Jugoslovanska ideja. Gosp. dr. Krek je govoril Ba shodu v Jeseaicah o jugoslovaaski ideji te-le besede: »Vse aaše vlade hočejo imeti aa jugu same slovanske fakine ia dokler Nemec ne zasede vseh iužBih pokrajiB, aočejo reSiti gospodarskega vprašaaja. Mi imamo le eao pristaaišče, ki je zvezaao le z eao železaico ia Se ta je v lasti kapitalistiške družbe. Druga železniška zveza se že rešuje celo vrsto let, a ae bo rešeaa, dokler bo bival aa jugu slovaaski fakia. Gospodarski propadamo, iadustrija, razua železae, Je že propadla, ia to sarao zaradi tega, ker se ai skrbelo za slovaaski jug, za slovaasko morje. Dalmaciia s premaogimi aaravaimi lukarai aima pristaaišč, airaa ae eae železaice ia lačea ia žejea tava po aeizrabljeai, aekultiviraai zemlji ter se prodaja tujstvu slovaaski fakia. Šol ia izobrazbe imajo obmorski slovaaski prebivalci le toliko, kolikor jim jo je dala cerkev, država jim ae da aič. Tadi aašim bratom aa Koroškem ia Štajarskera se ae godi dosti bolje. Birokracija se ne briga za potrebe slovaaskega ljudstva, zaaj se ae zmeai, briga se pa z vso vaemo za drugo Avstrijo, mej tem ko aas pita z izdajicami. Volivae ia drugih pravic aarn ae dajo, izobrazbo aam odrekajo, za aa§ gospodarski razvoj ae skrbe ia toraj ai čudao, da smo zaostali. V Neračiji, aa Vestfalskem, je vse drugače poskrbljeao za vzgojo otrok, železaic je samo v tera delu več, kakor v celi Avstriji. Seveda, ko bi se hoteli klaajati Neracem, imeli bi vsega v izobilju, ker pa tega aočemo, imaio za aas samo zaaičevaaje. Druga glavaa ovira je aesrečai dualizem. To se mora spremeaiti, prej ai reSitve za aas, prej ae morerno govoriti o zboljšaaju gmotaega položaja. Dokler se političae razmere temeljito ae spremeae, dokler ae bomo Jugoslovaai jedaakopravai z Nemci ia Mažari, dotlej Je zastoaj govoriti o povzdigi aaSe iadustrije ia aašega poljedelstva.*