263. JtevlItaL IIMK I MU, tt. umni 19N. XULieto. „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: nelo leto.......K 24 — pol leta........ 12*— četrt leta........ 6*— a mesec.......„ 2 — v npravntttva prejeman: celo leto.......K 22 — pol leta........11 — četrt leta........5 50 na mesec......._ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (1. nadstropje na levo), telefon $t. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzamši nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsti ta enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon Št. 85. „Slovenski Narod« velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25— pol leta........13 — četrt leta........650 na mesec........ 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele^ celo leto.......K 30*^ Vprašanjem glede inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85. KleriKolno volno proti LJubljani. ii. Ko se je vodila borba za volilno reformo v državnem in deželnem zboru, so naši klerikalci na Čelu jun dr. Šusteršič s patosom ljudskih tri-iiunov naglašaii, da se jim gre za rim največjo in čim najdoslednejšo demokratizacijo vseh onih korpora-crj, kjer pride v postev ljudska volja. Takrat so naši klerikalni demagogi na vso moč kričali tudi po demokratični volilni reformi za volitve v mestni občinski svet ljubljanski. Toda čim je bila izvedena volilna reforma za državni zbor, sloneča na temelju splošne in enake volilne pravice, je demokratično navdušenje naših klerikalcev takoj ponehalo. V deželnem zboru niso ničesar reč hoteli slišati o demokratizaciji te zakonodajalne korporacije. Napredna stranka se je z ozirom na to, da je za volitve v državni zbor zmagal demokratičen princip, zavzemala za to, naj se tudi pri volilni reformi za deželni zbor kranjski vzame za podlago splošna in enaka volilna pravica. Ako bi klerikalci res bili prepričani demokratje, za kakršno so se izdajali, bi tudi oni vse svoje sile posvetili temu, da i zv o ju je jo veljavo splošni in enaki volilni pravici. Toda klerikalci niso bili nikdar demokratje iz prepričanja, marveč bori J i so ±e za uvedbo splošne in enake volilne pravice v državni zbor samo zbog- tega, ker je bilo to v prilog njihovim strankarskim interesom. Pri reformi volilnega reda za kranj.-ki deželni zbor niso bili njihovi strankarski interesi več vezani na splošno in enako volilno pravico, za io so se tudi takoj izneverili vsem sojini principom, ki so jih preje "znanjali s toliko emfazo, da je treba izvesti popolno demokratizacijo vseh javnih korporacij do zadnje konsekvence. Ker je bilo še v preživem spominu, s kakšno vnemo so se borili za -plošno in enako volilno pravico v ilržavnem zboru, si niso npali takoj pokazati, da so se izneverili načelom, ki so jih preje toli prepričevalno oznanjali za edino spasonosne, katere je treba dosledno uveljaviti, ako se hoče, da se ozdravi bolehajoči državni organizem. Da precepe javnost, so na zunaj markirali še vedno tiste prepričane demokrate, za kakršne so se izdajali preje. Ko je prišla v razpravo volilna reforma v deželnem zboru kranjskem, so pretakali krokodilove solze, češ, kako nad vse radi bi uveljavili splošno iu enako volilno pravico v deželnem zboru, a da so na delu višje sile, ki tega ne pripuščajo. Naglasa H so, da se sicer neradi, a vendar le morajo ukloniti tej višji sili, ker bi sicer preprečili vsako deželnozboi sko volilno reformo. Tako je nastala IV. splošna volilna kurija. Napredni poslanci so predlagali, naj se ta splošmi kurija prepusti samo tistim, ki doslej sploh niso imeli volilne pravice. Klerikalci, ki