JUNIJ 1962 snsH$ ¡*5 »g > ; S &{$»{%€ ItaMp*** mili RODNA GRUDA 1-219 ?; Š?J !SH2 lLa! ~! : r 0t HL. „, 7* Tf TT IT J*IT ITI 111 VSEBINA M iško K ran j ec: Odčarana zemlja Še na mnoga leta, predsednik Tito — iskrene čestitke ob sedemdesetem rojstnem dnevu Aljoša Furlan: Pot k prijateljstvu (potovanje Koče Popoviča po Ameriki) M. R.: Tretjič v rodnem kraju Novi zakon (dopolnitev zakona o amnestiji) A proof of stabilitv Jože Zupančinč: Pred piknikom ameriških izletnikov Vlak bratstva in enotnosti v Sloveniji Mednarodni sejem ALPE-ADRIA Na reki Cetini obratuje največja hidroelektrarna v Jugoslaviji Igor Prešeren: Jesenice včeraj, danes, jutri Po domači deželi Umrl je pisatelj Fran Šaleški Finžgar Neža Maurer: Nove knjige — nove prijateljice Danilo Lokar — sedemdesetletnik Osma mednarodna razstava umetniške fotografije v Ljubljani Blejski festival slovenskih popevk Muzej v Škofji Loki Dušan Menija: Morski kontrasti Naši mladi ljudje: Tekmovanje za evropski košarkarski pokal Na avtomobilski cesti Mednarodno srečanje mladine v Brdih Odprava v Ande Otroci berite: Ljudska: Petelinček in putka Danilo Gorinšek: Kdo lovi? Matej Bor: Jaz sem pa pogumna punčka Slovenci pod Peco Kaj je novega na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji Naši ljudje po svetu Pišejo nam Vprašanja in odgovori Priloga: Učbenik slovenskega jezika (lekcija 9. in 10.) Fotografija na naslovni strani: Zgodnje poletje (Foto: Rajko Ranfl) Proslavljamo O A M BO B C A v spominih na težke in junaške ease Med vojno in po vojni so izseljenci odposlali preneka-teri zavoj o svojo domovino Delegati SANS pok. Mirko Kunel in Milan Medvešek (prva od leve) z zdravnikoma poleg aparata, ki so ga poslali zdravilišču za tuberkulozo na Golniku Prireditev za pomoč Jugoslaviji v Nem Yorku — govori znani ameriški umetnik Zlatko Balokovič, po rodu iz Hrvaške Rodno grudo izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Izhaja dvanajstkrat na leto. Letna naročnina za prekomorske države je 4 dolarje. Poštnina plačana v gotovini. Ureja uredniški odbor. Glavna urednica prof. Zima Vrš čaj, urednica in tehnična urednica Neža Maurer. Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l/II. Rokopisov in slik, ki jih nismo naročili, ne vračamo. Čekovni račun pri Komunalni banki 600-704/3-155 Miško Kranjec ODČARANA ZEMLJA »Odčarana zemlja« jc odlomek iz romana znanega slovenskega pisatelja Miška Kranjca »Za svetlimi obzorji«. V okviril XIV. divi-zije je pisatelj podal ves naš trd in zapleten boj proti okupatorja. Odlomek popisuje prve dneve svobode, vzdušje olajšanja po krvavi vojni, ko so se ljudje radostno vračali na svoje domove. Objavljamo ga v počastitev 4. julija, dneva borca. Prerodila se je zemlja, prerodili so se ljudje, zlata prostost se je razgrnila nad dolinami, nad gorami in gozdovi, še sinje jesensko nebo razpeto od srnjega Jadrana do molčečih, v večno skrivnost zavitih Gorjancev je zadihalo svobodno. Vse, vse je tu svobodno, najbolj pa še preganjani, mučeni človek. Polja so čakala, zrele njive so klicale ljudi. In ti, kmečki, so stopili na njive — trgajo koruzo, kopajo krompir, žanjejo ajdo, za orjejo za novo setev. Po cestah ni več tujih vojska, nič več ne drdrajo in ropotajo po njih ne tuji tanki ne tuji kamioni. Vojaki, ki korakajo v kolonah, govorijo slovenski, imajo slovenske nasmejane obraze, slovenske svetle oči, na kapah — titovkah in triglavkah — nosijo rdeče peterokrake zvezde, pozdravljajo se z vzdigom pesti, srp in kladivo, tovarištvo, tikanje brez podrejenosti, vse to so zunanja znamenja novega človeka, novega življenja, nove vere; nosijo rdeče srajce, rdeče rute okrog vratu, pojo same domače narodne in partizanske pesmi. Proti goram nič več ne odmevajo ne topovi ne minometi, po gozdovih in na razpotjih nič več ne drdrajo strojnice, samoten odmev puške se izgublja med drevjem, po dolinah ne more nikogar več vznemiriti. Gozdovi po gorah so zapeli drugačno pesem, veter, ki šumi v krošnjah starih smrek, borov in bukev, nosi pesem prostosti na vse strani. Le prisluhniti je treba, in že človeku za pojo vsi brezkrajni gozdovi od Dolomitov, Javornika, prek roških gozdov do Gorjancev. Zdi se. da še zdaj odmeva iz njih žalost in vera partizanskih pesmi ob utrujenih večerih in da ta odmev ne bo utihnil nikdar več: prostosti ni mogoče ubiti. Nič več ne gori po gorah. Ljudem ni treba več z grozo in brezupom v očeh gledati, kako gori njihov ponos, njihova ljubezen. Toda čez noč še vedno zapirajo s težkimi zapahi vrata, kakor da ne morejo verjeti, da ne bo več sovražnika. Skoraj prehitro je prišla prostost in se zdaj ne morejo privaditi nanjo. In navsezadnje — po svetu je še vedno ta grda vojna, da bi kar takole mogli verjeti, da se vse grdo in težko ne bi povrnilo. Prezapeljivo, preveč mikavno, prelepo je, da bi človek verjel, da bo tako tudi ostalo. NAŠI LIKOVNIKI France Mihelič: Most Akademski slikar France Mihelič sc jc rodil leta 1907 v Virmašali pri Škofji Loki kot sin železniškega delavca. V Ljubljani je končal učiteljišče in nato v bedi dovršil študije na zagrebški umetnostni akademiji. Ta leta, kot tudi čas službovanja v Srbiji, je že čutiti v njegovih slikali. Posebno impresivna pa so dela, ki so nastala v času njegovega službovanja v Ptuju (znan je Mrtvi kurent). Vojna ga je pognala najprej v ilegalo v Ljubljano, leta 1943 pa je odšel v partizane. Tam so nastale njegove številne znane in priznane grafike ter linorezi. Med poslednje sodi tudi MOST, ki ga objavljamo to pot. Sedaj živi France Mihelič v Ljubljani kot slikar in profesor na umetnostni akademiji. ROD NA GRUDA ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI JUNIJ 1%2 LETO 1962 Še na mnoga leta, predsednik Tito Dne 25. maja je praznova! jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito svoj 70. rojstni dan. Ta dam je bil 'letos — kot že vsako leto doslej — praznik vseh jugoslovanskih narodov, vseh jugo-slovanski.il ljudi. V Jugoslaviji imenujemo ta dan že vrsto let dam mladosti, dan, ko izroči jugoslovanska mladina svojemu predsedniku štafetno palico s pozdravi tisoče v Jugoslovanov. .Letošnje praznovanje je bilo še posebno svečano. Talko se je zbralo ta dam v Beogradu na stadionu Jugoslovanske ljudske armade na osrednjo svečanost kakih 60.000 ljudi, ki so hoteli videti izročitev štafetne palice im športno prireditev, ki so jo izvedli pripadniki številnih športnih društev iz vse Jugoslavije. Okrog 17. ure so fanfare naznanile prihod štafete s palico, ki so jo fantje im dekleta izročili na stezi pred svečano tribuno, na kateri je bil predsednik Tito z najvišjimii državnimi voditelji, sarajevski mladinki Fuadi Midižič. Le-ta je pritekla do ¡glavme lože, nagovorila predsednika republike in mu izročila štafetno palico, ki jo je tisoče mladih rok nosilo 'na več kot 7000krni dolgi poti od Jesenic skoizi vseh šest irepublik in skozi 'številna jugoslovanska mesta in kraje, v Beograd. .Predsednik Tito je sprejel štafetno palico, stisnil Faudi1 Midžič roko in se zahvalil nosiveem štafete. 'Nato je mladinko povabil v svojo ložo. da si je skupaj z njim ogledala programi. V programu je med drugim sodelovalo 1440 pionirk beograjskih osnovnih šol, 16 skupin pionirjev, pionirji in pionirke v rdeče-belih dresih, 1100 fantov im deklet iz Zagreba ter pripadniki Jugoslovanske ljudske armade. Ob koncu je švignilo v zrak več raket, nedaleč od njih pa je padlo ma tla na desetine majhnih padal, ma katerih so bile obešene državne zastave. Ob rojstnem dnevu je dobil predsednik republike mnogo voščil iz domovine in tujine. Osebno so mu voščili visoki jugoslovanski državni voditelji, predstavniki mladine in nekaterih kolektivov ter nekateri diplomati tujih dežel v Jugoslaviji. Mimo tega je prejel jugoslovanski predsednik številna brzojavna voščila vod it el je v držav iz vseh petih celin. Voščili ®o mu tudi predsednik Združenih držav Jobu Kennedy, predsednik indijske vlade Džavaharlal Nehru, britanska kraljica Elizabeta II., predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser, švedski kralj Gustav Adolf, belgijski kralj Baudouiin, predsednik republike Turčije Džema! Gursel, predsednik ministrskega sveta ZSSR Nikita Hruščov, generalni guverner Kanade Georges P. Vamier, generalni sekretar KP 'Italije 'Palmiro Togliatti, bivši britanski premier Winston Churchill, kralj Afganistana Mohamed Zahir, norveški kralj Olaf, predsednik republike Gvineje Sekou Toure, predsednik republike Indonezije Sukamo, predsednik Gane Nkrumah in številni drugi. Pot k prijateljstvu Državni sekretar za zunanje zadete Koča Popovič je zaključil svoje uradno potovanje po Latinski Ameriki, kjer je obiskali Brazilijo', C'i'le, Bolivijo im Mehiko. To je bil prvi obisk na vladni ravni v teh deželah ter že zato pomeni važen korak k izboljšanju odnosov med njimi in Jugoslavijo. Uspešnost obiska lahko .ocenimo že po sporočilih o uradnih razgovorih, ki jih je imel državni sekretar za zunanje zadeve v teh štirih .prestolnicah, ter po sklenjenih sporazumih o kulturnem in gospodarskem sodelovanju. Prijateljski in prisrčni razgovori v vseh štirih glavnih mestih, so toliko pomembnejši, ker gre za štiri izmed najpomembnejših latinskoameriških držav ter hkrati za države, s katerimi je imela Jugoslavija že doslej dobre odnose. Vse štiri države so že leta v ospredju bojev za enakopravnost v meddržavnih odnosih, proti gospodarski zaostalosti vse celine, za 'boljše življenje svojih državljanov. Danes, ko ogroža svetovni mir napetost med blokovsko usmerjenimi državami in ko gospodarska integracija naj'razvi'tej- šili držav ogroža že tako podrejeni položaj manj razvitih