DELAVSKA. UNIVERZA DOMŽALE
61230 DOMŽALE
GLASILO DELAVCEV TOSAME
Poleti pa vsak po svoje
Čas dopustov je najbolj težko pričakovano obdobje v letu. Takrat se poskušamo rešiti vsakdanjih skrbi in vsaj za kak teden zaživeti brezskrbno. Odpočijemo si, delamo, kar nas je volja, čas ni naš gospodar. Večina nas oddide k morju, nekateri bolj ljubijo hribe ali pa ostanejo doma in postorijo to in ono. Po dopustu pa se spet vsi prerojeni vrnemo na delo in pričnemo čakati na prihodnji dopust!
Te dni je Tosama kar prazna. Ljudje se množično menjajo. Eni prihajajo vsi zagoreli, drugi polni pričakovanj odhajajo na dopust. Takole pa so nam povedali naši sodelavci:
Leban Darko, kuhinja:
Letos sem se odločil, da bom dopust preživel aktivno. Naveličal sem se morja, saj me poležavanje na soncu utruja, kar pa po mojem ni namen dopusta. Tudi 3-letni sin ni ljubitelj vode, zato sva z ženo sklenila, da gremo letos v Kranjsko goro. Tam sem bil letos prvič in sem zelo navdušen. Rad imam hribe in sem jih prehodil že lepo število. Iz Kranjske gore smo delali ture vsak dan, v Vrata, na Vršič in na druge okoliške hribe. Hoja v gore sicer fizično utruja, a psihično te prerodi. Ni nobene gneče, vpitja, kot je to na morju.
Lahko bi šel tudi na Veliko planino, vendar okoliške hribe že dobro poznam, zato sem se odločil za bolj neznano območje. Na Vršiču je čudovito, gor sem bil zdaj prvič.
Kar se tiče stroškov, jih imaš kolikor hočeš. Jaz moram reči, da na dopustu ne »šparam«. Če je dopust, naj bo dopust. Pet dni v letu mislim, da si lahko malo več privoščim.
V Kranjsko goro bom še šel. Res je lepo. Tudi stanovanje mi je všeč, le postelje preveč škripljejo.
Z letošnjim dopustom sem zelo zadovoljen, čeprav nam je malce ponagajalo vreme in smo morali predčasno domov. A kljub temu mi je
pet dni v hribih kar koristilo.
Marta Kokalj, obračun OD:
Danes odhajam v Hercegnovi v Črno goro. Tako daleč še nisem nikoli bila. Pri več agencijah sem se zanimala za razne možnosti in končno pristala pri Globturju. Grem z družino in sicer z vlakom. Vožnja bo dolga, vendar se rada vozim z vlakom. V Hercegnovem bomo en teden, če odštejem vožnjo. Stanovali bomo z zasebnih sobah. Kako bo, ne vem, a pričakujem, da se bomo dobro imeli, saj je veliko odvisno od nas samih, Hercegnovi pa je baje tudi lep kraj.
Zapravljati ne mislim — hrano in stanovanje imam že plačano, moram reči, da je bila cena zelo ugodna — verjetno pa bo šlo nekaj denarja za manjše reči — spominke, sladoled, osvežitve.
Prejšnja leta sem hodila s starši v Tosamine kapacitete — tudi letos bom verjetno v avgustu še Šla z njimi. Lani sem kampirala v Portorožu, a je bilo precej dražje kot Hercegnovi.
Sem tudi ljubiteljica gora, doslej sem še vsako leto bila na Triglavu, zato upam, da ga letos v septembru znova osvojim.
Arnuš Franci, služba za nagrajevanje :
Dopust sem preživel, v lastni režiji na otoku Komatu, točneje v Belih Lučicah. To je majhna zapuščena ribiška vas (pet hišic), kjer ni elektrike, ni pitne vode, ni trgovine, ni gostilne. Skratka divjina. V vasi občasno prebivajo Murterčani, ki na Komatu obdelujejo polja ali pa lovijo ribe.
Bil sem z družbo štirih družin, najeli smo dve hišici. Hrano smo v glavnem pripeljali s sabo, kuhali smo na plinskih štedilnikih, v hiši so plinske luči, zunaj pa rezervoar s pitno vodo. Če smo potrebovali kakšna živila ali kaj drugega, se je la-
stnik zapeljal z barko na kopno in nam pripeljal. Tudi sami smo imeli s seboj razna plovila in ostalo dopustniško opremo, dolgčas nam ni moglo biti. Jadrali smo z jadrnico, surfali na deskah, smučali na vodi, se potapljali, lovili ribe. Nekaj otrok je tudi splavalo.
Prehranjevali smo se v večini z ribami. Vem, da nekateri, ki gredo na morje, rib niti ne poskusijo. Mi smo imeli priložnost, da smo šli nekajkrat na pravi ribolov z lastnikom, lovili smo pa tudi sami, a manj uspešno. Tako smo na jedilniku imeli hobotnice, sipe, školjke in razne vrste rib — vražjo mater, dabinjo, očado, škarpine.
Na Kornatih smo preživeli tri tedne. Nekateri mislijo, da za tak dopust rabiš veliko denarja, vendar so v zmoti. Mini strošek mi je praktično predstavljala vožnja in najem hišice, za vse ostalo pa smo porabili toliko, kot doma oziroma še manj. Ker je kraj samoten, ni nobenih slaščičarn, spominkov, plesov, gostiln, koder si človek navadno še bolj poveča stroške dopusta.
¥
_V tem kraju sem letoval že drugič. Tak način življenja — v divjini — zahteva, da je človek sebi in svoji družini zadosten in verjetno bi komu, ki ima rad okoli sebe veliko ljudi, postalo dolgčas. Ker smo mi bili precej velika družba, smo se že prej domenili za princip življenja na otoku, tako, da smo bili od drugega popolnoma neodvisni, samostojni.
Lahko rečem, da smo se imeli tako dobro, da mi edino tak način dopusta pomeni resničen počitek in da ga bom še naprej preživljal na tak način.
