 93
4184 16
1024294 82
Izdatki
Nazaj plačani deleži.....
Nazaj plačane hranilne vloge. Nazaj plačane obresti . . . .
Dovoljena posojila......
Razni izdatki........
Upravni stroški.......
Popravek poslopja......
Za dobrodelne namene.   . . .
Razni davki.........
Dobička društvenikom . . . . Gotovine koncem leta 1899 .
Skupaj .
Znesek krone \ hI
108; — 256651 50 4379 66 730670 10 1988 30 2770 06 422 30 739 40 3995| — 2443 74 20126 76
1024294 82
V tekočem letu je bil promet ta le :
Vseh dokodkov je bilo.................. 1024294 K 82 h
vseh izdatkov pa..................... 1024294 „ 82
toraj skupaj denarni promet .
.   2048589 K 64 h
Zadruga obstala je konec leta 1899. iz 277 društvenikov, izstopili so 3 (tri; društveniki in pristopil nobeden.
Društvenih deležev bilo je koncec 1899. leta 536, nazaj plačani so bili tri deleži in vplačan nobeden. To se p. n. gg. društvenikom objavi z dostavkom, da je račun in bilanca v občinski pisarni v Metliki od danes do 15. dne tega meseca vsakomur na vpogled.
Ravnateljstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki
dne 1. marca 1900. Leopold C^aiiKl 1. r.
ravnatelj
Ol m ar Sturm 1. r.
blagajnik
Frane Jutraz 1. r.
odbornik
r. Janez Pozek 1.
kontrolor Frane Mehonnrun 1. r.
odbornik.
KMETJE! POZOR!
\sakemu bode že znano, da seje železnina in druge reči, kakor tudi kmetijski stroji, jako podražila, navzlic temu zamoremo Se vsakemu posestniku, ki si želi kupiti dobro in zanesljivo slamoreznieo, mlatilnieo, jcrepelj, elslilnieo ali druge stroje po dosedanji, vsem znani jako znižani ceni prodati, ker smo se že poprej z več 100 stroji preskrbeli, zato ne zamudi nihče te prilike, nabaviti si potreben stroj.
Ker delavcev pri kmetiji vedno bolj pomanjkuje, bomo imeli od sedaj naprej še vse druge, jako koristne stroje v skladišču, s katerimi si bode zamo^el vsak hitro in pravilno obdelovati njive^ kakor: železne »lusre, katerih ni treba držati, s katerim lahko en sam mlad deček dela, in so tudi za porabo pri krompirju tur-šici in celo v vinogradih itd.; stroje za sejati, vsakemu kmetu jako koristni ker si prihrani seme, čas in delavcev; stroje za kositev trave in žita vleče lehko 1 konj in se rabijo celo v neravnih tleh; »troje za obračanje Mena pelje 1 konj in naredi več kakor 8 mož, ter se suši trava polovno in hitreje- stroje za mlekarstvo iz najboljših tovarn. Končno tudi Mlamorezniee, katere imajo ležišče na kroglje in so brez koles.
Vsak stroj se dobi na poskušnjo in pod jamstvom le pri tvrdki
Kartli teka lasi. MM iS 7ER07ŠEE
Ljubljana, Dunajska cssta št. 18
(384—2)
^4T
6TG)
Ž!
•   (ESL S >s ojubjj. pod JST) «•(
Avgust Repič, sodar f
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 |
(v Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne 9
ifcsr »o t it? -^a I
po najnižjih ren»h. 9 S
Kupnje in prodaja staro vinsko posodo. |
®o»coSoo®od®oc®oo®oo®oc^:^
C
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero.
Vsakeršna naroČila izvrSujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 9
miMUHIIIII ■■■■■■■■■■■■■■■
i
*yA+
4   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in i kemična spiralnica
< ______. .B
-------r----- k
4  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 ^
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k.
J 9 dela. T
*       Postrežba točna. — Oene nizke. ,
Fran ©ctter
LJUBLJANA, Stari trg čet. 1. 9 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Ign. Fasching-a vdove
9 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade 7. pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše".
mts&
vilnato blago
črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 9
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
OST Oragi nalis ~SiQ
brošurice
kabinet
„ 3%gubljeni$og i
in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po *0 vinarjev, po pošti 3 vinarje več.
Lepa
mesečna soba i
z lepim razgledom na Sv. Jakoba trg in s posebnim vhodom, meblovana ali nemeblovana; »*e takoj po nizki ceni odda v Kožnih ulicah st. 15.