ali zaostalih držav, pa je še pomemb-meje, da bi združili glasove miroljubnih držav. Mnoga stališča, ki jih vsebujejo skupna sporočila o razgovorih, so dejansko že dlje časa sestavni tlel zunanjih politik teh štirih držav in Jugoslavije — stališča o Q2N, razorožitvi, jedrskih 'poskusih, odnosih med razvitimi in nerazvitimi državami itd. — druga, zlasti tista o medsebojnih odnosih, pa so se izkristalizirala v precejšnji meri šele sedaj. ¡Za medsebojne odnose pa 60 neprecenljive vrednosti zveze, ki jih ima Jugoslavija s tamkajšnjimi državljani ¡naše 'krvi, z izseljenci, ter odnosi naših izseljencev s tamkajšnjimi sodržavljani. V vseli državah, ki jih je obiskal Koča Popovič, so jugoslovanske kolonije razmeroma močne in cenjene. Stiki naših tamkajšnjih ljudi s staro domovino so bili tudi doslej zelo tesni, saj skoraj ni velikega mesta, kjer ne bi bil aktiven vsaj en jugoslovanski klub, navadno pa jih j.e celo več. Danes, ko je Jugoslavija skoraj v celoti uredila pravna vprašanja v zvezi z ljudmi, ki so ise za stalno naselili v tujini, so pogoji za sodelovanje še neprimerno ugodnejši. Hkrati pa je seveda tudi potrebno, da se naši ljudje, ki so ¡si izlbralli novo domovino ali ¡pa so se tam ze rodili, čim bolje vživijo ter prispevajo kar največ k njenemu razvoju. To misel je na svoji poti izrazil Koča Popovič v razgovoru, ki ga je imel s člani Jugoslovanskega kluba v La Pazu, glavnem mestu Bolivije. Sedanje potovanje državnega sekretarja za zunanje zadeve je mnogo prispevalo k nadaljnjemu razvoju meddržavnih odnosov, vendar pa bo treba začeto -delo vztrajno nadaljevati, če naj ti odnosi rodijo sadove. K temu lahko 'izredno mnogo prispevajo ljudje naše krvi v teh državah. Tesnejše meddržavno sodelovanje in prijateljstvo bo komično mnogo 'koristilo tudi njim samim. V obdobju, ko se veča pomen ¡držav, ki ne marajo blokovskih trenj in skušajo reševati predvsem svoje gospodarske probleme, so odnosi med Jugoslavijo, Čilom, Bolivijo, (Brazilijo ter Mehiko še prav ¡posebnega pomena. Državljani teh držav, po rojstvu pa naše krvi, lahko postanejo bolj kot kdajkoli prej trdna vez za sodelovanje v prihodnosti. Ob koncu potovanja po Latinski Ameriki je državni ¡sekretar za zunanje ¡zadeve Koča Popovič obiskal še ZDA. Obisk je bil kratek, saj je trajal vsega dva dni, toda v tem času je imel Koča Popovič v Washingtonu vrsto razgovorov z najuglednejšimi osebnostmi ZDA. sprejel pa ga je tudi predsednik Kennedy. V teli razgovorih so se dotaknili v.rste vprašanj s področja mednarodne politike in medsebojnih odnosov; toda za nas je brez dvoma najvažnejša skupna ugotovitev, da so odnosi med ZDA in Jugoslavijo zelo dobri im da se bodo v prihodnosti še izboljševali. Aljoša Furlan Pozdravljeni v stari domovini! Pozna pomlad je tu — čas, ko se vračajo poslednje ptice selivke in prihajajo v staro domovino prvi izseljenci, ki jim je hrepenenje ukazalo na pot. V nedeljo popoldne, 27. maja, se je z avionom pripeljalo do Zagreba 26 naših izseljencev, članov Ameriške bratske zveze. Vodil jih je znani, publicist Janko Rogelj, predsednik finančnega odbora pri ABZ in pomožni urednik slovenskega lista Nova doba. Ob avionu so izseljence toplo pozdravili predstavniki slovenske in hrvaške Izseljenske matice. Rdeči nageljni, ki so jih poklonili voditelju Janku Roglju in pa najmlajši obi-skovavki, 17-letni Anni Valenčič, so dopolnili besede. Voditelj Rogelj je spregovoril o imenu izseljencev : Pozdravljena Jugoslavija — pozdravljena domovina! Pozdravljeni vsi, ki ste nam prišli naproti! Pozdravljena Slovenija, v katero se sedaj vračamo! Ko so nas hitri avioni nosili preko ameriške zemlje, preko širnega morja in preko evropske celine do Zagreba, mi je ves čas prihajala na misel Župančičeva pesnitev -»Duma«, v kateri pravi: O rodni dom, o hiše očetove streha ti! Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti: golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj; kaj lastovka v južnem poletju strpeti ne more? Na gnezdo spomin jo nese čez morje, čez gore... Tako smo prišli tudi mi, slovenski obiskovavci iz Amerike. Veliko nas je odšlo v Ameriko, malo se nas vrača. Srečni smo, ker nam je usoda dodelila to veliko srečo, da se vračamo pogledat domovino, ki je samo ena, svojce, po katerih se pretaka kri naše krvi, pogledat mogočno in sočno rast prerojene nove Jugoslavije. Lepo ste tias sprejeli, dali ste nam čutiti ljubezen brata in sestre, ki še oba verno in iskreno poudarjata: Kri ni voda! V imenu Ameriške bratske zveze: Hvala vam lepa za tople slovenske besede na domači grudi! Z avtobusom so izseljenci nadaljevali pot proti Sloveniji, Razpletel se je pogovor med njimi in predstavniki Slovenske izseljenske matice, novinarji časnikov in televizije ter uslužbenci Kompasa. Izseljenci so se spominjali svojih nekdanjih dni, prepoznavali kraje, hvalili ceste in pripovedovali o življenju v Ameriki. Nenadoma je nekdo vzkliknil: »V Sloveniji smo!« Nemir je prevzel ljudi, hoteli so vedeti za vsak kraj, toliko da ne za vsako drevo. Zatrjevali so, da pridejo na piknik na Otočec. Drugi so spet želeli izvedeti najhitrejše avtobusne zveze na Primorsko. Štajersko, Gorenjsko, Notranjsko. France Gospodaric, doma iz Šentruperta na Dolenjskem, pa je izstopil kar med potjo v Trebnjem. Čim prej mora pozdraviti domače! Nekateri so čakali petdeset let, a sedaj ni mogoče niti en dan več. Le najmirnejši so modrovali, da imajo dosti časa, saj bodo ostali v Sloveniji več kot dva meseca, zato bodo to noč prespali v hotelu, si jutri pri svetlem ogledali belo Ljubljano in potem zložno nadaljevali pot na Štajersko, Gorenjsko, Primorsko ali Notranjsko, kjer jih željno pričakujejo sorodniki, znanci in rodni dom. Tretjič v rodnem kraj Iz svoje ožje stare domovine Slovenije je pred dnevi odpotoval naš rojak iz Clevelanda dr. F. J. Kern. Odkar se je leta 1903 poslovil od Ljubljane in odpotoval v Združene države, je bil letošnji obisk njegov tretji obisk o Jugoslaviji. Kdor živi stalno v Sloveniji, recimo v Ljubljani, ne vidi vseh sprememb, ki nastajajo. Kdor je prišel letos prvič po letu 1927 v Ljubljano, jih je občutil. Pa še kako! »Ob svojem zadnjem obisku v Sloveniji sem bil nekoliko razočaran. Ne nad pokrajino, temveč nad ljudmi. Vsi so bili tako visoki, tako ošabni. Prav žalosten sem bil zaradi sprejema. In zdaj, ko sem bil ponovno tukaj? Opazil sem, da sploh ni več tipičnih »ljubljanskih srajc«, ki smo jih včasih tolikanj dražili in se norčevali iz njih, mi, ki nismo bili Ljubljančani, ki smo le študirali v Ljubljani. Opažam, da so Ljubljančani mnogo bolj sproščeni, kot so bili pred vojno.« — Prav gotovo niste bili ves čas svojega sedanjega obiska samo v Ljubljani... »Zelo rad potujem: zaradi potovanja samega in zaradi tega, da spoznam pokrajino in ljudi. Predvsem sem nameraval potovati na svoj stari dom v vas Breznico nad Škofjo Loko, da bi videl, če je še kdo mojih živ, da bi videl, kako je na mojem starem domovanju. Na poti iz Breznice sem se ustavil v Škofji Loki v muzeju, kjer sem bil prijetno presenečen: muzej je namreč zares lepo, lično urejen. Prav tako sem bil vedno ponovno vesel, kadar sem šel skozi kak park v 4 Alojz Lazar iz Frtovine pod Čavnom je prišel po petintridesetih letih na obisk k svojcem glavnem slovenskem mestu. Velikokrat sem bil lahko vesel, kajti v Ljubljani je več prijetno urejenih parkov kot o Clevelandu. Nič novega ne bom povedal, če rečem, da je Slovenija zelo lepa. Škoda le. da sem to pot skoraj gotovo zadnjič tukaj...« Kako neki! Nikakor, trdna gorenjska grča! Prihodnje leto se prav gotovo spet vidimo, da bi sedli h kozarčku rujnega! Prav gotovo! .. R Jože Krkoš (drugi od leve) je po tridesetih letih spet med domačimi d rodnih Malovšah Novi zakon Vrnitev Zvezna ljudska skupščina je zadnje doni maja sprejela zakon o razveljavitvi zakona o odvzemu državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, pripadnikom vojaških enot, ki so služili okupatorju in pobegnili v inozemstvo, in tistim, ki so pobegnili iz Jugoslavije po osvoboditvi. Ta pomembni zakon je jugoslovanska vlada pripravljala skupaj z zakonom o amnestiji. Novi zakon bistveno dopolnjuje zakon o amnestiji. Z razveljavitvijo zakona o odvzemu državljanstva je Jugoslavija vnovič dokazala iskrenost pri reševanju vprašanj izseljencev im jim dala novo možnost, da uredijo1 svoja razmerja do domovine. Razveljavljeni zakon o odvzemu državljanstva je bil sprejet leta 1945, ko se precejšnje število oficirjev in podoficirjev bivše jugoslovanske vojske pod vplivom sovražne propagande in zaradi mepoznanja položaja v domovini ni hotelo vrniti v osvobojeno Jugoslavijo. Prvo leto po vojni je iz Jugoslavije pobegnilo precej ljudi, posebno tistih, ki so se med vojno skupaj z okupatorji bojevali proti naši ljudski revoluciji. V tistih težkih letih obnove in požrtvovalnosti jugoslovanskih narodov je bil takšen zakon po-tTeben iin nujen. Do danes se je v Jugoslaviji marsikaj spremenilo. Demokratični razvoj in velikanski ugled Jugoslavije v svetu je kmalu tudi tej emigraciji odprl oči. Pobegli vojni zločinci in propadli politiki so med emigracijo vedno bolj izgubljali ugled in privržence. Velika večina teh ljudi je kmalu obžalovala, da ni izkoristila klica, naj se vrnejo, svojih razmerij do naše države pa zaradi zakona tudi ni mogla urediti. Z razveljavitvijo zakona o odvzemu državljanstva je Jugoslavija vnovič dokazala, da je zvesta tudi načelom mednarodnih ¡obveznosti pri reševanju vprašanj oseb brez državljanstva. Razveljavljeni zakon je bil razen tega že dolgo v nasprotju s prakso jugoslovanskih organov pri reševanju odvzemanja državljanstva. Zakon o odvzemu državljanstva so jugoslovanski organi zelo redko uporabljali. Že takrat, ko ga je Ljudska skupščina sprejela, ga niso uporabili za vse oficirje, podoficirje in ljudi, ki so ostali v tujini, oziroma so tja pobegnili, čeprav bi po zakonu lahko vsakemu izmed njih odvzeli državi jamstvo. Da so vsak posamezni primer skrbno proučili dat da so le v 'najhujših primerih uporabili sedaj razveljavljeni zakon, nam dokazuje majhno ¡število odločb o odvzemu držav-janstva v preteklih 17 letih. Od leta 1945 do danes so namreč jugoslovanski upravni organi odvzeli ipo tem zakoinu državljanstvo le 6000 osebam. 