S9. 240 Fallaiaa (buta ronait ran a prti) V Trstu, % sredo 11. oktobra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLV!3 Izhaja, i.rvzemši pondeljek. vsalt dan Asiškega št 20, I. nadstropje..'Dopisi, pisma se ne sprejemajo, rokopisi se Anton Gerbec. — Lastnik\jfk^| znaša za rocse: L 7.—, 3 mesece\ Za inozemstvo mesečno 4 lire več. »Ištvo: ulica " '-Ujajo urednižt" Izdajatelj if c?^ st Tisk tiskar- .* r pol le' . - 2 »eto L 60. iefon t» '..j >f uprave St- I .. jH— «111» DINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinost!, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Faiizem in liberalizem (Ugibanja In predvidevanja). Ko je Adam Smith na podlagi ekonomija j v zunanji, bodisi v notranji politiki. Oni se ne smatrajo za narod, ampak za voditelje naroda in za državo. Mus solini ni za- izpostavil načelo individualne svobode in proste konkurence, je bila Anglija edina liberalna država v Evropi. Konservativni stonj rekel, da obstoja fašistovska država, absolutizem je dobri prvi velik udarec z j Stebra te morebitne fašistovske države izbruhom francoske revolucije 1. 1789. sta fašistovska stranka, majhna po številu Razni teoretiki so širili že poprej liberalne ! a izbrana po kvaliteti in potem armada, ideje in ko so padli prvi stebri srednje- j To dvoje tvori državo, ljudstvo pa se mora veškega abboluifizma, se je razvila ideolo- pokoriti in stopiti v službo idealov ome- njenih dveh činiteljev. Fašisti so bili od samega začetka največji zagovorniki armade, ki so jo ved»o dvigali v deveta nebesa. In to tudi v tistem časai, gija liberalizma. Na grobu konservativnega absolutizma so se porodile v teku 19. stoletja liberalne države v Evropi. In v zadnjih desetletjih je evropska javnost sodila . _______ naprednost narodov in držav po njihovi j ko so boljševiške tolpe napadale italijan-večji ali manjši liberalni ustavi. Tako je (ske častnike po ulicah trgajoč jim častni-poslal liberalizem ideologija družbe devet-j ške znake, ko se je mislilo, da pride do najstega stoletja. I poloma meščanstva na vsej črti. In razume veliki mož, ki je nastopil proti vsem j sodobn beralizmu stala kleja privedla do ruske revolucije, ki tvori novo odrezano dobo v razvoju človeških družabnih Organizmov. Nastop socialne demokracije v nekaterih evropskih državah po svetovni vojni ni v bistvu izpremenil liberalne države. Socialna demokracija je samo prilagodila obstoječe liberalne ustanove novemu č^su, tako da se lahko reče. da je večina evropskih držav ivzemši Rusije liberalno vla-dana. Italija je bila do danes izrazito liberalna država. Liberalizem je bil od začetkov italijanskega kraljestva pa do danes tista duševna gonilna sila, ki je ustvarila današnjo veliko Italijo. Preti tej liberalni državi so nastopili v prvih povojnih leiih komunisti, ki so zahtevali diktaturo proleta-riata in groziii uničiti namah najdragocenejše svetinje liberalne druibe. Bil je to boj prestroge kritike sedanjega stanja. Odtod napovedan italijanski liberalni državi, boj, njihovo stremljenje začeti vse na novo in liberalizmu, ki naj ga nadomesti delavska diktatura in komunizem. Fašizem se je porodil kot reakcija preti preteči boljše viški nevarnosti. Kot tak si je nadel nalogo rešiti obstoječi družabni red, rešit: ustavo, rešiti liberalno državo. Skratka fašizem se mora smatrati po svojem prvotnem smotru za branitelja liberalne države. Nastopil je proti diktaturi pravici sti, spomin pa je ostal. Dalje pa je znano da je vsak militarizem imperialističen, ker je to vendar ena glavnih temeljev vsake vojaške organizacije. In tudi fašizem je imperialističen. To je torej druga sorodstvena vez med armado in fašizmom. Umevno je torej, da mora biti danes fašizem reakcionaren, diktatoričen, protili-beralen, vsaj do tedaj, da vsili večini naroda svoje ideje in svoj duh. Fašisti se kaj radi ozirajo v slavno rimsko preteklost, ko se je rimska država raztezala od Perzije do Gibraltarja, od Črnega morja do Velike Britanije, od Sredozemskega do Severnega morja. Obožujejo tedanjo upravo, tedanje vladne sisteme (vsaj tistih dob, ko je bila rimska država najmogočnejša), tedanjo vojsko, njeno disciplino in junaštvo, f oda ta pogled nazaj v preteklost jih dela izrabiti sedanji položaj za povečanje Italije kot velesile. To, v kolikor se tiče idealnih elementov v fašizmu. Razume se pa, da se je v stranko vrinilo tudi mnogo kori-tarjev, ki iščejo svojo osebno korist. Fašizem je pač firma, ki danes drži in nese, zalo ima polno pristašev, vsak dan več. In pri gibanju, kot je fašizem, se mora vodstvo posluževati začasno tudi takih enega razreda, za svobodo vseh razredov, j ljudi, ki jih bo nekoč pahnilo cd sebe, ker za rešitev države, torej za liberalna načela, j so sedaj potrebni stranki. Dalje je absor-Ne oziraje se na to, ali se bodo fašisti biral fašizem, kak-cr vsako revolucionarno gibanje, vse nemirne duhove, ki ne vedo kam s svojo energijo. Ti so stranki v gotovih časih, ko gre za odločilen nastop, zelo koristni, so pa tudi tisti element, Id mere pognati gibanje v revolucionarno va-lovenje tudi proti volji voditeljev. Vse to so odločujoči činitelji fašizma. Zato moremo trditi, da je danes fašizem elementaren pojav družbe v Italiji. Je to elemen- Jugoslavija v jugo slovenski notran^ politiki polastili države s silo ali pa tako, da se bo ohranil videz ustave, moremo reči, da je Fašizem danes diktatoričen ter da ne skriva svojih •diktatorjčnlh namenov. Fašisti odrejajo kratkomalo dosedanjim vladam vsako sposobnost vladanja povojne velike Italije, k'f jim je še premajhna. Posebno v zunanji politiki zahtevajo bolj energične može, ki naj vzdignejo Italijo v krogu en- tente co popolnoma neodvisne, gospodar-1 tarno gibanje enega sloja italijanskega