Jože Keršič bo ostal doma in ga ne vleče na morje. Ko je še delal v ekspeditu je kot spremljevalec šoferja hodil čez dvajset let proti morju se je te poti že nasitil. Tudi dopust je že ves porabil. Sedaj mora nadomeščati vratarje zaradi njihovih odsotnosti in bo ves poletni čas bolj potreben tovarni.
Dneve pa, ko je prost, preživi v gozdu, kjer nabira drva, gobe in nasploh svoj mir najde med gozdnimi obhodi. Ko pa si z ženo zaželita izlet, odideta na Veliko planino, ki obema odgovarja za oddih.
Nada Korošec, tajništvo:
Letos na žalost z morjem ne bo nič. Dopust bom po dnevih izkoristila za gradnjo hiše. Čaka nas napeljava vode in elektrike, ometi, tlaki in vzidava oken. Tako bo tistih 21 dni dni dopusta šlo, pa tudi finančno stanje je bolj kritično. Kdor je že gradil ve, da v hišo moraš »vtakniti« vsak dinar.
Malo mi je težko, ko vidim sodelavce, ki odhajajo na dopust. Vendar pa me tolaži, da delam zase in končno, da to ne bo trajalo dalj časa. Že prihodnje leto, upam, bom spet videla morje.
Drugače pa vseeno skrbim za lastno rekreacijo — če odštejem tekanje za gradbenim materialom po tr-
govinah. Rada kolesarim, s tem se sprostim in nadiham svežega zraka. Grem tudi na kakšno prireditev, ki jih je v poletnem času v okolici kar dovolj. V načrtu pa imam še kak krajši izlet v hribe.
Rok Gaberšek je že stalni obiskovalec Novigrada. Tako misli že tudi da drugo leto, da bo s svojo družino letoval v tem kraju.
Vse mu je zelo všeč, le zajtrk je sedaj preskromen in bi moral biti bolj obilen v primerjavi s prejšnjimi leti.
Olga Žebovec je preživela svoj prijeten dopust v Vrsarju in zaradi povabila prijateljic tudi v kraju Pu-nat na Krku.
Povsod ji je bilo lepo, še slikovitejša in bujna okolica se ji je zdela na otoku zaradi murvinih dreves in košatih borovcev. Na tem otoku je vse pelo, se veselilo in zvečer, ko so posedli vsi turisti kot ena družina ob obali, zaigrali na kitaro in zapeli, ji
je to doživetje ostalo v nepozabnem spominu in želji, da bi še kdaj odšla na Krk.
Delovne
počitnice
V mesecu juliju je bilo razvrščenih 112 mladih delavcev, ki bodo mesec dni delali na različnih proizvod-njih mestih.
Denar lahko predstavlja kup stvari brez vrednosti ali kup stvari brez koristi, vendar predstavlja obenem tudi nekaj dragocenega, to je neodvisnost.
In ob prejemu enomesečnega osebnega dohodka bodo različno izpolnjene osebne želje posameznih počitniških delavcev.
Mateja Podbevšek je lansko leto delala v otroški konfekciji, letos je
zaposlena v sanitetni konfekciji. Iz srednje agroživilske šole se bo jeseni preusmerila na gostinsko šolo. V prostem času najrajši posluša glasbo. Denar bo porabila za osebne potrebe.
Boris Sevšek je bil letos tretje leto sprejet na počitniško delo. Obiskuje kovinarsko šolo. V prostem času posluša glasbo, rad bere in poje pri domžalskem oktetu. Po končani šoli se bo zaposlil in morda ob delu nadaljeval študij. S prisluženim denarjem bo odšel z motorjem na morje.
Stane Žužek je prišel v Tosamo tretje leto in je prav zadovoljen, da je bil sprejet na delo. Obiskuje srednjo šolo za strojništvo. V prostem času se najrajši ukvarja s športom, posebno z odbojko. Upa, da se mu bo izpolnila želja, da bo šel z motorjem v Bohinj.
Mojca Marinček obiskuje srednjo usnjarsko šolo. V prostem času posluša glasbo, bere knjige, veze prtičke del časa pa porabi tudi za kuhanje in pospravljanje doma. Ko bo zaslužila denar, si bo kupila kolo.
Boris Presekar je končal srednjo šolo elektro smeri. Vsako leto dela v Tosami, da zasluži za knjige in šolske potrebščine. V prostem času se ukvarja s športom, navdušujejo pa ga najbolj planine. Prehodil je poleg domačih planin, že tudi vrhove v Švici, Avstriji in Nemčiji. Te dni študira za sprejemne izpite za fakulteto, pred njim pa je tudi še vojaščina.
Sandi Peterlin ima malo prostega časa zaradi izpitov na strojni fakulteti, kar pa mu ga ostaja, ga najrajši porabi za igranje košarke. Pričakuje tudi, da mu bo novi zakon o skrajšanem vojaškem roku za tri mesece skrajšal služenje vojske. Denar pa se vedno rabi za nakup knjig in ostalih stvari.
V skupini, ki pakirajo Virbel vato so se predstavili: Pavla Jerin, Dragi Pervinšek, Ksenija Kos in Štefan Kosar.
Dekleta hodijo v srednjo tekstilno in ekonomsko šolo. Štefan pa je končal osemletko in bi najrajši ostal v delovnem razmerju v Tosami, ker ga študij ne veseli.
Vsi se v prostem času ukvarjajo z najljubšimi opravki za sprostitev in razvedrilo. Dragi tudi rada igra namizni tenis. Ksenija si želi kupiti kolo, vse pa šolske potrebščine in seveda kakšen kos novega oblačila za prijeten start v novo šolsko leto.
Dobro opravljena naloga
V soboto 20. 7. 1985 v lepem sončnem vremenu je ob 19. uri krajane VIRA in okolice presenetil zavijajoč znak sirene. Zavesa črnega dima je prekrila objekte konfekcije in pomožne obrate. Mimoidočim je zastal korak, saj je vse kazalo, da gre za večjo požarno nesrečo. Veliko krajanov se je v kratkem času zbralo pred DO, z zaksrbljujočim pogledom kaj se dogaja.