'Državljanski status so obravnavali po zakonu o državljanstvu tudi v tistih primerih, ko 'bi lahko uporabili mnogo ostrejši zakon o odvzemni. Ljudska skupščina je razveljavila ta zakon tudi zaradi iega, ker zaradi širokosrčnosti Jugoslavije ni bili več potreben. Novi zakon razveljavlja ne le navedeni zakon, ampak tudi vse siplošne predpise, ki so jiih jugoslovanske oblasti ali organi sprejeli na osnovi tega zakona. S tem pa niso razveljavljeni konkretni upravni akti (odločbe), ki so jih izdali upravni organi za posamezne osebe do sprejema novega zakona. Te odločbe ostanejo veljavne še naprej. Prav tako ne prenehajo premoženjsko pravne posledice po teli odločbah. Če postopek za odvzem državljanstva do sprejema novega zakona še ni bil končan, ga upravni organi ne bodo nadaljevali. A proof of stability In March of this year, albout 1.000 persons were released from prison, and many of 'the 150.000 wartime and post-war emigrants approached Yugoslav diplomatic and consular missions abroad requesting a document confirming their pardon. These are the first results of the Amnesty Law which was passed in the Federal Parliament on March 15th. iln expounding this law, Vice-President Aleksandar Rankovic said that the political and economic stability of Socialist Yugoslavia, ihad made it possible to pardon those who had committed various offences. A general pardon was granted to the perpetrators of some criminal acts comitted during the Second World War and occupation of Yugoslavia, and to those who have since committed certain criminal offences, in the period before the law came into force. Amnesty was granted to all except to the most serious war criminals, those who committed the .most serious crimes against the people in the post-war period, and those who even today are still actively engaged in working against the constitutional order of \ ugoslavia. Also excepted are those offenders now living abroad who belonged to various national minority groups, and those who committed crimes of war genocide. I he majority of those pardoned by this latest Law are emigrants living outside the country. Among them are many who fought during the last war iim various quisling formations against the People’s Liberation Army. The second and largest category of emigrants are enlisted men and officers ¡of the former Royal Yugoslav Army, who were taken to prisoner-of-war camps, and those who were taken to forced labour. A considerable number of these persons signed pledges of allegiance to the Axis powers and were thus released from the camps. Others, who were uncertain of what might happen to them in the new, unfamiliar socialist Yugoslavia, and who we re under the influence of hostile propaganda and intimidated, remained in Germany and Italy. It is estimated that there are about 100.000 such persons most of whom were officers, non-commissioned officers and enlisted men of the Royal Yugoslav Army, or those who were taken by force to work in Germany and Italy. The third category includes those persons who crossed the border illegally and "chose freedom" in the hope of finding an easier way of life elsewhere in the world, seeking adventure or under ¡the influence of hostile propaganda. Very often they fell into the clutches of various foreign armed legions —- through contracts made for them by others — whose job was to put down the national uprisings in some colonial countries. In short, war criminals and ex-poli'ti-cians of pre-war Yugoslavia, have made a profitable business out of such people, ensuring their own existence by trading with the lives of their fellow-countrymen. In recent years, an ever-increasing number of emigrants, finding life bitter abroad, have changed their attitude towards their homeland, influenced by the attitude of the Yugoslav Government and its diplomatic-consular missions abroad, and also by relatives and the patriotic organizations of prewar Yugoslav emigrants who mainly left their homeland for economic reasons. Under such conditions, the majority of the so-called political emigrants have gradually become a part of the numerous economic emigration, and at the same time endeavoured to settle their relations with their homeland. As soon as the Amnesty Law was passed, the t ugoslav diplomatic-consular missions abroad were instructed to accept the applications and requests of all interested persons. 'It is the duty of the missions to settle all questions of interest to the emigrants in the simplest and speediest manner. These questions include the right to a permanent passport, to visit their homeland, to have their families join them, and all those rights which may be granted to Yugoslav citizens resident abroad. Those who express the wish for repatriation will receive the necessary help, but their return will, of course, be on a completely voluntary basis as has been the case up to now. Emigrants who have taken the citizenship of their adopted country' will also be enabled to visit their homeland and relatives. In other words, they' may return to or visit lugoelavia without fear of prosecution for the offences for which they have been pardoned. In the paist five years, about S0.000 Yugoslavs have visited relatives living abroad as emigrants. Over 50.000 Yugoslav emigrants have permanent passports, of which they avail themselves for various rights, lit the course of the last New Year’s holiday', for instance, about 5.000 emigrants, mainly' from European countries, visited Yugoslavia with entry'-exit visas. The amnesty is also an expression of the Yugoslav Government’s wish to offer, to emigrants and the organizations of economic emigrants as loyal citizens of their adopted countries, the possibility of becoming a factor for better understanding, and an element which links Yugoslavia and the countries in which they' live and work and whose hospitality they' enjoy. Pred piknikom ameriških izletnikov Četrti juilij je državni praznik ameriških državljanov. Prav tega dne slavimo pri nas dan borca. To je torej praznični dan za nas in za naše rojake, ki nas vsako leto obiščejo. V letih po osvoboditvi so priredili naši rojaki iz ZDA piknike v Kamniški Bistrici, na Polževem. nekaj let zaporedoma v prijetnem Polhovem Gradcu in lansko leto v Postojni. Letos pa se bomo 4. julija zbrali na Otočcu olb Krki. Slovenija ima nekaj tujskoprometnih krajev, ki jih obišče rad — spričo pri rodnih lepot in zanimivosti — vsak izletnik. 'Med te kraje štejemo Bled, Bohinj, Begunje, Postojnsko jamo, Velenje in še nekatere. Odkar je dograjena nova avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb—Beograd in zdaj še naprej na Balkan, obiskovavci radi prihajajo tudi na grad Otočec pri Novem mestu. Dolenjska je bila vse do nedavna odročna dežela. Železnica, ki je povezala Novo mesto z Ljubljano 1. junija 1894, je bila preslabotna zveza za Izletnike. Vlalk vozi pač vse prepočasi, zato je imela Dolenjska le malo ohiskovavcev in tujskega prometa. V pogledu gospodarstva je bila Dolenjska že v preteklem stoletju tesno povezana z Ljubljano in morjem, čeprav so ljudje uporabljali le konjske vprege. Vino, žito in druge pridelke iz Hrvaške in Dolenjske so vozili v Ljubljano in proti Trstu iredtno z ladjami po Savi ali s pari-zarji po dolenjskili cestah. Tudi industrijske izdelke iz železarne Dvor ob Krki so vozili v Ljubljano in od tod na vse strani sveta. V času, ko se je začel pri nas razvijati prvi turizem, pa je bila Gorenjska bolj gibona. S pri-rodnimi lepotami, gostinsko organizacijo in reklamo so znali 'Gorenjci bolj pritegniti ljudi kakor Dolenjci. Pokrajina med Ljubljano, Novim mestom, Krškim in Črnomljem pa je prišla na glas odročne dežele, ki jo je čedalje bolj tlačila gospodarska zaostalost in pasivnost. Po osvoboditvi pa so zapele med Ljubljano in Zagrebom lopate in krampi naše mladine; ta nam je zgradila moderno avtomobilsko cesto, fa je postala ključ, ki je odprl svetu lepote in zanimivosti dežele pod Gorjanci. Novomeška okolica z Dolenjsko je bila že svoj čas znana kot dolina gradov. Arhivar novomeškega muzeja, znani turistični in planinski veteran Otmar Skale, je sestavil seznam gradov na Dolenjskem. Naštel jih je 40. Večina je že porušena, propadli so kot žrtve vojn ali pa jih je uničil čas. Nekaj je bilo porušenih v času NOB. Nekateri pa so še v zadovoljivem stanju in jih radi obiskujejo izletniki, ki se zanimajo za njihovo zgodovino. Med najlepše dolenjske gradove štejemo Otočec. Urejen je v gostišče, ki zadovolji s svojo lepoto in urejenostjo 'tudi najbolj zahtevnega obiskovavca. Grad Otočec stoji tik avtomobilske ceste in je dostopen od ljubljanske in zagrebške strani. Tudi iz 'Novega mesita je vožnja do njega prijetna. Avtomobilska cesta Ljubljana—Novo mesto se .namreč izogiba večjih obljudenih naselij in jih obide. Prav zato moraš voziti tudi do Novega mesta po stranskem odcepu. Otočec sem ponovno obiskal nekega lepega majskega dne. Švignili smo mimo Grosupljega (spomnili smo se pisatelja Louisa Adamiča iz bližnje vasi Blato; na 'Grosupljem stoji njegov spomenik). Starinska Višnja gora ždi na nizkem gričku. Pri 'Ivančni gorici smo se spomnili Jurčiča in .njegove bližnje rojstne vasi Muljave. Takih zgodovinskih krajev ob avtomobilski cesti je vse polno. Če imaš s seboj vodič, ti je pot še krajša in zanimivejša. Lepo je pomladansko jutro na Dolenjskem! Eden našili sopotnikov je presenečeno vzklik -mil: »Povsod bujna zelena barva, in glej! skoraj ne bi verjel — paleta dolenjske prirode pozna gotovo sto odtenkov zelenila ...