so preje kar goreli za demokratične ideje, so se izrekli tudi proti temu gotovo demokratičnemu predlogu ter s tem jasno poka- I zali, tla jim je demokratizem samo prazna fraza, slepilo, ki jim je bilo dobro samo dotlej, dokler so raču- i nali s tem, da bodo na te demokratične Iimanice vjeli kakšne nerazsodne kaline. Cini pa so se prepričali, da so demokratične ideje zanje opravile svoj posel, so jih vrgli preko krova med staro šaro ter se pokazali javnosti v vsi svoji nagoti kot politični švadronerji, ki so jim na najsloves-nejši način proglašena in oznanjeva-na načela sveta samo dotlej, dokler služijo njihovim strankarskim interesom. Pri volilni reformi za deželni zbor se jim je ztielo še potrebno maskirati svoje protiljudsko in protide-mokratsko početje, zato so se izgovarjali na neko »vis major«, no, se-i daj ko so se tudi v deželnem zboru j dokopali do absolutnega gospodarstva se jim ne vidi več potrebno, da bi demokratsko masko pridržali še nadalje na obrazu. Od klerikalne večine deželnega zbora sestavljena reforma občinskega volilnega reda ljubljanskega je jasna priča, kako razumevajo klerikalci uveljivljati socialno pravičnost in demokratska načela tam, kjer imajo oni odločilno moč. Po sedaj veljavnem občinskem volilnem redu volijo v občinski svet svoje zastopnike vsi tisti občani, ki plačujejo davke: volijo v treh razredih. Da se ust reže vedno glasinje se pojavljajoči zahtevi, da se da primerno zastopstvo tudi doslej brezpravnim slojem, je župan Ivan Hribar že pred leti sestavil načrt novega občinskega volilnega reda, po katerem bi se naj sedaj obstoječim trem volilnim razredom priklopi] še četrti, v katerem bi naj imeli'pravieo voliti vsi tisti občani, ki ne plačujejo nobenih davkov. Ta volilni razred bi naj volil 6 občinskih svetnikov. Proti temu načrtu volilne reforme BO takrat nastopili socialni demokratje, najglasneje pa so kričali proti volilni preosnovi uasvetovani od župana, - klerikalci, češ, da je proti-demokratska in tia je preračunjena v to, da ohrani nadvlado premožnejših skupin nad brezpravnimi delavskimi sloji, ki sicer ne plačujejo direktnih davkov, nosijo pa ogromna indirektna državna bremena. To je lulo pred leti! A kakšno volilno reformo za mestno občino ljubljansko nasvvtnjejo sedaj tisti klerikalci, ki jim je bil še pred leti županov načrt premalo demokratski;' Poglejmo! Po klerikalnem načrtu bi naj volilei, kakor doslej, volili v treh razredih. Po starem šteje občinski svet HO članov, po klerikalnem načrtu pa bi naj vsak razred volil 15 občinskih svetnikov, tla bi tora j občinski svet v bodoče obstojal iz 45 članov. V prvih dveh razredih bi tudi po klerikalnem načrta v bistvu volili tisti upravičenei, ki volijo po sedaj veljavnem občinskem volilnem redu. Glede tretjega razreda pa čitamo v klerikalnem projektu to-le tleolčbo: »V imenik tretjega volilnega razreda se imajo vpisati ti-le: 1. Vsi volilni upravičenci, ki so vpisani v imenike I. in II. volilnega razreda; *2. tiste osebe moškega in ženskega spola, ki imajo vsaj dve leti svoje redno bivališče in ki v tem času vsaj že eno leto plačujejo na direktnih državnih davkih znesek pod trideset kron in 3. tiste osebe moškega spola, ki imajo že vsaj .'5 leta svoje redno bivališče v občini in ki ne plačujejo no-I benega davka, torej doslej tudi niso i imeli volilne pravice.