Na srečo tokrat ni bil požar, bila je to vaja. Že v prvih sekundah po alarmu se je preko 30 članic in članov našega društva spustilo v akcijo. Naloga je bila teška in odgovor-
na. Ni pa jim bilo žal popoldneva proste sobote, saj se zavedajo da so prostovoljno postali gasilci, kar jih moralno še posebno obvezuje.
Prvi vodni curki so se v zelo kratkem času dvignili nad ostrešje ogroženega objekta. Reševalna skupina je iz zgornjih prostorov konfekcije pričela s uporabo vrvi spuščati ponesrečene in ogrožene delavce na varno. Med tem je stopila v akcijo tudi ekipa PP in člani NZ za zavarovanje.
V okoliških gasilskih društvih je nastal preplah in že so se slišale sirene gasilskih vozil, ki so si utirali
pot, da čim prej pridejo na kraj dogodka. Vozila gasilskih enot GD Vira, Doba, Heliosa, Papirnice, Studenca in Žeje. Trojiva se Žeje je ustavljala na komandnem mestu, kjer je bi-dobili navodila. V vaji, katera je bila izvedena zahtevno, je bila uporabljena vsa sodobna tehnika in zahtevana usposobljenost gasilskih enot. Uporabljeni so bili vsi viri požarne vode v DO, vključno potok Mlinščica. Po končani vaji so se nastopajoče enote postrojile na dvorišču. Zastopniki štaba OGZ Domžale pa so podali vaji oceno in pomen. Tako usposabljanje nam daje zagotovilo za sigurno pomoč, če bi uničujoči plameni presegli našo moč.
Vaja pa je bila posvečena prazniku KS VIR in 40 obletnici osvoboditve.
S sej
Gospodarski odbor
1.
Gospodarski odbor zadolžuje Komisijo za uvajanje novih izdelkov, da ponovno obravnava problematiko otroške konfekcije in točno pri vsakem sprejetem sklepu določi rok izvedbe in izvajalca naloge.
Prouči naj tudi možnost spremembe embalaže in dizajna otroških hlačk.
2.
Poveča se delež trgovini pri To-sama plenicah dvojna in enojna tkanina (izenačitev z BPT Tržič in Duga Resa) dodatno do 7 %■, hlačke vseh vrst in povijalne rutice — dodatno 10 %; hlačke vseh vrst in povijalne plenice II. kvalitete — popust na kvaliteto 30 % — Napredek Domžale.
Uvede se skupna komisijska prodaja, kar pomeni, da so hlačke v skladišču kupca naša last do prodaje, nakar jih šele fakturiramo.
Uvede se nova kategorija povišanja deleža trgovine in sicer v višini 3% za pospešitev prodaje oziroma modernizacijo prodajnih zmogljivosti.
3.
Potrdijo se povečane cene odpadnih izdelkov in izdelkov II. vrste in sicer:
—	Tosama hlačne plenice
400,00	din/pkt (3 kg)
—	Tosama plenice nočne
400.00	din/pkt (3 kg)
—	vse vrste tkanin, ovojev mavčnih ovojev II. vrste
300.00	din/kg
—	bebi plenične predloge II. vrsta, bistrica krpe
300,00	din
—	hlačke vseh vrst
popust 30 % na kvaliteto
Nove cene začnejo veljati s 26. 7. 1985, vsebujejo pa vse davščine in delež trgovine.
4.
Gospodarski odbor potrjuje bruto prodajno ceno 180,00 din za 1 kg odpadne vlaknovine in ceno čiste odpadne vlaknovine, ki znaša 8,00 din.
5.
Potrdijo se poročila s službenih potovanj v Švico in ZRN.
Odobri	se	službeno	potovanje	v
Nemčijo, katerega se bodo udeležili tov. Peterlin, tov. Gornik in tov. Podpeskar.
Odobri	se	službeno	potovanje	v
Nemčijo, Švico in Italijo za dva delavca iz TRS in dva delavca iz TOZD Saniteta.
Odobri	se	službeno	potovanje	v
ZRN (enkrat v	mesecu avgustu in en-
krat v mesecu septembru) ter na Dansko za dva delavca iz KS.