« Ko srno zagledali grad Hmeljmik (o katerem je napisal pisatelj dr. Ivam Lab zgodbo »Noč na Hnieiljmiku«), smo se že bližali odcepu v Novo mesto. Kmalu smo uzrli znamenito vinorodno gorico Trško goro. Na njej preživlja svoje delovne dneve slovenski skladatelj in publicist Marjan Kozina, novomeški rojak. Z vrha Trške gore nas pozdravlja mogočna lipa ob starinski cerkvici. Videli simo še Stari grad pod Trško goro, ki ga obnavljajo. Grad Otočec opaziš že z avtomobilske- ceste. Obliva ga reka Krka. Prvotno je stal grad na bregu, potem pa so zgradili še drugi rokav, da je nastal pravd otok. Tako je bil grad bolj zavarovan pred Turki in drugimi sovražniki. Otočec ima večstoletno zgodovino .im je čestokrat menjal gospodarje. Zdaj stoji v bližini gradu avtomobilska bencinska črpalka in nekaj motelov je na razpolago izletnikom, ki si žele kopanja v Krki in drugih privlačnosti dolenjske pokrajine. Tu je pravi priirodni sanatorij za odpocdtek živcev! Grajsko poslopje s srednjeveško podobo je modernizirano tako, da zadovolji tudi najbolj zahtevnega tujca. Pred vhodom v g'rad stoji veličasten spomenik kiparja Lojzeta Dolinarja. Prikazuje mladinca, enega izmed tisočev, ki je gradil asfaltni trak v te kraje in se ovekovečil v naši zgodovini kot graditelj nove Jugoslavije. \ letih, ko je mladina gradila avtomobilsko cesto, je bil na Otočcu sedež delovnih brigad. Poznavavci slovenske književnosti vedo, da je postavil pisatelj dr. Ivan Tavčar (1851—1925) Otočcu iini bližnjemu gradu Struga enega najlepših spomenikov v naši literaturi, ko je leta 1876 napisal .noveleto »Otok in Struga«. Snov zanjo je dobil še kot dijak, ko je hodil tod mimo k stricu Antonu Tavčarju na Rako na Dolenj- skem. Zgodba je polna fantazije, saj prikazuje starodavno grajsko življenje. Za osrednji motiv je vzel sovraštvo med starim otoškim in struškim graščakom. Ljubezen mladih je spet sprijateljila usodno sprti družini. Zanimiva zgodovinska zgodba, ki jo boste brali 'tem raje, če obiščete graščini. Grad Strnga stoji v bližini Otočca sredi gozda. Po ogledu Otočca in Struge srno posedli prijetno utrujeni in polni vtisov k pogrnjeni mizi. Okrog nas je žuborela Krika, tiha, mirna, polna vabljivih čarov; celo kopališča ne manjka. Spomnil sem se, kako je Krko opisoval mladi pesnik Kette. Obislk Otočca nam bo ostal nepozaben. Gotovo boste tudi vi še in še obiskali ta biser naše Dolenjske. joze župancic Po avtomobilski cesti proti Otočcu I as Otočec na Dolenjskem petek 11. maja je prispel v Maribor vlak bratstva in enotnosti. Lepo je njegovo ime, a še lepše je poslanstvo, ki ga opravlja. Med vojno so izselili mnogo naših ljudi v Srbijo. Huda, žalostna vojna leta, polna pomanjkanja in zapostavljanja, so prebili daleč od doma. Stisnjeni v tesne brloge brez sredstev prve dni niso vedeli, kaj naj storijo. Pa je potrkala na vrata sosedova roka in obzirno ponudila prgišče moke, žlico soli in zabele. Tako so minila štiri leta. Ob pomoči srbskih sosedov, ki cesto sami niso imeli kaj jesti, a so vendar nekako nekje nekaj staknili, ta leta niti niso bila tako grozna. Včasih je za dobro voljo in upanje v lepše čase zalegla že topla beseda, prijateljska roka. V teh letih so bila sklenjena prijateljstva, ki jih ni moč pozabiti; najbliže je pač človeku tisti, ki mu pomaga v največji sili. Po vojni so se naši ljudje vrnili. Začeli so obnavljati porušene domove, zanemarjena gospodar stva. Leta so tekla in z njimi je rasla želja, da bi še enkrat videli kraje, kjer so preživeli štiri huda leta in kjer so pustili toliko dobrih prija- teljev. Tako so se lani zbrali in se odpeljali v Srbijo. Kako drugače kot leta 1941! Sedaj so imeli poseben vlak, vlak bratstva in enotnosti. Na postajah so jih čakali znanci in prijatelji, da jih popeljejo na svoje domove kot zaželene, drage goste in prijatelje. Letos pa je vlak bratstva in enotnosti peljal o nasprotno smer. Prijatelje iz Srbije, ki so toliko našim ljudem pomagali in jim dali zavetje mecl vojno, je pripeljal v Maribor. Pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Ljudje so se objemali, vzklikali, jokali in se smejali. Potem so Mariborčani goste odpeljali na svoje domove. Zvečer so se spet sešli v prijetnih mariborskih gostiščih. Plesov, petja in nazdravljanja ni bilo konca. Naslednji dan so jih odpeljali na Pohorje, mnogi pa so odšli v Slovenj Gradec, Ptuj, Ormož in Jeruzalem — tja pač, od koder so bili doma njihovi slovenski prijatelji. Tretji dan so se z glavnega kolodvora po svečanem slovesu odpeljali dragi srbski gostje domov v Srbijo. S sabo so odnesli najlepše spomine in zavest, da je bratstvo naših ljudi nekaj trajnega. Mednarodni sejem Alpe-Adria Po večletnih pripravah Trgovinske zbornice in Gospodarskega razstavišča v Ljubljani so letos koračno odprli prvi mednarodni obmejni sejem AiLPE-ADRIA. Na otvoritev so prišli župani in zastopniki trgovinskih in obrtnih zbornic obmejnih pokrajin, domači uradni predstavniki ter konzularni zbor iz Zagreba in Ljubljane. Namen sejma je ¡boljše spoznavanje proizvodov obmejnih pokrajin Avstrije, Italije in Jugoslavije ter seveda povečanje izvoza oziroma uvoza. Četudi brez izkušenj se je direkciji sejma posrečilo organizirati ta sejem tako dobro, da je ves zaprti prostor razstavišča (10.500 m2) zaseden. Na sejmu je 35 razstavljavcev iz Avstrije. 47 iz Italije, 91 pa je domačih. Poleg tega nastopata še Trgovinski zbornici iz Gorice in Vidma kolektivno. številne proizvajavce pa zastopajo večja jugoslovanska uvozna podjetja. Zato lahko rečemo, da je na sejmu ALPE-ADRIA bodisi samostojno ali pa v skupnih aranžmajih zastopanih nad 200 podjetij. Sestavljene so bile posebne blagovne liste Avstrije, Italije in seveda Jugoslavije; Avstrije v višini 26 milijonov avstr, šil., ki se lahko izvišajo na 30 milijonov, na italijanski strani pa imamo na razpolago po blagovnih listah 2000 milijonov lir. Sejem je tako vključen med splošne jugoslovanske sejme in je postal torej državni. Za obiskovavce je bila še ena zanimivost: revija Italijanske mode v izvedbi Združenja tržaških obrtnikov, tržaških modnih salonov in tovarne Bemberg. Sejem ALPE-ADRIA bo odslej vsako leto na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. After yeans of preliminaries settled by the Chamber of Commerce and the board of the Economic Exposition Grounds in Ljubljana, the first International Frontier Exposition ALPE -ADRIA has finally been opened this year. The opening was attended by mayors and delegates of chambers of commerce and trade of the frontier regions, representatives of our country and representatives of the consular bodies from Zagreb and Ljubljana. Tbe purpose of the exposition is to get a better knowledge of the production in the frontier Austrian, Italian, and Yugoslav regions, and to increase exports and imports. Although the Exposition Board lacked experience, the organization succeeded so well that the entire covered space (10.500 m2) was sold out. There are 55 enterprises front Austria, 47 from Italy, and 91 from our country that take part in the exposition, besides others which either exhibit collectively, like the chambers of commerce front Trieste and Vddem, or are represented by major Yugoslav importing enterprises. In all, there are more than '200 enterprises participating either collectively nr independently. Special lists of goods have been made for ail three countries; the Austrian list to the amount of 26 million Austrian schillings that can be raised to 30 million; according to tbe Italian list of goods, there are 2 million liras at our disposal. The exposition has now entered among other regular Yugoslav state fairs and has ¡become a ¡going concern of the state. There has been another attraction for the public; a revue of Italian fashion organized by the Union of craftsmen and fashion salons from Trieste and the factory Bemheirg. From now on, the Exposition ALPE-ADRIA will take place on the Economic Exposition Grounds every year. Na reki Cetini obratuje največja hidroelektrarna v Jugoslaviji V nedeljo 6. maja zjutraj je začela na reki Cetini, ki se izliva v Jadransko morje kakih 30 km južno od Splita, obratovati največ ja jugoslovanska hidroelektrarna. Slovesne otvoritve so se udeležili številni politični in gospodarski voditelji s predsednikom republike Josipom Brozom Titom. Ogromna hidroelektrarna »Split« je skoraj v celoti delo jugoslovanskih podjetij. Levji delež so prispevali »Eletktroprojekt« in »Rade Končar« iz Zagreba, ljubljanski »Litostroj« in »Metalna« iz Maribora. Prva orjaška Franci sova turbina se je zavrtela prvič že lani 26. avgusta, druga pa pred koncem lanskega leta — 29. decembra. \ endar so morali več mesecev obe turbini še preizkušati in šele 6. maja sta začeli redno obratovati. Hidroelektrarna »Split« je največji hidroenergetski objekt v naši državi. Njena zmogljivost pri dveh turboagragatih znaša 216.000 kilovatov, letno pa bo dajala približno poldrugo milijardo kilovatnih ur električne energije. Kako orjaške so dimenzije