« Sedaj pa vprašamo, ali si je mogoče misliti rcakeionarnejse pre-osnove občinskega volilnega reda, kakor je ta klerikalni reformni načrt. Ali je v tem klerikalnem načrtu le količkaj sledu one demokratizacije, po kateri so klerikalci preje tako kričali, ko še niso bili absolutni gospodarji v deželnem d večen 1 Ni treba biti človeku strokovnjak, da uvidi, da ne znači klerikalni reformni načrt nikak napredek, marveč odločen korak nazaj. Bistvo in postulat vsake reforme Listek. neznani Trst (Dalje. > Tudi v Trstu je bil svoje čase na denarnem trgu italijanski bankir absoluten gospodar. Kje so tisti časi': Danes dominira v Trstu dunajska »Kreditanstalt« in poleg nje delujejo različne druge banke, tako da se je poslovanje italijanskih bankirjev silno u tesnilo. Mogočno se razvija »Jadranska banka«, slovenski denarni zavodi lepo procvitajo in množe se filijalke drugih slovanskih denarnih zavodov. Zelo značilno je, da so si prav slovanski denarni zavodi pridobili s svojim solidnim in kulantnim postopanjem že mnogo italijanskih klijentov. Velikanski napredek Nemcev v trgovini in v industriji je prov-zročil tudi napredek nemških bank; kolikor bolj napredujejo Slovenci sploh, toliko bolj napredujejo njih denarni zavodi; kolikor bolj nazadujejo Italijani sploh, toliko bolj nazadujejo njih zavodi. To je naraven zakon in vsled tega je stanje denarnih zavodov v Trstu v prav merilo za dejansko gospodarsko veljavo za prvenstvo borečih se narodov. Uradniki v Trstu so tako zadolženi, da so pravi reprezentantje največjega proletarijata. Delavec, ki ni- ma stanovskih dolžnosti, živi dosti bolje od uradnika. Samo 3% vsega uradništva niso zadolženi. Mnogo je uradnikov, ki so že tako zadolženi, da sploh nimajo nič več upanja, da bi se ktlaj izkopali iz dolgov. Blagor tistim, ki so zadolženi le pri denarnih zavodih. Največji reveži so tisti, ki so v rokah oderuhov. Ti so v Trstu zelo številni in dere jo svoje žrtve, da je groza. Pohištvo imajo uradniki večinoma prepisano na ženo in razmeroma malo jih je, ki dobe konec meseca celo svojo plačo. Za plačevanje dolgov že ne zadostuje postavna meja; prav pogostoma se zgodi, da se uradniki v svoji stiski puste prostovoljno zarubiti. Oderuhi si iščejo svoje žrtve najraje med uradniki, ker je s temi naj-laglje delati. Sicer imamo v Avstriji zakon zoper oderustvo, ali ni ga zakona, da bi premetene glave ne našle, kako se mu ognejo. Italijani so to izrazili v vprav klasičnem pregovoru: »nuova legge nuovo inganno« (nova postava, nova goljufija). Trst ima celo vrsto senzalov, ki se specijelno bavijo s preskrbljeva-njem posojil. Svoji žrtvi odvzame pod različnimi naslovi horendne svote. Obresti niso kdo ve kako visoke, a žrtvi se zaračunajo se vsakovrstne provizije. Ta kupčija gre kaj lahko od rok; kadar je človek v obupnem položaju, se nič ne meni za to, koliko obresti in provizije se mu vzame, da le dobi denar. Senzali za posredovanje posojil delajo ali sami s svojim denarjem, ali z denarnimi zavodi ali pa s posamičnimi kapitalisti, katerih imena žrtev dostikrat niti ne pozna. Čuje se, da so v Trstu veleugledni bogataši, ki se vozijo v sijajnih kočijah in pripadajo eleti tržaškega prebivalstva, a se i>ečajo samo z oderuštvom, seveda ne direktno, nego s posredovanjem svojega senzala. Kadar je uradnik tako zadolžen, da ne more več izhajati, tedaj začne loviti postranskih zaslužkov, vse mu je prav, samo da si malo pomaga. Najprej seveda začne mešetariti, igrati senzala. V vseh kategorijah, od nadsvetnika pa do postiljona se dobe senzali. Eden prodaja ure ali prstane, drugi kaj drugega, vse se peha za zaslužkom bodi že kakršenkoli. Največji siromaki med uradniki so seveda tisti, ki imajo otroke. Posebno s hčerami je križ, ker dobe le težko moža, do sigurnega kruha pa jih je tudi težko spraviti, zakaj