na- Bko in poilitfčno enakovredne in neodvisne velesile. -Stališče fašizma napram sosednim državam, zlasti napram Jugoslaviji, pa je itak znano. Da ni prišlo do izvršitve ra-pallske pogodbe, nosijo glavno odgovornost fašisti, k: se upirajo rimski vladi, dolžeč jo, da je prepopustljiva. Na zunaj je fašizem imperialističen, v r.ačrtih ima ustvaritev še večje Italije, ker smatrajo fašnsti Italijane r.e samo za potomce, ampak tudi za dediče starodavnega rimskega imperija. Ta zunanjepolitična na-ziranja seveda zahtevajo v notranjosti popolno konsolidacijo, disciplino, poslušnost vsega prebivalstva. To pa se da doseči le z diktaturo, t. j. z odpravo ustavnih svoboščin, t. j. s pokopom liberalnih ustanov in z vzpostavitvijo diktature enega sloja, t. j. fašizma, In Mussolini sam pravi, da bo treba ukiniti svoboščine. V enem najnovejših govore"/ je razdelil Italijane, ki niso fašisti, v tri kategorije: v indiferentne, v take ki simpatiziraj© s fašizmom in v sovražnike. Indiferentni bodo ostali dcnia ter bodo čakali- druga kategorija se bo mogla gibati in gledati, a za tretjo kategorijo ne, bo nobene svobode ne usmiljenja. Iz tega je razvidno, da smatrajo fašisti edino sebe za poklicane rešiti Italijo iz nje- nega sedanjega neugodnega položaja bodisi j menu te besede. roda. ki je prežet s povojno ideologijo mladega zmagovalca. Zato hoče fašizem svojo državo, neće liberalne države, torej nepotrebne so liberalne ustanove v državi, nepotrebne in škodljive, ker ovirajo fašizem na njegovem končnem pohodu, m ker bi ga ovirale pri poznejši vzpostavitvi nove 'države v fašisfcovskem zmiskt, Zaio se nahaja liberalna država v svojem naj-kritičnejšem momentu. Koliko, bo rešil liberalizem iz sedanjega «spopada», nam bo pokazala bodočnost. Že sedaj pa je prav gotovo — in to potrjujejo vsi teoretiki fašizma na eni strani, a na drugi izjave vodilnih fašistovskih politikov samih — da bi fašistovska oblast odpravila le politični liberalizem sedanje liberalne države, medtem ko bi gospodarski liberalizem ostal nedotaknjen in bi bil celo razširjen. Bistvo liberalne države pa tvori ravno ta poslednji. In v tem tiči eUfen globljih vzrokov popustljivosti sedanjih liberalnih vlad napram fašizmu. Laški liberalizem se zaveda, da faszem nikakor ne meri v njegovo bistvo. Zato je liberalna država pripravljena takerekoč . na vsak kompromis z novim gibanjem, kar jemlje sedanjemu gigantskemu boju za gospodstvo v državi tisto ostrino, ki bi mogla izzvati fašistovsko revolucijo v krvavem po- Italifa Odprava osrednjega urada za nove pokrajine in generalnih komisariatov RIM, 10. Na današnjem ministrskem sve- Beneš politične smernice, katerih se drži če-hoslovaška vlada in po katerih se bo ravnala v vseh vprašanjih srednje Evrope. Minister Schanzer je ugotovil z zadoščenjem, da so ti pravci, strmeči za konsolidacijo miru na pod-kgi pogodb, v skladu z onimi italijanske poli- tu se je razpravljalo o vprašanju novih JM1 v z onf" 1 pokrajin. Sklenjeno je bilo: 1.) da se takoj ^^^J^™ ^^ odpravi centralni urad za nove pokrajine; 2.) da se takoj odpravita generalna komi-sariata in postavita na njuno mesto dva prefekta; 3.J da se poveri ureditev Julijske in Tridentinske pokrajine v upravna okrožja komisiji za uradniško reformo; 4.) da bo še nadalje poslovala centralna svetovalna komisija, imenovana s kraljevim odlokom od 8. sept. 1921. Senator Mosconi je bil pozvan brzojavno v Rim. Sestanek Schanzer-Beneš v Benetkah. Službena objava. — Obstoj Avstrije je v interesu obeh držav. BENETKE, 10. Včerajšnji sestanek ministrov Schanzerja in Beneša z gos podarst v enimi svetovalci je trajal od 314 do 5 XA popoldne. Na koncu sestanka sta ministra sporazumno priredila sledečo službeno objavo: -Na sestanku, ki se je vršil danes predpol-dne v Benetkah med vnanjima ministroma možnost, da lahko sporazumno nastopate raznih vprašanjih, ,ki je interesirajo. Proučevanje avstrijskega vprašanja in v Ženevi odobrenega načrta je tvorilo predmet posebne pozornosti s strani ministrov, ki sta v polnem soglasju izrazila trdno nado, da bo izvršitev tega načrta zagotovila Avstriji finančno ozdravljenje ter politično neodvisnost in stalnost. Popoldne so s« obravnavala gospodarstvena vprašanja, ki interesirajo obe državi. Razprava, katero je vodila obratna želja po čim večji intenzifikaciji odnošafev med Italijo in Cehoslovaško, je dovedla do sporazuma, da se imajo primenitt potrebni ukrepi, da se pod-viže ratifikacija trgovinskih pogodb in drugih reešnih gospodarstvenih vprašanj od 23. marca 1921. Tudi naj se te pogodbe dopolnijo s sklenitvijo carinskega dogovora. Sklenilo se je tudi, da se skliče v novembru v Trstu konferenca, ki bo imela nalogo, da uredi vse, kar se tiče č eho slovaškega prometa čez to pri-standšče.* Nasproti poročevalcu lista «Corriere della «Bistvo mojih načrtov se da resumirati v for-.pri prefektu, da mu naznani svoj odstop vsled mulo, da je treba ustaliti srednjo Evropo, da dogodkov zadnjih dni. ko se enkrat povrnete Rusija in Nemčija k Spopad med fašisti in komunisti. — 1 komunist aktivni politiki, njena intervencija ne bo po- . mrtev it'ieC^atSL^^ Z Sinfje Priao v Časi«*-stanujemo. Jaz^zasledujem politijco u^ve <«* » in konsolidacije, povsem miroljubno politiko. »| 1 _____ Kar se tiče obstoja Avstrije, je rekel Beneš, da je v interesu Čehoslovaške in Italije, da Avstrija Živi. Zakaj njen polom bi; zahteval posredovanje ene in druge teh dveh držav in temu se je treba izogniti. Iz tega tudi sledi, da so brez podlage vse govorice o čehoslovaško-jugoslovenskem načrtu za nekak koridor čez avstrijsko ozemlje. Po razkolu v sociaTsiični* stranki — Manifesti novih strank RIM, 10. «Avantr» prinaša manifest maksimalistov, ki pravi, da je izključitev