obeh turbin, največjih v naši državi im tudi največjih, kar so jih doslej izdelali v »Litostroju«, nam pokaže nekaj številčnih podatkov: za izdelavo projektov za obe turbini so v »¡Litostroju« porabili 60.000 delovnih ur. Spodnji turbinski pokrov ima premer 4.5 m din teli ta 60 ton. Skozi turbino steče na sekundo 51.3 m3 vode, zmogljivost enega samega agregata v »Splitu« pa je večja od vseh šestih agregatov v hidroelektrarnah Vuhred in Vuzenica na Dravi. Tovariš Tito je spustil o pogon hidroelektrarno Split I. P. JESENICE ms Iz široke kotline pod skalnato Mežakljo in gozdmaiimi Karavankami 6e vale oblaki dima ... Jesenice. Iz ¡neštetih dimnikov se dviga sivkasto rdeča koprena, sili tja do grebenov Mežaklje in se kol zastor -zgrinja nad .sotesko. Dan in noč se vije dim kvišku, podeli in pozimi. Nikoli ne ugasne ogenj v plavžih, mairtinairnah. Dolga stoletja tradicije Ste že 'bili kdaj v muzeju jeseniške železarne? Ce vas kdaj pripelje pot na Jesenice, stopite tja, ne ib-o vam žal! Marsikaj boste izvedeli o tem železarskem središču na Gorenjskem, marsikaj, kar celo domačinom ni znano. Počasi stopam po muzejskih sobanah. Kaj vse je tu zbrano! Zgodovina -dolgih dolgih stoletij. V neki knjigi berem, da je ta železarna zrasla na temeljih nekdanjih fužin, topilnic -in kovačij, ki so stare blizu 5000 det. Že tisoč let pred našim štetjem so v gorah po Gorenjskem živeli Kami iz rodu Ilirov, -znatni kot dobri rudarji. Celo rimski pisci O vid, Horac in P etrom j omenja jo dobro kakovost železa, ki so -ga pridobivali na Gorenjskem. Kranjski pi.sec Valvasor piše v svoji knjigi VČERAJ DANES JUTRI »Slava vojvodine Kranjske« iz leta 1589, da je orožje, izdelano na Jetsenicab. »rado pilo turško kri . . .« Vzamem v roke nov dokument. V njem piše, da so na Javorniku leta 1872 prvi na svetu izdelali manganovo železo, za kar so javorniški plavžarji dobili leta 1876 na razstavi v Phila-delphij-i (ZDA) diplomo. Hodim po muzeju in z zanimanjem ogledujem starinske podkve, kose, kladiva, kolesa na vodo, ki -so gnala mehove in kladiva. Kje so časi, ko so ti mehovi hropeli in puhali v preproste peči? Kje so časi, ko so drvarji itn oglarji na Mežaklji pripravljali oglje za jeseniške pilavžarje in kovače? Vse je samo še zgodovina. A vendar so današnji jeseniški želeizarji daljni daljni pravnuki tistih starih plavžarjev, kopačev, fužimarjev in kovačev, ki so živeli v Bohinju, Rad ovni, Železnikih. Kropi, Stari Fužini, na Jesenicah ... Smrt zaradi izčrpanosti Leto 1869... Kranjska industrijska družba položi temelje -današnji železarni. Počasi rastejo Jesenice, pa so se briškim fantom in dekletom pridružili fantje in dekleta iz obmejnih krajev Italije in Avstrije — v Brdih je bilo v nedeljo 13. maja mednarodno srečanje mladine, ki se' ga je udeležilo približno 2000 mladih ljudi. Pred starini vipolškim gradom je dekleta in fante pozdravila tovarišica Francka Strmole, predsednica Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije. Po njenih pozdravnih besedah so spregovorili še predstavniki napredne mladine iiz Italije in Avstrije. Zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« pa je za zaključek uradnega dela slovesnosti zapel udeležencem srečanja nekaj pesmi. Fantje im dekleta so potem zaplesali; nekateri kar z dežniki v rokah. Vreme udeležencem mednarodnega srečanja— ki je bilo pod geslom »Mir in prijateljstvo« — namreč ni bilo naklonjeno. Dež bi skoraj pokvaril veselo razpoloženje; pa so se fantje in dekleta preselili v prostore starega gradu im tam nadaljevali rajanje kljub dežju. N b ODPRAVA V ANDE Minili sta dobri dve leti, odkar so se naši alpinisti odpravili na Himalajo. Po srečnem plezanju na vrh Trisula so začeli delati naČTte za nova osvajanja. Cilj je to pot na drugem koncu sveta — v Južni Ameriki. Pobudo za odpravo so dali plezavci akademskega planinskega društva iz Ljubljane, ki so v preteklih sezonah obiskali skoraj vsa evropska gorstva im si pridobili svetovni sloves. Članov odprave bo dosti manj, kakor jih je plezalo na Himalajo, saj nosači to pot ne bodo potrebni. V pripravi sta dva načrta: do oktobra letos v ekvadorske Ande im od februarja prihodnjega leta v perujske. Druga tura bo prišla v poštev le, če prvi ne bodo kos. V Andih bi ostali približno poldrugi mesec. Povzpeli se bodo — tako vsaj upajo — na več vrhov nad 5000 do 6000 metrov. Odprava ima ne samo alpinistični namen, ampak tudi znanstveni: od paiofiiziološkega inštituta ljubljanske univerze se je bosta udeležila dva zdravnika, ki bosta proučevala reagiranje človeškega organizma na višinski zrak im napore. Seveda bodo zbirali tudi geografske in biološke podatke, ki bodo nadvse prav prišli našim inštitutom. Alpinisti se vestno pripravljajo na ta veliki pohod im upajo, da jim bo uspel, saj imajo za sabo dosti trdih preizkušenj. otroci berite Hdo loiH■? Ljudska Petelinček in putka Petelinček in iputka sta šla nabirat lešnike. Putka je pogledala na leskovje in rekla petelinčku: »Poglej, tam gori je lešnik!« Petelinček je skočil na vejo, utrgal lešnik in ga vrgel putiki. Zadel jo je v oko. Putka je zavekala: »Joj, petelinček, v oko si me!« »Petelinček, zakaj si plitko v oko?« »Grm mi je hlače raztrgal.« »Grm ti grdi, zakaj si mu hlače raztrgal?« »Koza me je objedla.« »Koza ti snedava. zakaj si grm objedla?« »Pastir me ni napasel.« »Pastir nemarni, zakaj nisi koze napasel?« »Gospodinja mi je dala tako majhen košček kruha.« »Gospodinja skopuška, zakaj >s.i mu dala tako malo kruha?« »Svinja mii je moko požrla.« »Svinja požrešna, zakaj si moko požrla?« »Medved nri je prašičke odnesel.« »Medved godrnjavi, zakaj si prašičke odnesel?« »Ko pa sem bil tako hudo lačen.« Sonce miče: Ne domov! Travnik kliče: Brž na lov! Ti si mačka, jaz sem miš, jaz bom bežal, ti loviš. Malej Bor Jaz sem pa pogumna punčka Jaz pa sem pogumna punčka, se nikogar ne bojim, v sobo stopim, luč ugasnem, zraven pa še zamižim. In si mislim: Naj Je pride, oj ta strahoviti strah, pa ni prišel še nikoli, ker ga pred menoj je strah. Kaj je novega na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji V Trstu smo tudi letos zelo svečano proslavili prvi maj, delavski praznik. Po glavnih ulicah se je razvil zelo dolg sprevod, ki se je zlil proti Perugino, kjer je bilo veliko zborovanje. Prvomajske proslave so bile tudi po podjetjih in v vseh večjih krajih tržaške okolice. Po stari navadi so v Doberdobu na Trgu sv. Martina za prvi maj postavili visok mlaj z delavsko zastavo. Tržaški Slovenci simo ponosni na svoje dramske umetnike, ki so ob prvem maju prejeli res lepo priznanje. Slovensko gledališče v Trstu je glavni steber našega kulturnega življenja. V letošnji sezoni so nas prizadevni umetniki doslej razveselili že z osmo premiero. Republiški odbor Združenja dramskih umetnikov je na pobudo Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije ob letošnjem prazniku prvega maja že četrtič podelil prvomajske nagrade. Nagrajeni so bili tudi trije člani tržaškega Slovenskega gledališča, kar je vsekakor v čast naši osrednji kulturni ustanovi, obenem se pa čutimo počaščene vsi tržaški Slovenci. Prvo .nagrado za vlogo v dramskem delu A. Čehova »iNa veliki cesti« je prejel umetnik Rado Nakrst, dolgoletni član SNG v Trstu, ki je v tem času odigral že okrog 350 pomembnejših in glavnih vlog. Za vlogi v Tavčarjevem »Zehu pred smrtjo« in v farsi »Arhangeli in avtomati« je prejela drugo nagrado umetnica Zlata Rodo-škova, ki je prav tako eden vodilnih stebrov našega gledališča in je v 17 letih že odigrala lepo vrsto glavnih vlog. Tudi igravec Silvij Kobal, ki je prejel drugo nagrado za vlogo v farsi »Arhangeli in avtomati«, je priznan umetnik. Svojo gledališko kariero je začel na deskah našega slovenskega gledališča in nam doslej ustvaril že petdeset do šestdeset pomembnejših gledaliških likov. Veliko priznanje umetniški tvornosti našega gledališča je tudi vabiIo ma udeležbo pri prireditvah Sterijinega pozorja v Novem Sadu, kjer so od 5. do 17. utaja (nastopila najboljša jugoslovanska gledališča z domačimi deli. Slovensko gledališče iz Trsta je v Novem Sadu nastopilo e dramskim delam »Prgišče zemlje«, ki ga je napisal član tržaškega gledališča Jožko Ltikeš. Pr vo nedeljo v maju so v Dolini spet imeli svoj domači praznik, tradicionalno »majenco«. Praznovanje je bilo prav veselo in razgibano ter je privabilo olbiskovavce od 'blizu in daleč. Državno pravdništvo v Trstu je prijavilo kazenskemu sodišču skupino mladih fašističnih teroristov, ki so v zadnjem času organizirali nekaj atentatov na sedeže naprednih strank, na uredništvo Primorskega dnevnika, na stanovanje socialnodemokratskega predstavnika profesorja Schiffrerja im razne kulturne ustanove. Tolpa je štela devet članov. Vodlja je bil 22-letni Ugo Falbbri iz Trsta. Tukajšnji Slovenci zahtevajo, da zadene zlikovce zaslužena kazen. Trgovinska zbornica v Gorici je nedavno podelila diplome lin medalje kot posebno priznanje prizadevnim gospodarstvenikom, delavcem in kmetom. Na Rojcah so bile lahkoatletske tekme gori-ških dijakov za pokrajinsko prvenstvo. Nastopil je tudi slovenski licej iz Gorice. Dijaki so se kar dobro odrezali. Tako je bil prvi v metu krogle Prinčič, ki je dosegel daljavo 15.71 m. Pri teku na 80m je dosegla drugo mesto Tencetova iz slovenske šole, v štafeti 4 X 100 pa so bili slovanski dijaki tretji. Konec aprila je naša mladina dobila dobrodošel obisk: obiskala nas je petčlanska delegacija Ljudske mladine Slovenije. Povsod, kamorkoli je prišla, je navezala številne prisrčne stike z našo mladino — v Gorici, Tržiču, Doberdobu in nekaterih drugih slovenskih vaseh: pa v Pordenonu