konkurenca je velikanska. Med nižjimi uradniki so najbolj trpinčeni sodni eksekutorji. Naj se sodni predstojniki še tako trudijo, da bi zagotovili zanesljivo poslovanje je vendar napredek: zakon, ki se ga hoče preosnovati, se ima izpopolniti, zboljšati in prilagoditi modernemu duhu in modernim zahtevam. Ako se pri zakonskih preesnovah tega ne upošteva, potem so takšne reforme samo potvore, samo slepila. In takšna potvora in takšen nest vor je klerik. J ni reformni načrt. Brezpravni sloji vedno glasneje zahtevajo, da se jim da primerno zastopstvo v onih korporaeijah, kjer ima odločevati ljudska volja. Tej zahtevi se ni moči več upirati, ker je upravičena, Narodno-napredna stranka, odnosno njen načelnik župan Ivan Hribar je že preti leti, kakor smo že gori omenili, sestavil reformni načrt, po katerem bi naj dosedaj brezpravni sloji tvorili poseben volilni razred, ki bi volil 6 svojih zastopnikov v občinski svet. T<> znači brez dvoma gotov napredek, precejšnji korak naprej k popolni demokratizaeiji! A klerikalni projekt Klerikalei v teoriji priznavajo pravieo brezpravnih slojev do zastopstva pri občinski upravi, dado jim celo volilno pravico, toda kar so jim dali z desnico, tega jih istočasno oropajo z levico. Uvrstili so jih v 3. volilni razred, v katerem bi morda, dasi teško, prišli do veljave, ako bi volili skupaj z onimi volilnimi upravičenci, ki plačujejo pod 30 K državnega direktnega davka. Toda, da to preprečijo, da bi doslej brezpravni sloji vendarle ne prišli do veljave, so klerikalci določili, da imajo v III. razredu voliti tudi vsi tisti, ki imajo volilno pravieo v I. in II. razredu. Vprašamo, ali se ne pravi to briti norce iz brezpravnih slojev, ako se jim sicer da volilna pravica, pod takšnimi pogoji, da je zanje absolutno brez vrednosti? Vprašamo nadalje, kako se ta klerikalna nakana strinja z demokratskimi načeli, ki so jih klerikalci do nedavnega neprestano imeli na jeziku 1 _ Uotfinat le govoril. (Konec.) Ravno tako pa je tudi z deželno elektrarno. Klerikalci so s posredovanjem raznih agentov dosegli, da misli že vsak kmetic, da bo mlatil, kosil z eletriko, da, kakor je bilo videti na- slikano v neki taki agitačni knjižici, elektrika mu bo celo gonila pinjieo za pridelovanje sirovega masla. Ne rečem, da bi ne bilo dobro, ako bi bilo mogoče, toda taka stvar je draga in ne vem, ali bi si mogla naša uboga Kranjska dežela privoščiti take lu-ksuriozne stvari o kakoršni sanja dr. Lampe. Trdilo se je, da se je že oglasilo odjemalcev za 5000 konjskih sil. Lahko verjamem, da je podpisanega toliko, ali prepričan sem, da je med temi podpisanimi marsikdo, ki niti ne ve, kaj je konjska sila. Marsikdo je podpisal samo za to, da se je iznebil agitatorja, ko bo pa treba resno misliti na to, pa ne bo vzel nič. Pa nič še zato, ako bi bila stvar res dobro podprta. Toda če vprašate gospode iz klerikalne stranke, koliko velja vse, vam tega ne bodo vedeli povedati, vendar pa so stopil i s stvarjo pred deželni zbor in zahtevali, da naj jo aprobiramo, da naj jim pustimo kar začeti z delom. Ko smo se informirali pri strokovnjakih, koliko bo stvar veljala, so nam odgovorili tla kake — štiri milijone, ali pa tudi osem. To pač ni vseeno. In kdo bo imel otl vsega tega dobiček? (Klici: »Pav-šlar!