kolabcracionističnih elementov za vedno oslobodila politični t^stroj stranke nevarnosti, da bi krenila na krivo pot. Čin, ki se je izvedel, je bil znak moči, ki bo vzbudil v proletariatu novo zaupanje, ker se stranka ni ustrašila ne cbzirov do oseb ne hipnega oslabljenja. Vrzeli, ki so nastale, bo delavstvo gotovo izpolnilo z novim dotokom. Težka ura, v kateri živimo, je prisilila stranko, da izvrši trdo delo iz-čiščenja. Manifest nato povdarja navdušeno na novo potrjeno soglašanje s tretjo internacionalo ter končuje: «Vidne posledice krize, v katero je vojna pahnila našo zemljo kakor tuda druge, napori buržoazije, da skrči plače, brezposelnost, ki strašansko narašča, ter nevarnost nove, večje svetovne vojne, v katere mrežo so ronegi prisiljeni vsled usodepolnih razmer zaplesti se, odpirajo zopet oči proletariatu, ki najde svoje vodstvo in svojo obrambo v naših možeh, v našem tisku, v našem programu. Na vas, sodrugi, je, da visoko držite zastavo kot znak zbiranja, na vas je konečno dolžnost, da v tej strašni uri obupne reakcije širite in branite, tudi med nevednimi, naše ideale, ki so bili ljuba nada v preteklosti, ki so danes ognjen boj in ki bodo sigurna zmaga v bodočnosti«. Tudi kolaboracionisti so izdali svoj proglas, ki pravi, da se je delo razdružitve pričelo v Livornu, končalo pa v Rimu. Odgovornost ne pada na nas, kolaboracioniste. V okviru socialistične stranke sta se razvili dve načeli, ki sta si popolnoma nasprotni v svojih metodah: socialistično in komunistično načelo. Tisti sodrugi. ki so pristali na tretjo internacionalo, so jo vsilili ostalim ter povzročili tako neizogiben spor. Govoreč v programu stranke pravi manifest, da se stranka ne boji obtožbe, da nagiba na kolaboracionistično stran, ko zahtevajo najvišji interesi prole-tariata sodelovanje in dokler to sodelovanje ne škodi strankini avtonomiji. Hočemo mir na znotraj in na zunaj, in da se preprečijo nove vojne, želimo, da pride do internacionale, ki res zasluži to ime in ki združuje vse proletarce. Ne bomo sledili drugi internacionali, ki se je med vojno zgubila v nacionalistične smeri- in ne tretji, ki je bila in je politično sredstvo neke države, katera bi ogrožala našo avtonomijo. Manifest končuje: «Če so sedanji dnevi temni, če švigajo v .temi bliski vojne in reakcije, toliko bolj živo se sveti naša vera. Socializem je tisti, ki nas vodi kakor luč, največja nada premaganih in izkoriščanih. Izkoriščani, preganjani in bičani združimo se bolj tesno in z večjo vero!» Prvi manifest zaključuje s klicem: Živio socializem!, drugi pa: Za svobodo, za prosveto. za socializem! Poziv komunistov na odpor proti fašistom RIM. 10. Komunisti so objavili razglas, ki pravi v glavnem: Vršiti je tfeba odpor proti reakciji povsod, kjer še m zmagala. Izrabljati se imajo tudi odmori med boji. Osrednji odbor bo posial v primeru potrebe pomoč na moštvu in sredstvih, upoštevati pa je treba, da mora izvršiti to s krajevnimi silami, ker so moči, s katerimi razpolaga, cmejene. Po fašistih ujeti komunisti naj brez obotavljanja podpišejo vsako izjavo, ki se jim predloži, naj bo njena vsebina še tako nespametna. Vzdržujejo naj se vsakega političnega razgovora s fašisti. Odpravljeni so vsi prapori. Prapore smejo imeti samo komunistični vojaški oddelki, ki jih pa morajo braniti, da ne padejo v roke fašistom. Italije in Cehoslovaške, je obrazložil minister Sera» je izjavil minister Beneš med drugim; Pretep med popolari in fašisti CALTANISETTA, 10. V San Cataldo so obhajali cerkveno slavnost. pri kateri je svirala tudi občinska godba. Fašisti in nacionalisti so zahtevali tekom sla vnos ti, naj godba zasvira. «Kraljevo koračnico*. Ker se to ni zgodilo, je nastal med popolari na eni ter fašisti in nacionalisti na drugi strani hudi pretep. Težje posJedice so preprečili orožniki. Spopad med fašisti m kmeti PIACENZA, 10. V Padri di Bettola so se spopadli fašisti s hribovci. Ranjena sta bila dva fašista. Ranilca sta identificirana, ni jih pa blizu. >. Livoraski fašisti grozijo, dm zasedejo ladjedelnice tvrdke «OrUndo». LIVORNO, 10. Včeraj fe poslal markiz Per-roni v imenu fašistovske stranke tvrdki «Or-Lando» ultimatum, v katerem se zahteva, da mora tvrdka do 12. t. m. zopet odpreti svoje ladjedelnice, sicer jih bodo fašisti zasedli. Ultimatum pravi dal|e, da se faiisti nočejo vtikati v sporno zadevo med vlado in tvrdko, njim gre samo za to, da ičitijo pridno osobje, ki je že tri mesece brez dela. Odstop občinskega sveta v Torre Anaoaziata. TORRE ANNUNZIATA 10. Odv. Ciro Al-ban:, župan, in ves občinski svet se je glasil Preokret — Radić potrjuje svoje izjave LJUBLJANA, 10. Zagrebški dopisnik «Slovenskega Naroda» je imel pogovor s Stjepanom Radićem, kateri mu je v polnem obsegu potrdil izjave, objavljene nedavno v «Beogradskem dnevniku». Na vprašanje, če je Hrvatski blok definitivnu sklenil, da se udeleži kumanovske pro% slave, je Radič odgovoril: «Da, toda santo v načelu! Stvar je v rokah vlade, od nje je odvisno, da odstrani nekatere tehnične. težkočs7>. Vprašanje: «Ali ste dali gospodu Pavlu Angjeliču kake pogoje za udeležbo pri proslavi kumanovske bitke?» Odgovor: «Nismo stavili nikakih pogojev. Pogoji se stavijo neprijatelju! Vse vesti o pogojih so netočne. Stavili smo sa*. mo bratske predloge!