v Furlaniji, v Vidmu, Čedadu, v Trstu ter v raznih drugih slovenskih vaseh na Tržaškem. Med drugim so tudi sklenili, da bodo poslali avgusta svoje zastopnike v Ankaran na tridnevno zasedanje, kjer bodo zastopniki mladine iz Avstrije, Italije in Jugoslavije razpravljali o problemih narodnostnih manjšin. Jeseni pa bo Federacija socialistične mladine Italije poslala delegacijo, sestavljeno iz zastopnikov iz Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona v Slovenijo in s tem vrnila obisk slovenski mladinski delegaciji. Beneški Slovenci nimamo lahkega življenja, saj se 'zgodi pri nas imalo veselega. Zdaj je veliko razburjanja po vaseh okrog Čedada, ker se govori, da bodo izaprli tovarno cementa v Čedadu, kjer si veliko domačinov služi svoj vsakdanji kinih. In zakaj naj bi zaprli cementarno? Ljudje, ki žive v okolici tovarne, so se pritožili, da prinaša veter s cementarne cementni ¡prah, ki uničuje drevje in drugo zelenje in je tudi človeškemu zdravju zelo škodljiv. Uradna komisija je že ugotovila dejansko stanje. Rezultat pa še ni znan. Ljudje iz okoliških vasi zelo želijo, da škoda, ki jo povzroča cementni prali, ne bi bila tolikšna, da bi zato izgubili za svoje vsakdanje življenje prepotrebno tovarno. Slovenci pod Peco Avstrijska parlamentarna delegacija obiskala Jugoslavijo Konec letošnjega maja je prvič po vojni obiskala Jugoslavijo avstrijska parlamentarna delegacija. Vodil jo je poslanec Narodnega sveta Izidor Griessner. V Beogradu so delegati položili venec na grob Neznanega junaka, opoldne so se pa v skupščini udeležili svečanega kosila, ki ga je delegaciji priredil predsednik Zvezne ljudske skupščine Peter Stambolič. Med kosilom sta si predsednik Stambolič in šef avstrijske parlamentarne delegacije Griessner izmenjala zdravici. Šef delegacije avstrijskega parlamenta je izrazil zadovoljstvo nad povabilom in naglasil, da je dobro sosedstvo vedno, zlasti pa še danes pomembno. Avstrijska delegacija se zaveda, da še niso rešeni vsi težki problemi, kot je na primer tudi manjšinski problem. Prav namen takšnih srečanj pa je pogovoriti se o teh stvareh in najti zanje ustrezno rešitev. Avstrijska parlamentarna delegacija je ostala v Jugoslaviji deset dni in je v tem času poleg nekaterih drugih jugoslovanskih republik obiskala tudi Slovenijo. Čedalje trdnejše kulturne vezi med Slovenijo in Koroško Prijateljskemu sožitju med obema sosednima deželama in medsebojnemu razumevanju iin spoštovanju je namenjena tudi medsebojna izmenjava raznih kulturno umetniških skupin. V februarju nas je zelo razveselil obisk ljubljanske Opere, ki je v Celovcu z velikim uspehom uprizorila Verdijevo opero Nabucoo in slovensko opero Marjana Kozine Ekvinokcij. Obe operi sta bili na visoki umetniški ravni in so izvajavci res zaslužili navdušene kritike, ki so jih objavili tukajšnji časniki. Še posebej smo na to ponosni mi, koroški Slovenci. Kot kulturno povračilo je nedavno gostoval ansambel celovškega Mestnega gledališča v Ljubljani in Mariboru s Straussovo opereto Dunajska kri. Slovenija je svojim gostom pripravila izredno topel in prisrčen sprejem. Posebne svečane sprejeme so jim priredili predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LS LRS Boris Kraigher in predsednik mariborske občine Jože Tramšek. Sprejemov so se udeležili številni ugledni politični in javni delavci, med terni deželni glavar Lerdinand Wedenig, ki je posebej naglasil, da kulturni odnosi prispevajo k temu, da se tudi drugi problemi kljub različnim političnim pogledom lahko obravnavajo v prijateljskem duhu. Pred dvajsetimi leti so Nemci izselili tristo slovenskih družin V aprilu pred dvajsetimi leti v zgodnjih jutranjih urah so do zob oboroženi gestapovci in esesovci obkolili slovenske vasi na Koroškem. Naše ljudi so budili iz spanja, jih vlačili s polj in cest, kjer so jih pač dobili. Povezati so morali le najnujnejše v culice in po ukazu firerja — so jih odvlekli v pregnanstvo. V dnevih 14. in 15. aprila je bilo izseljenih prvih tristo slovenskih družin. Iz spisov, ki so jih našli po vojni, je razvidno, da so Nemci pripravljali izselitev še okrog 50.000 ljudi, da bi izpolnili Hitlerjev ukaz: Koroška naj bo popolnoma nemška! Ob dvajseti obletnici izselitve koroških Slovencev je bila 14. aprila letos v Domu glasbe a’ Celovcu spominska proslava. Udeležil se je je tudi koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig, ki se je zahvalil koroškim Slovencem — nekdanjim izseljencem in vsem tistim, ki so ostali in bili izpostavljeni nacističnemu nasilju — za žrtve in boj proti nacizmu -— sovražniku vseh svobodoljubnih Avstrijcev. Še sveži nauk teh najbolj mračnih trenutkoAr aAr6trijske zgodovine je treba prenesti na mlade rodove. Na svečanosti sta govorila še predsednik Zveze slo venskih organizacij dr. Franci Zwitter in predsednik narodnega sveta koroških Slovencev prof. Valentin Inzko. Koroškim Slovencem — bivšim internirancem so avstrijske oblasti nedavno priznale pravico do odškodnine za škodo, ki so jo imeli med vo jno. Od skupne vsote treh milijonov šilingov, ki so predvideni Ar ta namen za gospodarske in kulturne dobrine slovenskih organizacij in zadrug, uničene at času nacizma, bo letos izplačan prvi milijon šilingov. Stara Bruca v Ziljski dolini (Marjan, de Reggi, lesorez 1. 1958) Tako so se zabavali mladi Slovenci v Gladbecku Iz ZDA PROSVETA DANES IN JUTRI Slovenska narodna podporna jed-nota, ta močna slovenska organizacija v ZDA, ki iina približno v 500 društvih nad 70 tisoč članov, je 6. aprila slavila 58-letnico ustanovitve. Jednota je bila ustanovljena na prvi konvenciji, ki je bila v Chicagu v dnevih od 6. do 9. aprila 1904. Za prvega tajnika je bil izvoljen Frank Medica, ki pa se je že naslednje leto vrnil v staro domovino in je tudi umrl v Ljubljani. V začetku je bilo uradno glasilo Jednote tednik Glas svobode, ki sta ga izdajala Martin Konda in Frank Medica. Na tretji konvenciji SNPJ pa so sklenili, da dobi SNPJ lastno glasilo. Tako je začela izhajati Prosveta, ki je danes najbolj razširjen list med ameriškimi Slovenci. Toda tudi pri tem listu, kakor pri članstvu v društvih v zadnjih letih vedno bolj pada število naročnikov. Naravni razvoj se ne da zaustaviti. Stari umirajo, mladih pa ni toliko, da bi jih nadomestili. Zato nekateri svetujejo, da bi Prosveta preselila svoj sedež iz Chicaga v Cleveland, kjer je slovenska naselbina večja. Temu se pridružuje tudi znaui Prosvetni dopisnik iz Euclida O. Anton Vehar, ki meni, da bi takšna prese- Echo ansambel na Poljskem, ki ga vodi sin naše naročnice Marije Woschek v • ,1 nasi 1 jud )e 1 do svetu litev prav gotovo znatno podaljšala življenje tega našega osrednjega lista v ZDA. Znani kulturni delavec Leo Poljšak pa pravi, da je za selitev Prosvete že pozno. Prosveta naj ostane tam, kjer je glavni sedež Slovenske narodne podporne jednote — to je v Chicagu. Zakaj bi trošili velike vsote za novo poslopje itd. Svetuje pa. da bi poslali nekaj študentov v Slovenijo, kjer bi se naučili slovenščine in bi se pozneje zaposlili v upravi in uredništvu Prosvete. Z letošnjim septembrom bo uprava Prosvete razpisala novo akcijo za pridobivanje novih naročnikov. Trajala bo šest mesecev. Zmagovav-ci bodo nagrajeni s prosto vožnjo v Slovenijo in nazaj. Prepričani smo, da bo kampanja uspešna in da bodo naši rojaki v ZDA storili vse, da bo njihova Prosveta, ki je dolga desetletja spremljala in beležila njihovo žitje in bitje na ameriških tleh, ne le prihajala k njim, temveč ji bodo pomagali utreti pot še v številne nove naše domove. OBLETNICE DRUŠTEV "V Milwaukee, Wis. je v nedeljo ■>. maja praznovalo svoj zlati jubi- lej 50-letnico društva Lilija št. 764 SNPJ. To društvo je bilo dolga leta samostojno, nato pa se je priključilo Jednoti. Predsednik društva je John Dobnick, tajnica Fanny Medle, blagajnik pa Stanley Vidmar. Zlati jubilej je društvo lepo proslavilo. Slavnostni govornik je bil glavni redsednik SNPJ Jože Culkar, v ulturnem programu je pa nastopil pevski zbor Prešeren iz Chicaga. Ob svoji petdesetletnici je društvo Lilija sredi živahnega delovanja. Ima lastne prostore in lepo število mladih članov, vključenih v krožku št. 8, ki ga spretno vodi Charles Curry. Društvo št. 476 SNPJ v Salernu, Ohio pa je v nedeljo 26. maja proslavljalo kar dve obletnici: 40-let-nico društva in 25-letnico mladinskega krožka št. 10 SNPJ, ki ga spretno vodi Helen Tomsha. Jubilantom naše čestitke in mnogo lepih uspehov pri bodočem delu. JUBILEJ DRUŠTVENEGA DELA Paul Kokal, blagajnik društva 141 Universal Pa., dela že 56 let kot društveni uradnik, in to 16 let kot tajnik, 20 let pa kot blagajnik in za- pisnikar. V decembru bo minilo tudi 50 let, odkar je postal član SNPJ. Čestitamo! PRED 80 LETI PRVO SLOVENSKO PODPORNO DRUŠTVO V ZDA Med prvimi Slovenci, ki so se pred desetletji izselili, so bili Belokranjci. Izselili so se predvsem v Calumet v državi Michigan, kjer so takrat odprli bogate bakrene rudnike. Prvi belokranjski rudarji so prišli v Calumet že okrog 1. 