Telefonski imenik internih številk - „TOSAMA"
VODSTVO DO
Edvard Peternel,	glavni direktor 216
Arnuš Franc	219
Kralj Janez	231
Cerar Tone	259
Berlec Vladka	214
SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR
Anžin Franc, vodja	SKS	212
Primožič Vlasta	215
Splošna služba
Vodlan Feliks, Lubinič	Marjana 224
Mežnar Silva, Korošec Nada,
Brodar Ivanka	213
Razmnoževalnica in kopirnica Breceljnik Nuša	204
Telefonska centrala Podboršek Polona	9
Kadrovska služba
Hafner Marjan	220
Repac Marjana, Cerar Breda,
Kerč Olga, Strmšek Tonka	301
Služba varstva pri delu in zavarovanja
Marolt Franc	220
Kerč Franc, Bizilj Franc	201
Vratarji	200
Obrat družbene prehrane Štrukelj Marjan	225
Kuhinja	226
Jedilnica	227
Ostalo
Sejna soba	228
Garaža IGD	203
KOMERCIALNI SEKTOR
Babnik Janez, vodja KS	211
Prodajna služba
Pižmoht Janez	322
Prodaja	206
Razboršek Marija, Judež Zvonka 207 Miculinič Dušan, Muhič Joži	208
Drolc Ivan, Rode Neli	209
Florjančič Matevž, Štrukelj Minka 210 Izvozno-uvozna služba Rozman Janez, Kerč Francka	217
Štempihar Majda, Kokalj Zdenka 218 Raziskava trga
Borštnar Dušan, Marčun Ema	205
Nabavna služba
Rozman Štefan	237
Strehar Karel	235
Juteršek Vida	239
Osolin Dušan	236
Ocepek Vinko, Debevc Marjan 233 Belcijan Bernarda	234
Transportna služba
Vodnik Vencelj	202
Skladišče gotovih izdelkov Slapar Marjan	275
Jeretina Marica	272
Dernulovec Urška, Aleš Mimi	273
Hafner Mojca, Jerman Joži	274
Skladišče surovin in pom. materiala
Žargi Miloš	307
Grujič Peter	306
Štempihar Franc, Kos Ivan	305
Cedilnik Ani, Juhant Vera	308
Štiftar Nuša, Pichler Zinka	309
EKONOMSKO RAČUNOVODSKI SEKTOR
Mlakar Marjan, vodja ERS	264
Deisinger Štefka	232
Računovodstvo
Repnik Marinka	263
Saldakonti
Grajzer Vera, Kočar Bojana	260
Holešek Cilka, Paštebar	Simona 261
Finančno knjigovodstvo Vrenjak Milena	265
Hribar Tončka	265
Rihter Breda, Avbelj Julijana	266
Urbanija Marinka	267
Materialno knjigovodstvo Miš Albina	268
Oražem Malči	287
Klopčič Stanka	258
Avbelj Danica, Drobne Ljuba 269
Knjigovodstvo DO
Florjančič Olga, Peterka Tinca 302 Mavrin Slavica, Narobe Vera	302
Finančna služba
Dolgan Majda	270
Gajšek Tanja	271
Blagajna
Nahtigal Marica	287
Računski center
Merlin Danica, Rode Sonja,
Slapar Silva, Korošec Tatjana	257
Stroškovno knjigovodstvo Kavka Mira, Drešar Pavla,
Kozjak Jože, Rode Brigita	262
Analize
Jeretina Metka	232
Limoni Anka	229
Planska služba
Resnik Olga, Prelovšek Minka 229
Kalkulacije
Florjančič Bogdan, Kuhelj
Andreja	230
TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR
Peterlin Franc, vodja TRS	241
Domitrovič Vanda	240
Mehansko vzdrževanje Kerč Miha	303
Marinček Danica, Strmljan Franc Kerč Jože	303
Križnar Peter, Rode Janez	286
Termoenergetska služba Bergant Andrej	304
Kotlovnica	311
Kompresorska postaja	310
Inštalaterji	283
Zidarji, pleskar	291
Elektro služba
Dolgan Dušan	300
Elektro delavnica
Jamšek Franc	281
Delavnica	282
Mehanična delavnica Novak Franc	285
Delavnica	284
Mizarska delavnica
Juteršek Bogdan	289
Konstrukcijska služba Rožič Franc	242
Velkavrh Janko, Vehovec Boris 243
Tehnološka služba
Breznik Helena, Kamin Pavli 325 Merkužič Danica, Bučar Milica 324
Kontrolno raziskovalni laboratorij
Videnšek Antonija	298
Fizikalni laboratorij
Vodlan Vida, Kosirnik Marjeta,
Kerč Joži	298
Kemijski laboratorij
Presekar Marija, Svetlin Marija,
Hribar Joži	299
Gradbena dejavnost
Dimc Janez	244
TOZD FILTRI
Cerar Franc, direktor TOZD	280
Ocvirk Tinca, Tomažič Stane	279
Oddelek filtrov	290
Mavčni ovoji	276
TOZD SANITETA
Leskovec Janez, direktor TOZD	315
Drčar Marta	316
Vodstvo TOZD Saniteta
Podpeskar Jože, Anzi Friderik	321
Pungerčar Marjeta, Urbanija Marinka Kurnik Dragica	319
Hrovat Marija	320
Sanitetna konfekcija
Hribar Lojzka, vodja oddelka	246
Florjančič Vasilija, Stupica Franc, vodje izmen	247
Poenterke	245
Vzdrževalci	248
Šivalnica netkanega blaga	249
Otroška konfekcija
Murn Maruša — vodja oddelka	251
Kosmač Albina, Merkužič Marjan,
— Vodja izmene	250
Poenterke	250
Vzdrževalci	252
Oddelek otroške konfekcije 253,	254
Tiskarna	288
Vlaknovinski oddelek
Gornik Franc, vodja oddelka, 255 Gorenc Vojko, Klopčič Slavko, Orehek Marjan, Cerar Franc
—	vodje izmen	255
Oddelek netk. blaga	256
Mikalnica
Dolenc Viljem — vodja oddelka 294 Kerč Helena, Miš Franci,
Judež Alojz — vodja oddelka	293
Poenterke	293
Mehaniki	295
Oddelek mikalnice	296, 297
Belilnica
Drčar Milan, vodja oddelka	278
Pirnat Milena, Prenar Jože
—	vodje izmen	278
Poenterka	278
Oddelek belilnice	277
Tkalnica ovojev
Cerar Ivan, vodja oddelka	318
Poenterka	318
Peterka Anton, Pirnat Vinko,	313
Andrejka Andrej — vodja izmen 313 Oddelek tkalnice ovojev	312
Pripravljalnica
Svetlin Marjan, vodja oddelka 317
Tkalnica širokih tkanin
Potočnik Avgust, vodja oddelka 317 Poenterka	317
Škrobilnica	314
Seznam samoupravnih splošnih aktov '85
1.0	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI, KI UREJAJO SKUPNE ZADEVE DO
1.1	Samoupravni sporazum
—	Statut DO Tosama — (20. 6.
1985)
—	Samoupravni sporazum o združitvi V DO — (6. 3. 1985)
—	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med delavci združenih v TOZD in DSSS v sestavi DO Tosama — Tovarna sanitetnega materala n. sol. o. — (22. 12. 1977)
—	Samoupravni sporazum o ustanavljanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD ter sredstev za skupno porabo — (20. 6. 1985)
—	Samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti delovne organizacije — (12. 5. 1977)
—Samoupravni sporazum o temeljih plana DO Tosama za obdobje 1981 — 1985 — (27. 12. 1980)
—	Samoupravni sporazum o organiziranosti dela v TOZD in DSSS in enotnem oblikovanju razvidov nalog — (16. 3. 1985 — 20. 6. 1985)
—	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev in o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov iz združenih sredstev — (6. 3. 1985)
1.2.	Pravilniki
—	Pravilnik o varstvu pred požarom in zavarovanju premoženja 5. 3. 1982)
—	Pravilnik o izobraževanju in štipendiranju — (12. 1. 1982)
—	Pravilnik o amortizaciji, revalorizaciji in prometu z osnovnimi sredstvi in sredstvi porabe — 26. 10. 1983)
—	Pravilnik o knjigovodstvu — (4.