« Vprašanje: «Kakšni pogoji so bili stavljeni za proslavo v Pragi?» Odgovor: «Tako, kakor glede Kum-a-nova». Vprašanje: «Kako stališče zavzemate napram ideji, da se Hrvatje udeieže proslave v Kumanovem in Pragi?» Odgovor: «Vrlo dobra je ta ideja. Odgovarjam samo, da sem brez vsega takoj sprejel to idejo. Kumanovska proslava po-menja nacionalno emancipacijo, praška pa kulturno. Za Jugoslovene je Kumanovo nacionalno, Praga pa kulturno evropsko središče^. Vprašanje: «Kaj je glede Vašega prihoda v Belgrad? Ali vstopite v vlado?» Tu je Radić kratko izjavil, da njegova stifcpka sedaj še ne namerava stopiti v vlado. Glede novih volitev je Radić izjavil, da so volitve nujno potrebne. Na vprašanje. če bo Radićeva stranka sodelovala pri sestavi volitvene vlade, ki naj bi izvedla volitve, je Radić odgovoril, da je to mogoče, ker je potrebna kontrola volitev in pripomnil: «Mi smo zmage gotovi. V izborni vladi pa zahtevamo garancije, da se volitve svobodno izvrše». Na vprašanje dopisnika, na kakšen način je mogoč sporazum z Belgradom, je Radić odgovoril: «Nihče izmed nas ni proti sporazumu, ker hočemo biti edinstven na rod. Povedati pa je treba, da smatram za provokacijo, če ostane še nadalje na krmilu Pribičević-Pašićeva vlada, osobito, če Pašić sestavi volilno vlado. Dalje je Radić naglašal, da je mnogo ležeče' na Prlbičeviću, ki naj predstavi, ako je patriot, narodne in državne interese svojim osebnim. Ne obstojajo nobene tež-koče za sporazum, so edinole težkoče tehničnega značaja. V ostalem je treba po-vdarjati, da se je treba odločiti, ali je volja naroda suverena ali ne. Na vprašanje dopisnika, s katerimi strankami je mogoč sporazum, je Radić odgovoril: «Če zemljoradniki dobe večino pri volitvah, je sporazum gotov tekem 24 ur. Če demokratje dobe večino, je sporazum mogoč tekom enega tedna. Če pa radikalci dobe večino, stoji stvar predvsem drugače, ker je večina radikalcev za Veliko Srbijo Na vprašanje, kako stališče zavzema napram državnemu edinstvu in imenu «Jugoslavija«-, je Radić odgovoril: «Mi smo socialno in jezikovno eden narod. Država je tu. Daleč smo od tega, da bi delovali proti državi, katere meje so bile mednarodno pripoznane». Glede imena Jugoslavija pa je Radić izjavil, da je jasno, da naj država dobi eno ime in da se naj imenuje «Jugoslavija«. Jugoslavija brez Bolgarske pa ni popolna. Na vprašanje, če je demokratski poslanec Pavle Angjelić vodil ž njim razgovore na lastno pest, je Radić odgovoril: «Ne!» V nadaljnem pa je Radič potrdil, da je Angjelić vodil razgovore na iniciativo predsednika demokratske stranke, Ljube Da-vidovića. Semkaj prispele rzdaje včerajšnjih bel-grajskih listov objavljajo tudi pogovore svojih dopisnikov z Radićem, ki se v bistvu krijejo z izjavami, danimi dopisniku «Slovenskega Naroda*. Spričo tega je gotovo, da prinesejo prihodnji dnevi važne politične dogodke na dan- Radićeva «izpre-obrnitev» se ima v prvi vrsti pripisati ak- v boju v Trsteniku dne 15. oktobra 1915. Avstrijci so ga pozneje, ko se je trdovratno širila vest, da je še živ. odkopali in dali prinesti sliko njegovega trupla v ilustro-vanih listih. V znanem ultimatumu 1. 1914, je Avstrija med drugim zahtevala tudi izročitev Tankosića, ker da je v zvezi s sarajevskim atentatom. Izročil se ji je sam kot junak v junaškem boju. Žalostna cbletnica. LJUBLJANA, 10. Danes so se tukaj vršile manifestacije za Korotan v spomin na žalostno obletnico plebiscita. Ta obletnica * je za Slov ence Vidov dan, ne spominja pa, žal, na tako častni poraz, kakor kosovski Vidov dan. .. Naj bi Slovenci s požrtvovalnim delom ustvarili vsaj svoje kulturno Kumanovo! Tisk o sestavi neve vlade in njenem programu. PRAGA, 10. Glasilo agrarcev «Vcnkov* se peča s sestavo nove vlade ter poudarja ne-prenehljivost upravnega programa in utrditev roinisterialnega sodelovanja. Vnan-ji minister dr. Beneš — pravi list — bo nadaljeval svojo politiko konsolidacije malega sporazuma, posebno pa bo posvečal pažnjo vprašanju odrvo-šajev nasproti drŽavam srednje Evrope in V tem pogledu lahko računa na podporo s strani vseh strank, ki sodelujejo pri konsolidaciji države. Glasilo socialnih demokratov *Pravo Lidu» poudarja uspeh, ki ga je imel kabinet BeneŠ, ter izjavlja, da je bila spojitev ministra skega predsedstva z ministrstvom vnanjih poslov v osebi gospoda Beneša prava sreča za državo. Najvažnejša vnanja vprašanja so rešena. Nova vlada bo rešila notranja vprašanja, gospodarstvena, socialna in kulturna. <-Prager Tageblatt», glasilo Nemcev pravi da bo predstavljala nova vlada tudi novo približanje k Nemcem, kajti novi ministrski predseduik Švehla je vedno skušal vzdrževati ravnotežje med narodnostmi. Ogrski list «Pragay magyar Hirlap* se boji, da je novi kabinet nevaren narodnim manjšinam; dalj? pravi, da tvori politika deflacije denarja program novega finančnega ministra drja Rašina. Čekoslovaški-lotvinski trgovinski dogovor. PRAGA, 10. Podpisala se je trgovinska pogodba med Cehoslovaško in Lotvinsko, Stambolijski v Pragi. PRAGA, 10. Bolgarski ministrski predsed-nih Stamboljiski je prispel v Prago iz Nemčije. Njegovo potovanja ima poseben značaj, ki pa nima političnega lica. Odveza trgovine z devizami na Čehc-slov/aškem. PRAGA, 10. Praška borza je na iniciativo bančnega urada pri finančnem ministrstvu sklenila, da odveze s 13. t. m. trgovino z devizami za bančne zavode. Bančni urad si pa pridržuje pravico, da sme izvrševati borzne operacije, kot kupec in kot prodajalec, kakor drugi finančni zavodi. Čchoslovaški institut v Rimu. PRAGA, 10. Deželni odbor za Češko, je imenoval delegate, ki bodo zastopali deželo v komisiji za ustanovitev čehoslovaškega inštituta v Rimu. So to sledeči gospodje: Ravnatelj deželnega arhiva dr. J, B. Novak, arhitekt dr. Jcs. Borovička in deželni arhivist dr. B. Jensovsky. Misija nizozemskih inženirjev v Rusiji HAAG, 10. Komisija nizozemskih inženirjev je prispela v Petrograd, odkoder bo odpotovala v Moskvo1, da vzame v najem nekatera podjetja in izvrši razna druga dela. Uradno se izjavlja, da to potovanje ne pomeni nikakor izpremembe v stališču Nizozemske nasproti sovjetski Rusiji. Vest, da je nizozemska vlada pripravljena dati sovjetski vladi posojilo, je povsem utemeljena. _ Frsnsija. Viljem je hotel vojno pod vsako ceno. Izjave bivšega francoskega poslanika v Petrogradu. PARIZ, 9. «Exelsior» objavlja povovor z Paieogujem, bivšim francoskim poslanikom v Petrogradu iz 1. 