1864. Pred osmimi desetletji je štela slovenska naselbina v tem mestu okrog tisoč ljudi, ki so v septembru 1882 ustanovili prvo slovensko podporno društvo v Ameriki in ga imenovali po slovenskem deželnem patronu — Društvo sv. Jožefa v Calumetu. Pravila društva je sestavil črnomaljski učitelj Franc Šetinc. Tiskali pa so jih v novomeški tiskarni pri Krajcu, kjer je izhajal tudi dolenjski časopis Dolenjske novice. Društvo sv. Jožefa v Calumetu je obstajalo le nekaj let. Kmalu za njim so ustanovili svoje društvo tudi slovenski izseljenci v Chicagu, kjer je danes glavni sedež ene največjih slovenskih podpornih organizacij — Slovenske narodne podporne jednote. f»f£e§o nafti HVALEŽEN SEM MIŠKU KRANJCU Toronto, Ont., Kanada 5 koledarjem smo zadovoljni. Zelo lepo je opremljen, slike pa so mu še posebno povečale vrednost. Že stari Kitajci so rekli, da slika več pove. kot številne pisane strani, in mislim, da ste tu res imeli srečno roko. Tudi čtivo je zelo zanimivo, vsaka stran prikazuje del domovine. Najlepše in najplemenitejše pa je zame bilo odprto pismo pisatelja Miška Kranjca izseljencem iz Prekmurja pod naslovom »Rad bi vam nekaj povedala. To pismo mi je vedno pred očmi, pred njim stojim z občutkom krivde, pa tudi ponosa. To čuti vsakdo v tujini, ki je ostal zvest domovini. V pismu je tako preprosto, odkrito napisano vse. kot bi šepetala sama mati, vabila in oproščala. Prekmurci so res lahko ponosni na takega rojaka, saj sem tudi jaz ponosem nanj, čeprav sem Dolenjec, kajti ismo, ki ga je napisal M. ranjec, velja za vse izseljence od Jesenic pa do Djevdjelije. l edno ga znova prebiram in vedno je novo, kot so nove stezice, ki vodijo iz tujine domov. Sporočite Mišku Kranjcu o mojem imenu hvaležnost, srčne pozdrave in najboljše želje. Tudi vam na Matici hvala za vse, kar s tolikšno ljubeznijo napišete o naših publikacijah za nas. ki smo razkropljeni po svetu. Leon Fister OBISKAL BOM VAŠE TRGOVINE IN TOVARNE Chatelineau, Belgija Zelo sem zadovoljen, da ste mi naročili slovenski dnevnik DELO. Vedno, ko pridem iz službe, najprej preberem DELO. Lepo se vam zahvaljujem tudi za pošiljanje Rodne grude. Letos pridem pozno na obisk o Slovenijo. Komaj čakam, da bom obiskal vaše samopostrežne trgovine, tovarne in drugo. Moram še nekaj reči o vaših mestih. Leta 1959 sem obiskal Velenje. To mesto je tako krasno, da vam ne morem opisati. Sama moderna poslopja so in to o tako lepem kraju. Ko pridem spet, bom prav gotovo obiskal Velenje, ker takega mesta še nisem videl. Zelo sem bil vesel Slovenskega izseljenskega koledarja zato, ker je o njem precej fotografij modernih poslopij. Posebno se zanimam za moderna mesta in industrijo, saj sem še mlad. šele devetnajst let mi bo. zato se zanimam za ose novo. Na svidenje in lepe pozdrave! Rudi Jeller SPOMENIK NASE PODJETNOSTI IN ČLOVEKOLJUBJA Euclld, Ohio, ZDA V Clevelandu zdaj zbiramo denar za dom ostarelih rojakov. Kupili in plačali smo že zemljišče z veliko hišo; oboje je vredno približno 45.000 dol., o blagajni pa imamo še nad 50.000 dolarjev. Prvo poslopje za 24 stanovavcev bomo zgradili še to poletje. To bo trajni spomenik naše podjetnosti in človekoljubja, ki bo služil še poznim rodovom. Kadar bomo dom odprli. vam bomo poslali sliko in nekaj zgodovine o njem. O našem življenju ste poučeni prek naših časopisov. Kulturno delujemo le še o petju in to s pomočjo tu rojene mladine. Naše vrste se redčijo. Neizprosna smrt nam je spet iztrgala dva ugledna rojaka, časnikarja Toneta Sabca in Ivana Mo-leka. Novinar in pisatelj Molek je bil že več let o pokoju. toda še vedno je predstavljal simbol naprednega gibanja, kot bivši agilni urednik Prosvete in avtor naprednih smernic SNPJ. V rojaku Sabcu je Prosveta izgubila izbornega clevelandskega poročevavca in pisca člankov. Jugoslavija pa dobrega zagovornika. Sa-bec je bil rojen novinar. Imel je lep privlačen slog in jezik. Zdaj ga delno na-domestujem jaz, toda le kot poročeoavec. Kaže. da boste letos spet dobili mnogo naših izletnikov in bo pri vas živahno. Izseljenska matica je res potrebna ustanova, brez nje bi bili izletniki osamljeni in izgubljeni. Pozdrav osem matičarjem. Frank- Česen EDINI LIST, V KATEREM BEREM BESEDE MATERINEGA JEZIKA Cite Jeanne d’Arc S pošiljko RODNE GRUDE ste me zelo razveselili in iznenadili. To je zdaj edini list, o katerem berem drage besede materinega jezika. Toplo se vam zahvaljujem in želim postati stalna naročnica vaše revije. Vas prisrčno pozdravljam. Vera Zibert VELIKO JE ŽELJA PO UČENJU SLOVENSKEGA JEZIKA Leverkusen, Nemčija Preko Radia Ljubljane sem slišal o oddaji za izseljence. da bomo s pomočjo revije RODNA GRUDA lahko učili svoje otroke materinega jezika. Sporočam vam. da se med našimi znanci mnogi žele učiti slovenščine. Zelo vam bom hvaležen, če mi boste z revijo redno pošiljali tudi vaš učbenik. Franc Šmit ek OSTANEM NAROČNICA, DOKLER BOM MOGLA BRATI Aberdeen, Wash., ZDA Prav lepa hvala za koledar, ki ste mi ga poslali. Slike in čtivo o njem je res hvale vredno, ker je vse tako zanimivo. Lani sva z možem obiskala rojstno domo- vino, on po 52 letih, jaz pa po 41. Čas nama je ose prehitro minil, ker sva morala obiskati toliko sorodnikov, v Jugoslaviji pa je toliko lepih krajev. Pošiljam vam deset dolarjev za Rodno grudo in Slovenski izseljenski koledar. Obljubljam vam, da bom ostala vaša naročnica, dokler bom mogla brati. Prav lepo pozdravljam vse v uredništvu! Vaša rojakinja Mary Iskra BOLJŠIH LJUDI NE BI MOGEL NAJTI North Chicago, UL, ZDA Vse priznanje vaši pisarni. Vidim, da resnično hočete pomagati osem, ki prihajajo k vam po nasvete. Če bi ljudje povsod bili tako potrpežljivi, kot so pri vas. bi bilo zares lepo. Menim, da boljših ljudi ne bi mogel najti na vsem svetu. Ko sem lani obiskal rodno Vrhniko in vrhniško pokopališče, kjer počivajo moji starši, sem zložil tele vrstice: Objel sivi sem kamen, zajokal skoraj glasno — v srcu se mi je zganilo, toplo je vame dahnilo. Spet mati bila je z menoj, čutil sem njeno ljubezen. Zdaj vem: nisem se vrnil zaman. O domovina, toplo si sprejela svojega sina. Vaši pisarni pa še en pozdrav, dekletom in funtom, ki delajo tam, na vas so prijetni spomini ostali, na svidenje kmalu spet v beli Lj ubljuni! Vinko Mathias ZA TISKOVNI SKLAD MATICE John Tomšič 1 dolar, Marija Verčič 1 dolar, John Pilepič 1 dolar, Frances Vidmar 10 dolarjev, John in Mary Kink 1 dolar, Jennie Troha 2 dolarja. Johana Klančnik 1 dolar, Franc Česen 2 dolarja, B. Gale-kovich 1 dolar, Joseph Novak i dolar, Vincenc Mlakar 1 dolar, neimenovana 10 NF, Albin Šibret 5 Hfl. Gottfried Michelitsch 5 DM, Ernest Jamšek 2 DM, August Bezjak 2 DM, Alojz Lapan 4 DM, neimenovani 5 DM. Iskrena hvala! vprašanja in odgovori * Konvencija o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in drugimi državami V pismih, ki jih vsak dan dobiva Slovenska izseljenska matica od naših izseljencev, je mnogo vprašanj, kakšne so 'njihove pravice po pogodbah o socialnem zavarovanju med našo 'državo in državo, kjer sedaj prebivajo. Čeprav vsakemu, ki nas sprašuje, vedno odgovorimo, smo se vendarle odločili, da borno v Rodini grudi objavili glavuo vsebino teh konvencij. Konvencije o socialnem zavarovanju sklepajo države med seboj zato, da bi delavci, ki gredo delal v drugo državo, ue bili prikrajšani za leta, ki iso jih preživeli na delu pred odhodom iz te ali one države. Vsaka država je določila, koliko časa mora delavec delati, da si pridobi pravice iz socialnega zavarovanja, npr. do brezplačnega zdravljenja, do otroškega dodatka, do pokojnine itd. Zato je še prav posebno pomembno, da vse zaposlitve v državah, ki so podpisale pogodbo, seštejejo. Žal je še precej držav, ki še nimajo podpisanih konvencij, kar močno škoduje tistim delavcem, ki niso vse delovne dobe preživeli v eni sami državi. Med slovenskimi izseljenci, posebno med rudarji, je veliko ljudi, 'ki so delali v več državah. Za te so konvencije o socialnem zavarovanju še prav posebno pomembne. Jugoslavija je doslej ¡sklenila konvencije o socialnem zavarovanju z 10 državami, skleniti pa jih je hotela še z mnogimi drugimi. Nekatere države, katerim je Jugoslavija ponudila sklenitev pogodbe, se doslej še niso odločile. Pogodbe z Jugoslavijo pa so podpisale: 1. Belgija 1. X. 1956 2. Bolgarija i. IX. 1958 5. Češkoslovaška 1. XII. 1957 4. Francija 1. IV. 1951 5. Holandska 1. IV. 1957 6. Italija 1. I. 1961 7. Luksemburška I. VI. 1956 8. Madžarska 1. VII. 1958 9. Poljska 1. I. 1959 10. Velika Britanija I. IX. 1959 Temeljne določbe vseh konvencij Skupna načela so kratko tale: 1. zavarovanci sopogodlbene države so glede pravic iiz socialnega zavarovanja izenačeni z državljani zavarovanci druge sopogodbene države. Vsaka obeh držav, ki sta sklenili konvencijo, torej obravnava državljane države ««pogodbenice kot svoje državljane. 2. za pridobitev pravic iz socialnega zavarovanja se obe delovni dolbi seštejeta. Če zavarovanec preneha delati v eni im takoj nato začne delati v drugi izmed obeli držav, ki sta sklenili 'pogodbo, mu iza pridobitev pravic ni potrebna posebna čakalna (karenčna) doba. 5. v vsaki obeh sopogodben.ih držav presojajo pravico do pokojnine po njenih predpisih, torej tudi takrat, kadar obe zaposlitvi G. M. iz Bobingena — Zahodna Nemčija, sprašuje: 1. leta 1943 sem bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Po vojni sem se vrnil v Jugoslavijo kot SO "/o invalid. Ker nisem dobil invalidnine. sem šel leta 1956 na obisk k sorodnikom v Nemčijo in tamkaj ostal. Moja žena je dobila po mojem odhodu od jugoslovanskih oblasti dovoljenje za izselitev in prišla za menoj. Najini sorodniki naju obiščejo vsako leto, Ker b:i tudi midva rada obiskala sorodnike v domovini, prosim za pojasnilo, če ne bom imel težav zaradi tega, ker sem leta 1956 ostal v Nemčiji. 