8.	1981)
—	Pravilnik o inventuri (popisu) sredstev in njihovih virov (16. 1. 1981; 8. 9. 1981)
—	Pravilnik o aktiviranju — (13. 3. 1980; dopolnitev 18. 2. 1981)
—	Pravilnik o obveščanju delavcev V DO — (9. 3. 1979)
—	Pravilnik o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti — (14. 5. 1984)
—	Pravilnik o varstvu zraka — (9. 3. 1979)
—	Pravilnik dela odbora delavskega nadzora — (16. 5. 1975)
—	Pravilnik o oblikovanju cen — (1. 2. 1985)
—	Pravilnik o varstvu voda — (16. 6. 1981)
—	Pravilnik o financiranju — (7. 7. 1978)
—	Pravilnik o sprejemanju in gibanju tujcev v delovni organizaciji
—	(2. 3. 1983)
—	Pravilnik o tajnih podatkih o obveznih ukrepih za njihovo zavarovanje — (2. 3. 1983)
1.3.	Poslovniki
—	Poslovnik o izračunavanju OD 1985/86 — (14. 6. 1985)
—	Poslovnik o volitvah in delu samoupravnih organov in delegacij
—	(18. 7. 1980)
—- Poslovnik o poslovanju obrata družbene prehrane — (24. 2. 1982)
—	Poslovnik o reklamacijskih postopkih — (12. 6. 1980)
—	Poslovnik o koriščenju počitniških kapacitet — (10. 5. 1982)
1.4.	Navodila
—	Navodilo o izračunavanju OD v delovni organizaciji Tosama —
—	(15. 6. 1981)
—	Navodilo o načinu pokrivanja
zdravstvenega okrevanja —	(15.
6. 1982)
—	Navodilo o oskrbovanju s sanitarnim materialom — (13. 12. 1982)
—	Navodilo o uporabi kontrolnih ur
—	(8. 1982)
—	Navodilo o obravnavanju stabilizacijskih predlogov — (8. 9. 1981)
2.0.	SAMOUPRAVNI AKTI V TEMELJNI ORGANIZACIJI SANITETA
—	Statut TOZD Saniteta — (6.	3.
1985)
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozd — (29. 3. 1984)
—	Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD TOZD Saniteta — (20. 6. 1985)
—	Akt o organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in odgovornosti —
—	(28. 10. 1977 — osnovni akt)
—	Pravilnik o delovnih razmerjih
—	(23. 5. 1984)
—	Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev v TOZD Saniteta — (23. 5. 1984)
—	Pravilnik o varstvu pri delu TOZD Saniteta — (6. 7. 1979)
—	Pravilnik o pospeševanju inova-torstva v TOZD Saniteta — (29.
9.	1983)
— Pravilnik o dodeljevanju stanovanj v uporabo delavcem in dodeljevanju stanovanjskih posojil — (6. 3. 1985)
3.0.	SAMOUPRAVNI AKTI V TEMELJNI ORGANIZACIJI FILTRI
—	Statut TOZD — (6. 3. 1985)
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD —
—	(29. 3. 1984)
—	Temelji plana 1981 — 1985 TOZD Filtri — (23. 12. 1980)
—	Pravilnik o osnovah dn merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD TOZD —
—	(20. 6. 1985)
—	Akt o organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in odgovornosti —
—	(28. 10. 1977)
—	osnovni akt
—	Pravilnik o delovnih razmerjih —
—	(22. 5. 1985)
—	Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev v TOZD Filtri — (22. 5. 1984)
—	Pravilnik o varstvu pri delu TOZD Filtri — (6. 7. 1979)
—	Pravilnik o pospeševanju inova-torstva v TOZD Filtri — (29. 9. 1983)
—	Pravilnik o dodeljevanju stanovanj v uporabo delavcem in dodeljevanju stanovanjskih posojil — (6. 3. 1985)
4.0.	SAMOUPRAVNI AKTI V DSSS
—	Statut DSSS — (20. 6. 1985)
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS — (29. 3. 1984)
—	Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD DSSS —
—	(20. 6. 1985)
—	Akt o organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in odgovornosti — (26. 10. 1977)
—	osnovni akt
—	Pravilnik o delovnih razmerjih v
DSSS — (24. 5. 1984)
—	Pravilnik o disciplinski in odško-ninski odgovornosti delavcev v
DSSS — (24. 5. 1985)
—	Pravilnik o varstvu pri delu DSSS — (21. 6. 1979)
—	Pravilnik o pospeševanju inova-torstva v DSSS — (29. 9. 1983)
—	Pravilnik o dodeljevanju stanovanj v uporabo delavcem in dodeljevanje stanovanjskih posojil — (6. 3. 1985)
Povečati proizvodnjo in prodajo
TOZD SANITETA
Spremenjene gospodarske razmere so se odrazile tudi pri poslovanju v naši temeljni organizaciji. V mesecu marcu je začelo usihati povpraševanje po naših izdelkih, ki služijo za higieno. Zaradi premajhnega skladišča gotovih izdelkov smo bili v aprilu prisiljena ustavljati proizvodnjo nekaterih izdelkov in prilagajati proizvodnjo potrebam tržišča. Vsled tega smo zaostali za planiranimi cilji za 4 %, ker nadomestna proizvodnja ni bila enako produktivna.
Najbolj smo zaostali za planom pri proizvodnji otroških PVC hlačk, ker je tu povpraševanje najbolj upadlo in tudi konkurenca je tod najhujša. Zaradi slabše prodaje smo manj proizvedli tudi higienske vate, obližev, elastičnih ovojev, vložkov Vir80, mavčevdh ovojev, čistilnih krp in še nekaj manj pomembnih izdelkov.