1914. Paleologue, ki je izjavil da car do zadnjega hipa ni verjel v možnost vojne in da ;e dne 20. julija 19M. dejal: Ne smatram Kaizerja za tako naivnega, da bi napadel isto^isno Francijo, Rusijo in Anglijo. Car je nato poslal Kaizerju dne 29. julija pismo, v katerem mu je nasvetoval, naj prepusti razsoditev avstrijsko-srbskega spora razsodišču v Haagu, ni pa dobil nikakega odgovora. Brzojavil je nato Kaizerju in mu dal častno besedo, da ruska vojska ne bo izzvala nikakega spopada tekom diplomatskih podajanj. Nemčija je odgovorila s splošno mobilizacijo. Car pa je vkljub temu ponovno brzojavil Kaizeru in mu predlagal, naj bi se nadalje^ vala pogajanja za ohranitev miru. Vojna je Izbruhnila, in 6 ur po vojni napovedi je Kaizer brzojavil carju, da je odvisno od njega, da se ji naredi konec. Car je bil ogorčen spriČ9 kega cinizma.___ Anglija ciji demokrata Davidovića. Jasno je, da bo Angleška delavska stranka zahteva demi- Davidović vsled tega prišel v spor s Pribi-čevićem. Od izida tega dvoboja, ki bo kmalu znan, bo odvisen značaj nadaljnjega notranjepolitičnega življenja v Jugoslaviji. Prenos kosti vojvode Tankosića v Belgrad BELGRAD, 9. Včeraj se je vršil z največjimi častmi, ki jih je zmogla jugoslovanska prestolnica, prenos kosti vojvode Tankosića na belgrajsko pokopališče. Vojvoda Tankošić je bil eden četniških vojvod, ki so pred kakimi dvajsetimi leti prvič prekoračili turške meje in začeli ono ogromno borbo, ki se je končala najprej z osvoboditvijo Srbije izpod turškega jarma, a potem z osvoboditvijo Jugoslovenov izpod avstrijskega jarma. L. 1901. je končal vojno akademijo, 1. 1905. pa je začel svoje delovanje kot četnik. V vojni 1. 1912. je dobil čin majorja. Kot major se je udeležil tudi vome proti Avstriji in jo 1. 1915. padel si jo Lloyda Georgeja Nocoj se je sestalo v Londonu vodstvo Delavske stranke. Razpravljalo je o vzhod-, nem vprašanju. Sprejeta je bila ta-le resolucija: Naše vodstvo energično protestira proti sedanji politiki na bližnjem vzhodu ia zahteva, da se takoj odstrani vlada, ki jo je vodila. Prepričam smo, da vlada, ki H v inozemstvu tako diskreditirana, ni ve£ vredna, da zastopa državo na velikih med« narodnih konferencah. Vzhodno vpraSanje Nov vpad turških divizij v nevtralno zond — Razburjenje v Angliji — Nova navodil* zavezniškim delegatom v Mndaniji LONDON, 10. Položaj na bližnjem vzhodu se je nenadoma zopet poslabšal. Dočita se je zadnje dni zdelo, da se bo posrečilo doseči s Turki SDOrazum. prihajajo sedal ffurki sprt'čo neverjetne zavezniške popustljivosti in zaupajoč v francosko pomoč, veckio t novimi zahtevami. Razen tega so prekoračile nevtralno zono cele turške pehotne divizije, za katerimi prihaja topništvo. OddcJek turškega vojaštva je zasedel mesto Sile ob Črnem morju in prevzel nJn Longare - Venizetas, tičoč se Dodeka-neza. Predsediiik Gonatos je izjavil. da službeno v tem pogledu še ni prejel nika- vso upravo v svoje roke. Javlja se, da so, kega obvestila, dasi je prosil italijansko se pojavilo turške patrule že 50 km daleč vlado, naj mu sporoči svoje namene. Ako od Skutarija, prera, da se bodo turške čete, ki so prekorač.le nevtralno zeno pri Ismidtu, umaknile Vse te zagotovitve pa ne bodo megle prepre- n*ii je iskreno žal, kajti popustljivost Italije glede teh otokov, ki nimajo zanjo nobenega pomena, je mnogo pripomogla do prijateljstva in sodelovanja med obema državama. Sicer pa grška vlada te odpovedi ne bo vzela kar tako na znanje, temveč se bo moralo to vprašanje rešiti na konfe- čiti, da Anglija ne izgubi nekega dne po- renči za mir na vzhodu irtvo^is^^pj bon- co invlut tiiJi. da Kema-! Vsekakor pa je v grški javnosti sodba o postopanju italijanske vlade vse prej nego laskava. Očita se ji, da izrablja trenotni trpežljivost, ker se javlja tudi, da Kema lovi pristaši v azijskih predmestjih Carigrada aretirajo kristjane. Vpad ene turške divizije v nevtralno zono pri Ismidtu je povzročil v Londonu silno razburjenje, tem bolj ker so Turki sami sodelovali pri določevanju te zone in se ne morejo izgovarjati, da je ne poznajoi kakor je bilo to v slučaju Čanaka. Vlada bo na vsak način poslala generalu Har-ringtonu navodila, da pojasni turškemu zastopniku na konferenci v Mudaniji, da se mora narediti enkrat konec takemu turškemu postopanju. Angleži ostanejo v Čanaku — Turški orožniki bodo vršili v Traciji samo policijsko službo Včeraj so brzojaviii zavezniški delegati iz Mudarrje, da so morali prekiniti pogajanja s Turki, ker navodila, ki so jih dobili, niso bila Povelj natančna glede nevtralne zone in glede števila turških o-rožnikov, katerim se bo dovolil prihod v Tracijo. Zaradi tega se je angleški zastopnik v Parizu sporazumel s francosko vlado. namenov, za katere je postavljena. Stroški za prenos lekarne so v zvezi s stanovanjsko krito. Lekarna je dobila odpoved in si je morala preskrbeti nove prostore za vsako ceno. V ostalem opozarja upravni svet, da je blagajna podvržena nadzornemu svetu in vladnemu nadzorstvu in lahko se bo vsekdar ugotovilo redno poslovanje in uprava^ blagajne, * Cassa di Hspartruo federale falirala. Ta vest je napravila včeraj po vsem mestu globok vtis. Deficit se ceni na približno en miljon. Ravnatelj hranilnice Berkovich je pobegnil iz Trsta. Gibanje brezposelnih. Predvčerajšnjim so imeli brezposelni delavci v delavski zbornici dobro obiskovan shod, na katerem je nasto-pilo več govornikov in je bila sprejeta resolucija, da je potrebno začeti s splošnim gibanjem brezposelnih v vsej državi, vsled česar se po-zivljejo v