2. kdo so pripadniki sovražniku služečih formacij, ki niso ibili zločinci? Ali lahko obiskujejo Jugoslavijo folksdojčerji, ki jih amnestija ni zajela? Odgovor: 1. že pred uveljavljenjem zakona o amnestiji naša država prehoda državne meje, ali če je kdo ostal v tujini po poteku potne listine, ni kdo ve kako kaznovala. O tenu smo pisali že v letošnji 3. številki Rodne grude. Kljub temu. da ste napravili prekršek, kot sami pravite in obžalujete, so jugoslovanski organi izdali vaši ženi izselit veno dovoljenje, vašim sorodnikom pa potne listine, da vas lahko obiskujejo. Že iz tega lahko razberete, da ne boste imeli nobenih težav, če boste obiskali sorodnike v domovini. Kot ste napisali, niste storili nič drugega kakor to, da ste po potekli potne listine ostali v Nemčiji. Torej je najbolje, da >se čimprej (oziroma kadar želite) oglasite pri najbližjem jugoslovanskem diplomatskem ali konzularnem predstavništvu in tam uredite vse glede vašega obiska v domovini. 2. med pripadniki sovražniku služečih formacij je bilo prav gotovo mnogo zapeljanih ljudi, bi ne spadajo v kategorijo vojnih zločincev. Če na primer domobranec, ki jc v nemški uniformi služil okupatorju, med oziroma 'pokojninski dolbi seštevajo. Pri seštevanju obeh pokojninskih dob določi/o pokojnino po sorazmernih delih tako, da pristojna organa socialnega zavarovanja obeh držav najprej ugotovita pokojnino za vso sešteto dobo, nato pa jo izračunata za tisti čais, ko je delavec delal v tisti državi. Ker bomo najprej pregledali konvencijo s Francijo, bom vse primere dajal iz odnosov Francija-Jugoslavija. Če je npr. delavec v Jugoslaviji delal 20 let, v Franciji pa 15 let, skupaj torej 35 let, mu v obeh državah pokojnino ugotovijo najprej za 35 let, nato pa določijo v Jugoslaviji 20/35, v Franciji pa 15/35 pokojnine, ki mu gre za 35 let dela. Na primer: jugoslovanska pokojnina je za 35 let dela v neki stroki na primer 35.000 din, francoska pa 350 NF. Ker je delavec delal v Jugoslaviji 20 let, dolbi za to dobo 20.000 din. Francija pa mu izplaču je 150 NF, ker je v Franciji delal 15 let. 4. jugoslovanska pokojnina in tuja renta se me izključujeta. Zavarovanec lahko torej poleg domače pokojnine prejema še tujo rento ali celo več rent. 5. pokojnino nakazuje država sopogodlbenica v državo, s katero je sklenila pogodbo, če upokojenec tam prebiva. To pomeni, da Jugoslavija pošilja npr. pokojnine za delovna leta, opravljena v Jugoslaviji v Francijo, francoski del pokojnine pa dobiva upokojenec od francoskega socialme.ga zavarovanja. Če prebiva upokojenec v Jugoslaviji, pa dobiva jugoslovanski del od našega socialnega zavarovanja, francoski del pa pošilja Francija v Jugoslavijo. 6. invalidnina ali invalidska pokojnina za nesrečo pri delu gre v breme socialnega zavarovanja tiste države, v kateri se je zgodila nesreča. 7. posmrtne dajatve plača organ socialnega zavarovanja tiste države, kjer je bil zavarovanec nazadnje zavarovan. Pri tem seveda upoštevajo tudi zaposlitve v sopogodbeni državi. 8. listin, ki so potrebne pri uveljavljanju pokojnine ali invalidnine v državi sopogodlbenici, ni treba diplomatsko overiti. Veljavne so takšne listine, kot se rabijo pri domačem organu socialnega zavarovanja. 9. po konvenciji izplačujejo pokojnine ali invalidnine s tistim dnem, s katerim je začela veljati konvencija. Pred uveljavljenjem konvencije oziroma za nazaj »©pogodbene države dajatev ne izplačujejo. 10. pri ugotavljanju invalidnosti si zaradi potrebnih zdravniških pregledov obe državi sopogodbenici med seboj pomagata. Stroške plača navadno tista država, kjer zavarovanec prebiva. 11. kadar je za dajatev iz socialnega zavarovanja pogoj, da mora uživavec prebivati v tisti državi, od koder jo dobiva, to ne velja takrat, ko uživavec prebiva v državi sopogodbenici, razen če sta se v konvenciji državi dogovorili drugače. Na primer: če ima država, ki je sklenila konvencijo z drugo državo, v svojih predpisih določilo, da mora upokojenec prebivati v njej, če hoče dobivati pokojnino, lahko upokojenec prebiva tudi v sopogodbeni državi (v našem primeru v Franciji ali Jugoslaviji). Pokojnine pa seveda ne bi dobival, če bi se naselil zunaj obeh držav. To so kratko opisana načela: veljajo za vse konvencije, ki jih bomo obravnavali v našem listu. V naslednji številki pa bomo natančneje spoznali konvencijo o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Francijo, iz katere smo že danes vzeli nekaj primerov. just Miklavc vojno ni napravil nobenega zločina zoper jugoslovanske narode, če ni požigal, ubijal in preganjal zavednih ljudi, velja tudi zanj sprejeti zakon o amnestiji. Tem ljudem je zakon o amnestiji odpustil njihovo izdajstvo domovine in lahko torej po tem zakonu uredijo svoje razmerje do maše države. To pomeni, da bodo po ureditvi svojega razmerja lahko obiskovali svoje sorodnike iin domači kraj. Seveda se morajo čimprej oglasiti pri našem diplomatskem ali konzularnem predstavništvu. Za kogar imamo dokaze, da je zakrivil zločine ali da se je celo boril proti svojemu ljudstvu, zanj zakon o amnestiji ne velja. Foliksdojčerji, to so ljudje nemške narodnosti, ki so pobegnili v tujino ali ki so jih jugoslovanske oblasti pregnale iz Jugoslavije zaradi sodelovanja z okupatorji oziroma zaradi aktivnega boja proti jugoslovanskim narodom, ne .morejo obiskovati Jugoslavije. Zakon o amnestiji je to izrecno navedel, to pa je razvidno tudi iz ekspozeja podpredsednika jugoslovanske vlade Aleksandra Rankoviča, ki je bil objavljen tudi v 3. številki letošnje Rodne grude. Slovenski pevski zbor v Glaclbecku. ki je bil žal razpuščen Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča«, Ljubljana Jiojitlioni, It! litih Ivtoh ct['ihci>[o! KAKO JE LETOS S CARINO? V glavnem talko kot lani. le da je skupna vrednost predmetov, ki jih lahko prinesete v Jugoslavijo brez carine, zvišana na 200.000 din. Predmeti se ocenijo po cenah veljavnih na našem tržišču. TISTI, KI POTUJEJO Z LETALI, ne morejo vzeti s seboj dosti prtljage. Zato jo večinoma odpošljejo naprej v poštnih paketih. Y tem primeril mora odpošiljatelj napisati na paket svoj ameriški naslov kot pošiljatelj in svoj naslov, ki ga bo imel v času svojega bivanja v Jugoslaviji kot prejemnik. Takšne pakete lahko s svojim potnim listom in posebnim potrdilom, ki vam ga izda Slovenska izseljenska matica, sprejmete po pošti, ne da bi bilo treba plačati carino. Najbolje je, da te pakete odpošljete tri do štiri tedne pred odhodom, da prispejo približno istočasno z vašim prihodom. OB PRIHODU BREZ SKRBI VPIŠETE NA CARINSKO PRIJAVO VES DENAR, ki ga imate pri sebi. Vaša stvar je. če ga porabite ali ne. Če ga ne boste, ga boste lahko nesli nazaj. Carina ima pa pravico odvzeti neprijavljeno vsoto in je potem zaman vsaka pritožba. Dinarska valuta, ki jo pinesete s seboj, pa ne sme presegati 1.500 dinarjev. TISTI, KI SE ZA STALNO VRNEJO V JUGOSLAVIJO, imajo pravico uvoziti brez carine vse svoje premično premoženje z avtomobilom vred. Imeti pa morajo od našega predstavništva potrjen seznam predmetov, ki jih bodo uvozili in izjavo predstavništva, da so te predmete kupili s svojim zaslužkom v času izseljenstva v tisti državi in so torej njihova lastnina. Po prihodu v Jugoslavijo mora povratnik v osmih dneh vložiti na carinarnico prošnjo za. oprostitev carine. Rok za uvoz premičnin, ki so v seznamu, poteče po šestih mesecih prihoda v Jugoslavijo. GLEDE POKOJNINE, KI JO BODO POVRATNIKI PREJEMALI IZ ZDA, naj urede vse potrebno pred odhodom, da jo bodo prejemali n as voj naslov v stari kraj. Na dolarske čeke izplačuje Narodna banka 750 din za dolar, travel čeke pa menja po kurzu 600 din za dolar. Svetujemo tudi. da isi povratniki preskrbe na konzulatu ali poslaništvu dovoljenje za stalno bivanje v Jugoslaviji še pred prihodom v domovino. Če boste potrebovali kakšne nasvete, se obrnite na Slovensko izseljensko matico, Ljubljana. Cankarjeva l/II. mmtmmmmmmmmmmmmmmmmm trgovsko uvozno in izvozno podjetje z železnino, TEHNIČNIM IN GRADBENIM MATERIALOM metalka Izdelki črne in barvne metalurgije Vse vrste tehničnega in pomožnega materiala Stroji in rezervni deli Direkcija, uvoz, izvoz: Titova 24, telefon 23-484, telegram: METALKA Ljubljana, telex. 03-119, POB 202 IV Domače tržišče: Titova 53, telefon 31-385, 52-794-93 Skladišča: Jarše, telefon 30-449, 31,354 Vižraarje, telefon 51-515 Predstavništva: BEOGRAD, Študentski trg 11. telefon 625-294 ZAGREB, Draškoviceva 55, telefon 39-449 SARAJEVO, Obala 2/11, telefon 26-656 REKA - OPATI J A, Pionirski prolaz 1, telefon 55-34 SKOPJE, Vasil Glavinov telefon 52-45 DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE je namenila posebno knjižno zbirko mladim slovenskim ustvarjalcem. V zbirki Tokovi izhajajo dela, zanimiva bodisi po svoji problemski usmerjenosti, iskanju in vrednotenju sodobnih silnic našega časa, bodisi kot oblikovno in izrazno prizadevanje mladega slovenskega povojnega rodu, ki si s pisano besedo utira pot k novim ciljem. Knjige mladih slovenskih pesnikov in pisateljev kažejo, kljub svoji samoniklosti, tesen stik z dediščino naše kulturne preteklosti in s problemi časa, ki v njem živimo. V zbirki so doslej izšla dela naslednjih piscev: Vladimir Kavčič: Ne vračaj se sam (roman — opl. 950 din) Tone Pavček: Sanje živijo dalje (pesniška zbirka — opl. 640 din) Smiljan Rozman: Obala (roman — opl. 950 din) Marjan Rožanc: Mrtvi in vsi ostali (novelistična zbirka — opl. 950 din) Vladimir Kavčič:Ognji so potemneli (novelistična zbirka — opl. 950 din) Janez Menart: Časopisni stihi (pesniška zbirka — razprodana) Leopold Suhodolčan: Človek na zidu (novelistična zbirka — opl. 1100 din) Valentin Cundrič: Pojoči grm (pesniška zbirka — kart. 450 din) Marjan Kolar: Prazno nebo (novelistična zbirka — kart. 800 din) Saša Vegri: Naplavljeni plen (pesniška zlbirka — kart.) Saša Vuga: Račke po reki plavajo (novelistična zbirka — kart.) Branko Hofman: Mavrica v dlaneh (pesniška zbirka — kart. 980 din) V tisku: Niko Grafenauer: Večer pred praznikom (pesniška zbirka) A DRŽAVO D z S UIIIUIVA, MESTKI TRG 2«