Zaradi navedenih Vzrokov smo proizvedli tudi za 2 '% manj proizvodov kot v istem lanskem obdobju. Nižja je tudi produktivnost za 1 %, ker smo proizvajali izdelke, ki vsebujejo več ročnega dela.
Takoj, ko smo ugotovili zaostajanje za planskimi cilji, smo seveda sprožili akcije za poživitev prodaje in proizvodnje. Predvsem proizvajamo izdelke, ki jih tržišče še sprejema, povečali smo delež trgovine, da smo se izenačili s konkurenco, in podaljšali roke plačila. Največji poudarek pa je bil dan na kvaliteto naših izdelkov, saj bodo kupci ob množici izdelkov kupovali le najboljše. Ocenjujemo, da bomo z navedenimi ukrepi nadomestili izpad proizvodnje v drugem polletju. Sodeč po julijski proizvodnji in prodaji je ocena realna, saj se je povpraševanje v tem mesecu znatno zvišalo zaradi turistične sezone.
V	obravnavanem obdobu je bila investicijska dejavnost izredno Živah, na. Junija je pričel obratovati nov stroj za higienske vložke, ki je bil nabavljen v marcu. Vrednost stroja znaša okoli 60 milijonov din. Izdelek se dobro uveljavlja na tržišču, tako da stroj obratuje že v dveh izmenah. Prav tako v juniju je pričel obratovati nov merilni stroj za tkanine, za katere smo morali nameniti 8 milijonov din. S tem strojem smo preprečili nastanek ozkega grla pri merjenju tkanin.
V	juliju pa bosta uvožena dva pakirna stroja, ki jih potrebujemo za pakiranje ovojev in gaze v sanitetni konfekciji in trakotkalnici.
Naložba v novo linijo za netkano blago se nahaja v fazi pridobivanja dovoljenj in izbire dobavitelja. Vse kaže, da bomo dovoljenja kmalu dobili. Poizkusi z našimi vlakni pa so tudi uspešno izvršeni in potrjujejo predpostavke iz investicijskega pro-
grama. Poleg te aktivnosti se izvajajo še priprave za nakup stroja za rezanje gaze in dveh strojev za kom-prese ter za nakup belilnega kotla.
Ekonomske zakonitosti so pričele delovati tudi na področju trga sanitete in higiene. Zaradi zadostne preskrbljenosti proizvajalcev z devizami na podlagi družbenega dogovora, se je proizvodnja dvignila do stopnje, ko je domače tržišče dobro preskrbljeno. Zaradi tega prihaja do težav pri prodaji nekaterih izdelkov, ker se ne izvaja drugi del dogovora, ki zavezuje proizvajalce, da povečajo izvoz. Prodajni plan je bil zato izpolnjen le 94 procentno.
Tozd Saniteta je v prvem polletju izvozila za 1.086.162 dolarjev blaga. Preko 90 % blaga je bilo izvoženo na konvertibilno področje. Plan izvoza je bil presežen za 13 °/o. Izvoz predstavlja 7,2 % bruto realizacije in je za 28,4 % večji kot v istem obdobju lanskega leta.
Z rezultati na tem področju smo sicer zadovoljni, vendar nas skrbi prihodnost, ker gre razvoj v svetu hitro naprej, mi ga pa z omejenimi investicijskimi sredstvi ne moremo slediti.
Splošna ocena finančnih rezultatov bi bila, da so rezultati ugodni in da nam omogočajo normalno poslovanje do konca leta, ker so nekaj višji kot inflacija. V drugem polletju pa bo potrebno še povečati napore za večjo proizvodnjo in prodajo, da bi si ustvarili nekaj sredstev tudi za nove investicije, ker bo zaradi inflacije potrebno spet precejšnji del dohodka nameniti za kritje obratnih sredstev.
Na področju varstva pri delu so se nadaljevala prizadevanja za čim
Več pozornosti
TOZD FILTRI
Zaostreni ekonomski ukrepi, uvajanje ekonomskih zakonitosti v poslovanju, težave pri prodaji izdelkov doma in v tujini, so pojavi, ki spremljajo delo v prvem polletju 1985. Posledica teh ukrepov je visoka inflacija in težave pri prodaji izdelkov.
• Dosežena vrednost proizvodnje v polletnem poslovanju znaša 85 % izpolnitve plana.
Ob tem je osnovna proizvodnja cigaretnih filtrov dosežena na plan z indeksom 109 °/o.
Po predvidevanjih je največji izpad pri proizvodnji skupnih proizvodov iz vlaknovine. Za nekatere proizvode ugotavljamo, da planirana proizvodnja ni dosežena zaradi neustreznega pristopa na tržišče in neustrezne predstavitve proizvodov (vsi
bolj varno delo in zdravje zaposlenih. Izvajali so se periodični pregledi strojev, preventivni zdravstveni pregledi delavcev in tečaji iz varstva pri delu.
V	obravnavanem obdobju se je zgodilo 18 nesreč pri delu, kar je ena več kot v lanskem prvem polletju. Vse nesreče so bile lažjega značaja.
Povprečni osebni dohodki v To-sami so v tem času znašali 43.474.— din, kar je nekaj več kot je republiško povprečje za pet mesecev.
V	juniju je bil v DO za polni delovni čas najnižji izplačani neto OD 32.995 din, najvišji pa 120.607 din.
Glede na ugodne rezultate in možnosti po družbenem dogovoru ter glede na zaostanek za planirano višino osebnih dohodkov, so pristojni samoupravni organi sklenili, da se osebni dohodki s 1. 7. 1985 povečajo za 10 %.