vseh mestih brezposelni, da dne 23. t, m. priredijo protestne shode. Obenem je bilo sklenjeno, da se zberejo brezposelni na novo demonstrativno zborovanje na Goldonijevem trgu. To se je zgodilo včeraj ob 10. uri. Ko je pa policija videla vedno bolj naraščajočo množico demonstrantov, jili je razgnala. Aretiranih je bilo kakih 10 oseb. Zavarovanje proti brezposelnosti podporno in bralno društvo kot smrt. k* je zagleda moče postave, i mu preiskali vse kovčeke. V enem so n<-kii agraru kokaine, ki je vredna kakiu SOL lir. MaTdenič je bii aretiran; kokaina zaplenjena. Ugotovilo se je, da je prinesel aretira-nec kokaino z Dunaja. To iihotapstvo je izvrševal pogestoroa. Policija drži njegovo ime tajno. O ukradeni železni b?a£ajn!. Policija je identificirala tistega voznika, ki je pred par dnevi prepeljal Trudnovo železno blagajno na Kja-din. Imenuje se: Ernest Sterie, star 22 let, stanujoč v ulici deirOlmo. Sterie se nahaja v zaporu. Trdil je, da ;e nedolžen. Tatvina. Pomorščaku Antonu Baneku je bito pred snočnjim ukradena v stari prosti luki listnica s 1045 lirami. Kot osumljeni krivec je bil včeraj aretiran neki Miklavž Collia, stanujoč v ulici della Ginnastica št. 7, Bosrina e^rociia. Tuja valut« oa t/žaškem lig m Trst dat IG. okiobia »r Tske krone . , • . . • . • . —.«7.— — - jstV.s krone . . . » « —.03% i • frrone . « . 91M,- ••*.... • . • HS.— -j' • t •••>•• • • . • « • • 1435.- 15-- marke ........ ■ • » -.s: dolarji....... • • • • • t 83.40- 23.5S francoski franki . . . IT7 3.V- 177 švicarski franki . . . • • • • 437.—.— ang!e8k! funJI papirnati • • . * ica.5<).— IM.j* ang:e£ki funti, zla ti . . • • • • 111.25.— 113.3C" mučni položaj Grške, da ji škoduje. V Atene je prišlo poročilo, da so traci jski poslanci poslali Venizelosu brzojavko, v kateri ga prosijo, naj izp-osluje podaljšanje roka za izpraznitev Traci je, zakaj r*k enega meseca ne zadostuje, da zapuste pokrajino vsi' kristjani in 150.000 beguncev iz Male Azije. Enak korak bodo napravili poslanci pri vladah zaveznikov. Dnevne vesti NAŠIM NAROČNIKOM! V kljub mnogim opominom na pasici ali dr tlače, fe med našimi naročcikž še mno^o tekih, ^ delavcei ki niso'zavarovani proti bolezni. Podružnica Šolskega društva Skedenj. Od otroškem okrajni bolniški blagajni ulica Torre blanca št. 39, I. posluje tudi kot urad za zavarovanje proti 'brezposelnosti že od 1. dne velikega srpana t. 1. Javlja, aa plačuje tedenske podpore za brezposelnost le ob sobotah ob pcpol. Istočasne naznanja to društvo da sprejema z^varovanje za slučaj brezposelnosti tudi za i§ s Iz Tomaja. Pok. Filipu Černetu, okrajnemu sednikis v Komnu, umrlemu dne 9. oki. 192?, v skomin. — Jesen je v deželi. Listje rumeni, listje pada. Leto dni je. od-j kar si padel tudi Ti, naše gore list. Ti dragi Tržaško j Filip, Nisi padel kot rumen lisi v jeseni; enalcoveljavno: pa^Jel si šc zelen, svež list v zgodnjem po- i niso poravnali zaostale naročnine. Ker npravmštvo s terjanjem le nepotrebne troške . bodo ^&trQei v otroškcm in zamudo časa, se obračamo tem potom 4.° ; vrtcu kosilo brezplačna. Stariši! pošiljajte in ff^ svofe otreke edino le v vrtec ŠD. rnne v impre* da to »tore čimprej, ker bi b;lo fao&f ^ SV. Jakobu. Vodstvo v nasprotnem slucan: upravuistvo primorano, ■ ^ r. * i ji --t c stav i ti nadaljnje pošiljanje lista. j otroškega vrtca pri Sv. Jakobu odločilo se je za vpeljavo refekcije. Otroci, ki bodo za- ________________________ ( POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» Vhajali v otroški vrtec, bodo dobivali dnev- nakar so bila poslana zavezniškim zasiop- TRSTU vabi vlfudno svoje odbornike in ■ no kosilo ter bodo v otroškem vrtcu od 9. nikom bolj natančna navodila. Določeno zaupnike na sejo danes ob 13. uri, Kr*| ure predp. do 4. ure pop*. — Stariši, ki je bilo, da ostane v veljavi omejena ne v- in di-^vni red je označen v vabilo. Radi, imajo otroke in ki jih niso še vpisali v tralna zona. ki bo vsebovala Čanak, kjcr. važuosti in nujnosti je potrebna polnošte- otroški vrtec, naj to nemudoma store. — bodo ostale angleške čete. Dru^i kraji na vilna udeležba, — Predsednik. Gospodična vrtnarica vpisuje vsaki dan ob POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» V GORICI. V Četrtek, 12. oktobra 1922. se bo vrsiia v prostorih tajništva seja širšega društvenega odbora ob 9. uri zjutraj s slečeno, da bo vršilo samo policijsko službo, d&čim dnevnim redom: 1.) Poročilo ožjega Tako se bo konferenca lahko nadaljevala, cdbora; 2.) Poročilo delegatov Narodnega azijski obali morskih ožin, kjer so se že namestile turške čete. ne bodo vsebovani v nevtralno zono. Glede turškega orožni-šlva, ki bo puščeno v Tracijo, je bilo dolo Agencija «Reuter > pravi, da se v mero- Sveta: 3.) Kmetijska zadruga in zamenjava dajnih londonskih krogih poudarja, da za- denarja; 4.) Slučajnost'. — Na sejo so vab- poslancs. — Vodstvo Političnega društva Edincsti» v Gorici. vezniška jamstva za izpraznitev vzhodne ; Ijenii tudi državni poslanci. — Radi važnosti Tracije s strani grške vedske pred^estav- i s*je je potrebno, da se je udeležijo vs' člani Ijajo spoštovanje nevtralne zone v zmLslu \ širšega društvenega odbora in državni note, ki je bila poslana v Angoro dne 23. --i-- - - septembra. Doslej Turki nevtralne zone niso spoštovali. Kemalove čete se še vedno nah razen tega Doslej ni nobenih znakov, ki bi kazali na umik ieh čet. Zavezniške države — pripominja agencija Reuter — so si povsem edine v tem, d a je Ezoraznitev vzhodne Tracije odvisna od spoštovanja nevtralne zone s strani Kemalove vojske. Medlem se javlja, da je general Harring-ton ukrenil vse potrebno, da zagotovi izvršitev sklepov konference v Mudaniji. Z ozirom na nezadovoljstvo Anglije z delovanjem francoskega odposlanca pri