Vpraša naj se pri lastniku hiše l4aroin Lenee-tu v liinrri pri IJuliljasii ali pri gospodu Vismajer-Ju, gostilničarju
(488- 2)
W imenovani gostilni se tudi točijo
najboljša naravna kranjska, štajerska in hrvatska vina
v lokalu in čez ulico ter se posebno priporočajo.
.A. A mm dm Varst.znamka: Sidro. Am.AA±a
A^
r
iz Richter-jeve lekarne v Pragi priznano   Izborno,   bolečine tolažeče
mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro" iz Richterjeve lekarne in sprejme naj se ia opreznosti le   take  steklenice  kot  pristne, ki
imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006431)
"V
Pleskarska in lakirarska obrt
A. Bricel * * ♦ sfr F. Oražem & > J. Korbar ♦ ♦ ^ +
^ -t 30 Florjanske ulice 30
SE PRIPOROČA SPOŠT. OBČINSTVU ZA IZVRŠITEV VSEH DEL PO NAJNIŽJI CENI. sS^sg^sgE&sg« (254—5)
Or. Rose balzai
za želodec
riz lekarne ^SH B. FRAG .\ER-ja v Pragi |
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka.
S
VARILO!
Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga ekarna B. f^v.m s ?t n
Mala Strana 203, ogelj Ostrohove ulice.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Po pošti zazpoiilja se vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkčczy, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.   a (367—23)
Kot ilarai, oziroma generalni
agent
se išče za domačo delniško družbo za zavarovanje življenja in dote ali opreme spretna in sposobna moč za Kranjsko z bivališčem v Ljubljani.
Blagovoljne ponudbe naj se pošiljajo pod UA. G." upravništvu „Slov. Naroda". (4U-3)
#    Pravo #
* plzensko pivo
zadružne pivovarne
i popolnoma sveže idih in steklenicah dobiva v zalogi
(21G0-5)
Telefon
št. eo.
Gorupa
LJUBLJANI.
Lepe telo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
Li. Mašek dc Go.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143-14)
(444)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
Imo« *»zz_jz*c» r Ve«* kuharic, tudi k
1—2 osebama, za tukaj in drugod; nrkoljku 8- 15 plače; niilakariro iin rariin za Ljubljano; y,<»*tilail>U*«- i si |M'ii.-_ij »I* »■ Btiiltari«*«*: konjake»a itla|>«-a: IiIhii«*ku nIu£(i: gtrotiajailio t.\\ •!t»i«-lo, tudi začetnico; kot-ijaia in hIuko: 1 alcrijsUo ko-l«*k.tuBitiiiJo itd. itd. Več istotam
i • • 6
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Hustro-(110) vam csniid zastonj. (8)
t
t
•••Od
Compagnie Gčnčrale Transatlantique
francoska proga z brzimi poštnimi parobrodi Basel-Pariz-Havre-New York.
Vozna cena v III. razredu Iz Basela v Sfew lork SO (4»s«enad«2S«eO *■■«*-
X=rlli.ocajn.5e odpluttoe: lz BaNcla   8. februvarja, Iz Mavra 10. lebruvarja parobrod „l«a Tournine"
„      15.        „        „      „      17.       „ „      „Iia »ormandle«
„       22. „       „      24. „ „LaBrelasne
„        1. marca        „      „        3. marca „       „1V Atjuitaine"
„        8.    „ „       „      10.    „ n «a»roKne"
„       15.     „ „       „      17.     „ .       „■*■. Touraine"
Za sklepanje pogodb se priporoča (235 — 10)
Zwilchenbart7 9 Centraibahnplatz, nasproti kolodvora, Basel (Švica).
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (1996—17)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se fj.kr.  ^|  priv. PQvsodl
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- j0T f«i Pamnnlonrlf 5tt sti pazi naj se natančno na moje ime §fmV k*w. • B1UW*BUUW.
Oddelek za sukno firme
Kastner & Ohler v Gradcu
ima naju-edji sorti m on t
(426—1)
Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode.
Wm~
»a kaj so še ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je  ista tako prijetna in zdrava kavina pijača?
Zato, ker še vsi ne vedč, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata z preljubljenem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovicovsake kave iti. l\ Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove
kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-čujoča pijača priporočena.
Po zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih Izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«.