Poročila in razprave o polletnem poslovanju so pokazale, da so stabilizacijski ukrepi družbe občutno prisotni tudi pri našem poslovanju v obliki manjšega povpraševanja po naših izdelkih, slabše likvidnosti, povečevanja potrebnih obratnih sredstev in močno povečanih stroških poslovanja. Posledice zaostrenih gospodarskih razmer smo za sedaj še uspeli omiliti na najmanjšo možno mero, vendar se jih v celoti ne bomo mogli izogniti.
Uvajanje ekonomskih zakonitosti v gospodarski sistem zahteva od nas precej spremenjeno mišljenje in de-
lo.	Spoprijeti se bomo morali z dejstvom, da bo treba hitro dvigniti kvaliteto našega umskega in fizičnega dela in se tudi na tem področju poravnati z razvitim svetom.
Direktor TOZD SANITETA: LESKOVEC Janez dipl. oec.
kvaliteti
izdelki iz aluplasta, komprese, podloge).
Lanskoletni izpad proizvodnje krp so na tržišču izpolnili konkurenčni proizvajalci in nas skoraj izrinili s tržišča. Za tržno uveljavitev tega artikla bo potrebno izpeljati kvalitetno marketinško komercialno akcijo.
•	Povečana proizvodnja filtrov, kjer se delo opravlja strojno, omogoča dvig produktivnosti.
Ob spremljanju produktivnosti opažamo, da se zaradi vse večje izrabljenosti strojev in naprav vse bolj povečuje število vzdrževalnih posegov. S tem se zmanjšuje procent iz-korišanja strojev, povečuje pa se število zastojnih ur.
•	Ugotovitve kontrolne službe, da kvaliteta končnih izdelkov namenjenih našim kupcem pada, so večplastne :
—	kvaliteta vhodnih surovin, pomožnih materijalov in embalaže odstopa od postavljenih standardov.
Ustrezni postopki za vračanje nekvalitetnih materialov niso utečeni in taki materiali so često vzrok za slabe izdelke in zakrivanje lastnih napak in slabega dela.
—	malomaren odnos do kvalitete doma izdelanih surovin in pomožnih materialov, neizvajanje osnovnih nalog organizatorjev dela in priznavanje vseh izdelkov, tudi nekvalitetnih, vpliva na ležeren in nekritičen odnos do kvalitete dela.
—	nepoznavanje internih standardov izdelkov, nepravilno postavljeni tehnični podatki, neustrezni tehni-nični prodajni pogoji proizvodnje pri ugotavljanju končne kvalitete, nesporazuma s kupci in vse to so vzroki za pripombe ali reklamacije kupcev.
Za odpravo naštetih vzrokov bomo dvignili kvaliteto na ustrezen nivo za izvajanje te funkcije pa so prvi polno odgovorni organizatorji dela skupno s kontrolno službo,
•	Pri pregledu nalog iz varstva pri delu opažamo, da rokovno zamujamo predpisane preglede (ažurnost certifikatov za opremo in stroje).
Za odpravo teh nedoslednosti je potrebno sodelovanje službe iz varstva pri delu in pooblaščenca za varstvo.
V	obravnavanem obdobju se je zgodilo šest nesreč, kar je bistveno več kot lani. Vse nesreče so bile lažje, zgodile so se naključno ali zaradi nespoštovanja predpisov iz varstva pri delu.
•	Na vseh začetnih investicijah (fiksirani oboji, VF linija za vrečke, pakirni stroj, linija za maske in ob-šivanje vzglavnikov) se dela vršijo, vendar v velikih časovnih zamikih in neorganizirano.
V	pripravi je idejni projekt nove zgradbe; v sodelovanju s tehnološko službo in projektantsko organizacijo naj bi bil do jeseni končan investicijski program za izgradnjo novih proizvodnih prostorov.
•	Za ohranitev likvidnosti se bo nujno na nabavnem področju boriti za enake plačilne pogoje kot jih imamo pri prodaji naših izdelkov. Povečana vrednost zalog nujno vodi do minimalnih zalog v skladišču, ob tem pa je potrebno naročati samo z operativnim planom določene količine materialov.
Uvoz v prvem polletju je znašal 27 % od planiranega. Vzrok tako zmanjšanemu uvozu je opravljanje storitev v izvoznih poslih, kar angažira bistveno manj potrebnih uvoznih surovin.
•	Dosežena prodaja je za dve točki višja od proizvodnega plana in znaša 87 % na letni plan.
Številne premestitve zaposlenih iz TOZD Saniteta so omogočile izpolnitev operativnega plana v zahtevanem asortimentu. Del izdelkov pa zaradi pomanjkanja zaposlenih in pomanjkanja materialov nismo izdelali (celulozna vata, avionski vzglavniki).
•	K ugodnim finančnim rezultatom je veliko prispevalo sprotno vsklajevanje cen s cenami konkurenčnih delovnih organizacij v višinah, dovoljenih z resolucijo in dogovorjeno z našimi kupci. Vpliv na dosežene finančne rezultate imajo zakasnela plačila in poračuni izvoza realiziranega v letu 1984.
Višji izvoz od planiranega, čeprav v dodelavnem poslu, nam izboljšuje finančne rezultate.
Del izvoženih filtrov, katerih stroški se javljajo v tem obdobju, bodo plačani šele v letu 1986.
•	V prvem polletju je bilo v TOZD Filtri zaposlenih 97 delavcev, kar je za pet več kot v istem obdobju lani.
Izraba delovnega časa v obdob-
V spomin
V začetku julija nas je pretresla vest, da je od nas odšel Stane Mer-kužič. Spominjamo se ga kot mladega, sposobnega in veselega fanta, ki se je pred 24. leti zaposlil v naši delovni organizaciji.
S svojim zdravim duhom je hotel ustvariti čim boljše pogoje za življenje. Njegovo geslo je bilo — najprej delo, potem plačilo. Tega se je držal vse do svoje prezgodnje smrti. Stane je bil star komaj 40 let. Rodil se je v Škocjanu, kot sedmi otrok družine, ki je vzgajala poštene in delovne ljudi. Oče, ki je padel kot žrtev fašizma, v času Stanetovega rojstva ni bil več živ. Po odslužitvi vojaškega roka si je Stane ustvaril svoj lastni dom, v katerega okrilju sta z ženo vzgajala dva otroka.
