Stran 242.
¦------------      w     ¦   ¦                                                               .        .-¦                              ¦   ¦   —
Obrtnija.
Državne  železnice L 1900.
Železniško ministrstvo razpošilja ravnokar poročilo o uspehih c. kr. državne   železniške   uprave   za 1. 1900.
Ta publikacija obsega jako bogat materijal. Izšla je letos cel mesec prej, kakor v druzih letih. Izmej njenih podatkov zaslužijo   posebno upoštevanja naslednje:
Železniško omrežje, katero je v državni upravi, je bilo koncem leta 1899. 10.936 kilometrov dolgo. V letu 1900 se je podaljšalo za 303 kilometre. Mej progami, katere so se lani otvorile, je za nas Slovence važna proga Wolfsberg Zeltweg. Od vseh prog, kar jih je bilo v državni upravi odpade 7762 kilometrov na železnice, ki so last države in jih država upravlja, 602 km na železnici, ki so last zasebnikov, a jih država upravlja na svoj račun, in 2875 km na privatne železnice, ki se upravljajo na račun lastnikov.
Glede obrata je treba omeniti, da je lansko leto na rečenem železniškem omrežju vozilo skupaj 1,283.945 vlakov, ki so prevozili 63,970.135 kilometrov, za 610 % več, kakor predidoče leto. Po kategorijah razvrščeno se vidi, da je lani vozilo 32.207 ekspresnih in brzovlakov, ki so prevozili 6,039.250 kilometrov, 787.321 osebnih vlakov, ki so prevozili 32,665 869 kilometrov in 464.417 tovornih vlakov, ki  so  prevozili 25,265 016   kilometrov.
Glede finančnega uspeha za 1. 1900 je naslednje opomniti:
Dohodki tistih železnic, na katerih se izvršuje obrat na račun države, so znašali 262,979.000 kron, za 14,682 000 kron, več, kakor v predidočem letu.
Izdatki teh železnic so znašali — ne vštevši plačila za obrestovanje in amortizacijo ter ne vštevši stroškov zvišanja uradniških plač — 187,352 000 kroa, za 17,268.000 kron več kakor v predidočem letu.
V obče je utis, ki ga napravi poročilo o financi-jalnem uspehu železniške uprave neugoden, vender se ta utis nekoliko ublaži, ako se pomisli, koliko škode so imele  železnice vsled  lanskega velikega  štrajka  premo-
garjev. Železnice so bile malone vse financijelno oškodovane, ker so odpali zelo znameniti dohodki iz prevažanja premoga, in ker se je zmanjšal dohodek iz čistega dobička nekaterih privatnih železnic in dobiček od posoje-vanja železniških vagonov nekaterim privatnim železnicam. Okroglo se sme računati, da imajo državne železnice vsled štrajka premogarjev v lanskem letu izgube 3,200.000 kron.
Druga okolnost, ki je neugodno vplivala na finan-cijelni uspeh je ta, da se je blizu 3,000.000 kron več porabilo za poprave železnic, kakor je bilo postavljeno v proračun.
Država je izvrševala tudi upravo dolenjskih železnic. Dežela Kranjska, ki je prevzela garancijo za štiriodstotno obrestovanje glavnice te železnice, je morala v letih 1896 do 1899. plačati v ta namen velike svote. Lansko leto pa so se razmere na dolenjskih železnicah tako ugodno spremenile, da deželi za lansko leto ne bo treba ničesar plačati, pač pa dobi še na račun obresti od plačanih garancijskih prispevkov in na račun garancijskega prispevka okrog 37.000 kron.
Stran 243