Kemal paši Franklina Bouillona, kateremu se pripisuje največja krivda za nepopust-ljtvosL Turkov, se javlja, da bo BouiUon po r.alogu francoske vladte zapustil Carigrad in se vrnil v Francijo. Lloyd Gecrgefeve izjave o angleška politiki na bližnjem vzhodu L?sti objavljajo LIcxyd Georgejeve izjave glede angleške politike na bližnjem vzho-dki. Lioyd George je predvsem zanikal tr- 9. uri predpoidn>e. Msindolinistična skupina MDP Sv. Jakob. Danes ob 20.30 redna inandolinistična vaja. Tovariši točna, tržaškega llvllersia Težka nesreča v izdelovalnics čopičev. V ulici Malcanton v starem mestu se nahaja iz-delovalnica čopičev, last nekega 2iberna, V njej je ushižbenih več delavcev; med njimi: Alojzij Tomasini, star 23 let, stanujoč v ulici Scoglio št. 10, in Ivan Lisjak, star 16 let, stanujoč v Rojami-Vermelis št. 647. Včeraj popoldne je vrgel Lisjak v kotel K zasedbi okrajne bolniške blagajne. Očitki j vrele smole kostanj. To je povzročilo^ da je ajajo v zoni pri Čanaku in so j fašistov glede poslovanja bolniške blagajne so, pljusknila smoia iz kotla ter oparila Toinasi-vpadie tudi v zono pri Ismidtu i ** Pasivnost. Blagajna ima pri ne.ki nija m Lisjaka, ki sta se nahajala v bližini, po banki dolg, ki znaša 1.250.000 lir. Letošnji obeh rokah in po obrazu. Oba sta bila prepe-primanjkljaj znaša okrog 400.000 lir. Delavci; ijana v mestno bolnišnico, pa plačujejo skoraj 34 Hr na mesec. Ravnatelj; in načelniki uradov imajo letne plače od 45 do 25 tisoč lir. 2. Protekcionizmi. Ravnatelj je nastavil v blagajni dva svoja sorodnika ter uporablja urad blagajne kot odvetniško pi-sarnes, uporablja ali je do pred kratkim uporabljal kočijo blagajne zase in za svojo družino ter stanuje v hiši blagajne, plačuje pa sara o del najemnine, 3. Slaba uprava. Sanatorij v Ancaranu fe pasiven, kirurgična kMnika je stala preveč, tudi za prenos lekarne se je po nepotrebnem izdalo ogromnega denarja. Na te očitke odgovarja upravni svet bolni- r&žnika, ko bo ta prišel iz gostilne. Med tem Ške blagajne v dolgi spomenici. Vest o pri-; pa ko se je pripravljal za napad, je nena-msnjkljaju letošnjega leta ne odgovarja res- j doma zagledal kraljevega stražnika, ki jo je niči. Prvi meseci to biU pasivni radi velikega ■ maha! proti njemu. Brez premisleka je vrgel števila bolezni posebno radi influence, ki je; nož od sebe ter ^kušal ubrati najkrajšo pot. divjala v pretejkli zimi, in blagajna jc morala ; Toda mož postave je bil urnejši od njega in ga izplačati samo za podpore v prvem četrtletju! j« prijel brez vsake težave. Odbijal ga je na okrog 1.750.000 lir. V aprilu pa so bolezni ne-i policijski komisariat v ulici Guido Brunner, hale in blagajna je v naslednjih mesecih po- \ od tam pa v zapor v ulici Coroneo, Imenuje krila prvotni primanjkljaj. Pomisliti je treba, se: Ivan Zuliaai, star 48 let, stanujoč v Zgornji i da vsled splošne krize delodajalci zelo ne- j Car boli št. 150. oitev, da je Anglija dala Grkom na razpo«- redno plačujejo prispevke. Po vojni je bilo ■ Halucinacije. Bilo je pred snpčnjim okoli lago denar in orožje. Ko so Grki zasedli j treba izvesti pri blagajni različne poprave,! polnoči: Na GoMonijevem trgu je stala slabo cmo i posebno kar se tiče zdravstvenih naprav. Da! oblečena ženska, ki je kazala s prstem proti Odmevi krvavega dogodka na Garibaldije- vem trgu. Včeraj zjutraj okoli sedme ure je umrl v mestni bolnišnici Fran Sega, o katerem smo poročali v zadnjih Številkah našega Usta, da je bil ranjen na Garibaldijevem trgu. PoKcijsko oblastvo zasleduje še vedne njegovega morilca; toda do se nesreč. Med drugimi napisi videli smo v ka-mijonu tudi starinski napis «Gostilna Bog iti se priporoča slavnemu občinstvu v mesth in Narod». Sneli ga niso zloglasni avstrijski in na deželi. 654 žandar ji, ne nemški šovinisti, niti madžarska rn prisska soldateska, katera je divjala za časa vojske po naših krajih, dasi je mar-silcateri teh vedel, da je < Bog in Narod-izrek enega največjih mož Italije — Mazzi-nija. Iz Postojne. Pevsko društvo ^Postojna« je pričelo včeraj, v torek t. j. 10. oktobra z rednimi pevskimi vajama, ki se bodo vršile \ vsak torek m petek od 8—10 ure zvečer v! učni sobi tukajšnje ljudske šole kakor v pre- | teklem letu. Dosedanje člane in članice ulju- i dno prosimo, da se naj redno in točno udele-; žikjejo. Za pevski naraščaj pa se nameravajo; prirediti posebne ure, v katerih bi se početnika; poučevali najprej v teoriji in potem v začetnih vajah. Ker se z narodnim petfem širi narodna zavest in goji materni )£zi>k, prosimo stariše da z veseljem dovolijo mladini, da poseča I pevske vaje, «saj v pesmi slast je vsa», pravi! naš pesnik. Mladeniči! Ne tratite zlatega Časa s pogub- in | ©dSSk^vana krojačnica Trst, Visa S. Praiussco 34, E32. izdeluje obleke, površnike, suknje, falarje za čč. duhovščino, po najmodernejšem kroju. — Konkurenčne cene. — Obleke po meri od L. 350.