Stane je bolehal že v mladih letih. Kljub bolezenski slutnji se je lotil gradnje lastnega doma, kjer je v krogu svoje družine želel zaživeti družinsko življenje, kakršnega sam kot otrok zaradi izgube očeta ni bil deležen. A zahrbtna bolezen je hotela drugače.
ju I — VI, znaša 85,6 °/o in je za 1,5 odstotka višja kot je bila v preteklem letu.
Vzrok bolje izrabe delovnega časa je manjša bolniška odsotnost in nižje koriščenje letnega dopusta.
V okviru delovne organizacije se je v letu 1985 osebni dohodek poviševal glede na dosežene rezultate dela, tako da se je povišal v primerjavi z lanskim obdobjem I — VI 1984, za 211 % in znaša povprečno 40.648 din.
Ta dosežena višina je višja kot je republiško povprečje in višja kot je inflacija za to obdobje.
• Izpolnjevanje postavljenih načrtov za polletje ocenjujemo kot uspešno. To potrjujejo dosežki, podkre pljeni z indeksi na področju izvoza, produktivnosti, finančnih pokazateljev, manj pa pri doseženi proizvodnji in doseženi prodajli.
Za izboljšanje poslovanja moramo v bodoče nameniti več prizadevanja za kvaliteto izdelkov in zaključek začetih investicijskih del.
Sodelavci se ga spominjamo kot tovariškega, delovnega in ustvarjalnega človeka. Njegova prerana smrt nas je zelo pretresla — pota usode so res nekaj nerazumljivega.
Staneta ni več, a v naših srcih še živi.
Slava mu!
DIREKTOR TOZD FILTRI
Kadrovske vesti
Rojstni dan praznujejo v mesecu avgustu
TOZD SANITETA
PRIPRAVLJALNICA
Gregorin Marija, Mohar Helena, Peterka Marija,
SANITETNA KONFEKCIJA
Birk Stanislava, Hribar Stanka, Ker-žan Milena, Knez Ani, Mandelj Marija, Postotnik Ljudmila, Piliček Olga,
MIKALNICA
Balažič Marija, Burja Marija, Cerar Marta, Cerar Frančiška, Klarič Iva, Košak Kristina, Kralj Mojca, Kramar Majda, Kvas Ivana, Mladenovič Rozi, Pervinšek Janez, Pirnat Ivanka, Strmšek Jernej, Urbanija Janja,
OTROŠKA KONFEKCIJA
Arh Ivan, Bela Ljudmila, Cerar Vida, Marinček Marija, Mežnar Zlata, Stanojevič Liljana, Zabret Silva, Žavbi Marija
TKALNICA OVOJEV
Černivec Ljudmila, Gajič Ana, Pišek Nada, Svetlin Darko,
BELILNICA
Sevšek Jernej, Udovč Avgust,
VLAKNOVINSKI ODDELEK
Divjak Bojan, Planinc Janko,
TKALNICA ŠIROKIH OVOJEV
Jaklič Gizela, Korošec Frančiška, Mestek Silva, Pirnat Marija, Potočnik Avgust, Rožič Milena, Rožič Antonija, Udovč Maria,
TOZD FILTRI
Baloh Zorislava, Bernot Rozalija, Črnič Marija, Ocvirk Antonija,
DSSS SKUPNE SLUŽBE
Aleš Marija, Gaberšek Rok, Kokalj Zdenka, Kebert Cveta, Lavrič Ivan, Pižmoht Janez, Pichler — Vehovec Zinka, Štdftar Anuša, Bizilj Franc, Dolinšek Jože, Habjan Stanislav, Kos Miroslav, Lubinič Marjana dipl. iur.. Mlakar Marjan dipl. oec., Oražem Malči, Resnik Franc, Rode Janez, Slapar Silva, Sever Janez, Skubi Ferdinand, Štrukelj Marjan, Zalokar Janez,
PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACI-
Lamut Ema — mikalnica Rahne Marija — mikalnica Miš Lidija — mikalnica Urbanija Marta — TŠT
ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACI-
Mihelčič Ivan — Upokojen Tuzinqyič Liljana — sporazumno
RODILI SO SE:
Burja Vinko — sin Štrekar Zvonka — sin Vodlan Sonja — sin
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Florjančič Bogdan, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič, dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1400 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško
Zahvale
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka pripravlalnice, TŠT in TO, ter vodstvu TOZD Saniteta, se ob odhodu v pokoj iz srca zahvaljujem za poklonjena darila, ki mi bodo v trajen spomin.
Celotni DO pa želim mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Lojzka Križman
Iskreno se zahvaljujem klubu upokojencev TOSAME za obisk in darilo.
Andrej Vehovec
Prav lepo se zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo prejela.
Štirn Kati
Ob smrti moje mame
FRANCKE BRATUN se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice, ter sindikalni organizaciji za cvetje, denarno pomoč in izreke sožalja.
Pavla Bratun
Ob težki izgubi dragega moža in očeta MERKUŽIČ Staneta izrekava zahvalo sindikatu naše delovne organizacije, tov. Dragar Vinku za poslovilne besede, oktetu Tosama in vsem sodelavcem.
Hvala za vso denarno pomoč, za cvetje, izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Merkužič Cveta in Paštebar Simona
Ob smrti naše drage mame Marije Cerar se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, oktetu Tosame in sindikalni organizaciji za vso izkazano pozornost in spremstvo na njeni zadnji poti.
Ivan Cerar z družino
Obvestilo
upokojencem
V četrtek, 12. septembra 1985, se
bomo ob 7. 15 uri zjutraj zbrali na avtobusni postaji (na glavni cesti) v Domžalah in se odpeljali proti Celju. Od tu se bomo napotili v toplice v DOBRNO, kjer nas čaka prijetno kopanje!
Pridite!
dni rebusi—nagradni rebusi - nagradni rebusi —nagradni re
l
L.
3A5.M



e* CX
o<
2,