— naprej. — Sprejema vsakovrstna popravita. Priporoča se cenj. občinstvu (636) Avgust ŠiuSar. Velika zaloga vina, žganja In Hkerjev ustanovljena let« 1878 Trst, via S. T. Xyciias št« 9, tefaten 2-&6. \ taeli bi z zadovoljstvom, da bi Društvo j v bodoči zimi. Ni res, da člani blagajne plaču- i hajalci to čudno govorfenfe, so se radovedno narodov dalo zasesli morsko ožfno po za-, jejo 34 Kr na mesec. Nafveč, kar plačujejo približali ženski in jo opazovali. Ona se je pa dostnih silah za obrambo njihove prostosti: Člani, je 22 lir na mesec, t. j. dve tretjini pri-j tedaj obrnila do gledalcev ter jih opozorila, in nevtralnosti. : ~ , _ ~ J *— —" * ----— * ---------J---- i spevka, med tem ko gre tretja tretjina na ra- i naj za božjo voljo nemudoma zbežijo, sicer jih ' r* 1 *-'— ----— — * —J---- 1 1 1 — ""'* 15— —Gledalci so s po- miti mlačneže k delu kulture in samozavesti Oni mladeniči in dekleta, ki nameravajo pristopiti, naj se javijo pri društvenem tajni-. , , , r L b^Mir^v« aii pri £. pevovod^u Vedno v ssSogs in po cenah izven vsake konktr kurence: pristen istrski tropinovec, kraški biinjevcc in kranjski slivovec. Lastni : žumeča vina kakor šampanjeo, šumeči istrski refošk Lacrlma CMstf in druga. Pr A ng in zaključil LIoyd Georgc - ne botno dovolili kršitve nevtralne /one. katero smo zasedli v imenu zaveznikov. Alojziju Poliču, Nasvidenje! delo za blagor domovine! Odbo«r pevskega društva «pGstojna». vcc in drugi. ? i cratnega skrbstva, ne dosegajo pa plač banč- Vlom v železno blagajno na postnem uradu. ni » . .. , -vj inih uslužbencev. Pomisliti je treba tudi, da je Včeraj pri belem dnevu, in sicer med 12. in 2. stanje v Atenah — Odpoved do- dek> te^o in naporno. O protekcionizmu ni uro, so odprli doslej neznani predrzni vlomilci govore bernn Longare - Venizelos? — j govora. Med uslužbenci so pripadniki vseh s ponarejenimi ključi postni urad v ulici Dona-Prednja Tracije za podaljšanje roka za iz- { strank. Ravnatelj je sprejel svoje mesto pod doni št 4. Tam so prevrtali v miru veliko že- J prsdllev dežele ; pogofem, da v svojem uradu izvrši lahko tudi iezne blagajtvj in se polastili 4000 lir. Nato so ATENE, 10. Nccci je bilo proglašeno ob- ! ?vof fdvetni^ki poklic. Tc je v dobro blagajni, j zaprli za seboj urad ter nemoteno odšli ci-nio C __iJ- u- * - ker je ravnatelj na ta način vedno prisoten. Aretiran trgovec s kokaino. — Zaplemba Bedno stanje. S tem se pojoza, v bistvu m Raze'n ^^ obilno odvetniške posle S i kg kokaine. Vvnekem tržaSkem hotelu pr- izpremenil, kajti izjemna vladia obstaja že'^ blagajno brezplačno. Za stanovanje ravna-ivega razreda je stanoval te dni neki elegant-od revolucije sem. Proglas obsednega sta-; telja ni še določena najemnina, ker so poga-'no oblečen mladenič. K njemu na obiske so PODLISTEK Igralec, ki do&lva. Spisal Mavrici) Jokal Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan KoštićI n versationslexikon» (14. zv,, str. 135, pod be-j rožnato, na drugem zeleno kakor sede Morbus) tole: «Morbus burdigalensis,' ospredju prozoren ultramarin, tu canadensis (Radesyge)t dithmarsicus, Leta 1899. je pisal E. Samostz v 21. nati-Ck u Petrisove knjige -^Handbuch der Fremd- worter:i {str. 793): Scheruevo, kostni gnilobi j bolnici, ta pa po bolezni; bolezen pa podobna oblika sifilide, ki se pojavlja od leta! bUa svoje ime zaradi tega, ker je bil obraz 1790. v Iliriji in Dalmaciji; tudi groboiška, tistih nesrečnežev podoben skrili (skrilavcu), ilirska ali istrska obrežna kuga zvana*. Će bi imel Rutar prav, bi »e morala bolezen cus (Scherlievo), scoticus (Sibbens), tertiarer endemiseher Syphilis.f> — Dostavil prevajalec. Prevajalčeva pripomnja: Simon Rutar je menil leta 1901., da je bolezen škrljevo dobila ime po vasi, v kateri so bili bolniki internirani. Nekaj let pozneje pa mi je dejal dr. K. Štrekelj v Gradcu, da je bržkone narobe, namreč, da je dobila vasica ime Škriljevo po je do- illyri-: snežnobelo in v iej belini se topas, v pa tam zrcali poleten Fonnen i oblak — v daljavi na meji neba je morje sre- Stari grad Grobnik na GrobniŠkem polju je blizu Kraljevice in Bakra. — Leta 1902. je pisal Dragutin Hire {*Oesterr.-ung. Monar-chre*, zveze k *Kroatien», str. 306. in 312): srbohrv. imenovati škriijevska bolest ali ikri-ljevštica. S. Miltora. Zelo redko vidiš morje gladko kot zrcalo; v ♦ Nekaj dalje ležita Kukuljanovo in Škriljevo, Kvamerskem zalivu pa, pred Reko, se opazi ki sicer tvorita celoto, a sta ločena v dve ta pojav pogostoma. — To podobo sem videl brnobelo, in kjer se dotika brega, pred Bakarskim zalivom, tam ne reflektira mesta, ki se visoko dviga, ampak z dcigo progo, ki ima barvo ošeničnega cveta, se ostro loči od kopnega, Črna so na sliki le v daljavi leteča jadra. Tudi jaz sem mislil, da je to slikarjevo barvno slepilo, dokler nisem sam ugledal pred seboj prav iste podobe (slike) v živi naravi. —-Ob takem času se zdi, da morje živi; kar ni protislovje, zakaj mir meri na veličastno, veliko, prostrano univerzalnost, pod gladkim zrcalom vre v rojih tisoč vrstno prebivalstvo morskega sveta, 4a pa oni se zažene navzgor na površino z velikim brizgom; tam plane galeb doli naravnost na plenoia; cela kolona tuno v se vleče v dolgi srebrni črti po blazurni gladini morskega površja; njih voditelj visoko vzdfguje glavo iz vode. Včasih vzleti kaka le- sosražnj si občini po prepiru in neslogi, dveh' nekoč tudi naslikano. Zdi se mi, kot da fe ho-j teča riba, indijski gost v Jadranskem morju in na iVizaorskem domačin demonih* ,.. «Iz tel slikar najsmeleje zlorabiti barve, da bi I Švigne po zraka kot lastovica. Tudi morske HukiJian'jrvtf prUli.3 po kameniti poti v Skri- preiskus.il lahkovernost laika-gledalca, ki; lastovke imajo regato, sporoma sedejo na kak Ijevo, ki se ft CTdtrgnIo cd prve vasi.» Delniška slovnica L 15,000.000 Rmm L 5,100.000 Dunaj, Opatija. TRST, Zadar. o> Afiliranl zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Baograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afiliranl zavod v New-Yorku: Frank Sakser Stade Bank* IzvrSuje vse bančne posle. mr PREJEMA VLOGE oa mnm knjižice in m tekočI račun ter jih o&restuls so 4%. Na odpoved vezar.e vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. i Daj® v najem varnostne predale (saffes) - Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Rispsrmlo štev. 5 — Via S. NicoKd žtev- Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure. mora sprjeti smelo trditev, da je B)XM>tfo-:kos preperelega lesa, ki plava po površini, ter; I-eia j906 it> dU&I Mevericv «Gros&cs Koa-1 iladii** tukai mone na. enem kosu. se Liko daio