«) Pustim Pavšlarja, ker se ne maram posluževati takih sredstev, kakor klerikalna stranka, ki vedno le napada osebe! Dobiček od deželne elektrarne bi imela samo Gorenjska, Notranjska in Dolenjska pa ne bi imeli nič, kajti s tistimi vodnimi silami, ki jih mislijo klerikalci kupiti od Pavšlarja in drugod, ne bodo mogli zalagati cele dežele z elektriko. Ce pa se pokaže izguba, kdo jo bo plačeval l Plačevali bomo vsi, tudi kmetje, ker pa že sedaj plačujejo mesta in trgi toliko deželnih doklad, ker so tudi na deželi boljše situirani posestniki večinoma naši pristaši, lahko rečemo, da ravno naši pristaši plačujejo gotovo nad polovico vseh doklad, iu bodo najbolj udarjeni ravno naši davkoplačevalci. Zato smo se napredni poslanci tudi odločno uprli, da bi se kar tjavendan ustanovila električna centrala, in končno so klerikalci tudi sami priznali, da je to nemogoče in so prosili le za 20.000 kron za načrte in strokovnjaki bodo preštudirali celo stvar. Ravno tako pa je tudi z deželno banko. Deželna banka bi imela smisla, če prav je pri nas denarni trg še pre- eksekutorjev, veduo se v tej kategoriji dobe ljudje, ki se dajo premotiti in se zmenijo s strankami, da postane eksekncija brezuspešna ali da se vsaj zavleče. Italijanska korupcija! Mizerija, ki vlada med uradni-štvom, se pojavlja tudi med drugimi stanovi, posebno med pripadniki svobodnih poklicev in tudi med advokati in med zdravniki. Razloček med slovenskim in italijanskim advokatom je bistven. Slovenski advokat stoji na stališču, da je njegov poklic »une magistrature« italijanski pa smatra svoj poklic za »metier«. So posli, ki bi jih noben slov. advokat ne prevzel, doeim se gotovi Italijani zanje kar stepejo. Od tod prihaja, da imajo slovenski advokat je v Trstu velik ugled, dočim so med italijanskimi advokati tudi taki, -ki so naravnost sumljive eksistence. Omenjeno je že bilo, da je vsled nizkega nivoa italijanske morale v očeh Italijanov marsikaj dovoljeno in velja za čisto honetno, kar je v očeh narodov višje moralnosti nedovoljeno, nepošteno in med Slovenci bi bil n. pr. advokat, ki je oskrbnik kake bordelske hiše, čisto nemogoč, v Trstu pa smatrajo to Italijani za nekaj čisto navadnega. Italijanski advokat se peča z vsem, a ima široko vest in se ga morajo zlasti zunanji klijent je skrbno varovati, če nečejo zaiti v neprilike Specijaliteta nekaterih italijanskih advokatov je, obogateti s kura-telami. Naj navedemo samo en izgled. Zgodilo se je, da je neki mlad človek sklenil kupčijo zastran neke hiše. Ta kupčija je bila neumna in mladi mož bi bil izgubil velik del svojega premoženja. V svoji stiski je vso stvar izročil nekemu italijanskemu advokatu. Ta je izposloval, da je bil mladi — sicer popolnoma normalni — človek proglašen za norca in postavljen pod kuratelo. Kurator je seveda postal omenjeni advokat. Ta je sedaj izpodbijal pogodbo in rešil mlademu človeku premoženje. Ko je pozneje položil račun, je zahteval 30.000 gld. za opravljanje kurator-skih poslov in se je skliceval na to, da je mladi mož to svoto pripoznal. Na sodnikovo opombo, da je bil ta mladi mož tedaj vendar norec, je advokat odgovoril: Ko je mladi mož pripoznal onih 30.000 gld. je bil hipno pri popolni pameti, je imel luci-dum intervallum. Da, z italijanskimi advokati v Trstu ni dobro črešenj zobati! Židovski element je med advokati močno zastopan; ravno tako med zdravniki. Med svobodne poklice spada tudi žurnalistika v Trstu, ki zasluži, da se ji posveti nekaj vee pororaosti. (Koaae prihodnjič.) w cej dobro uravnan in se dobi že precej cenen kredit, ako bi se tak zavod ustanovil v tistih mejah samo, da bi preskrboval posestnikom ceni hipote-čni kredit. Klerikalna stranka pa se ni omejila samo na hipotečni kredit, temveč tudi hoče z deželno banko podpirati razna spekulativna podjetja, ki so zasnovana na akcijah, pa so danes lahko na videz cvetoča, jutri pa že propadejo. In kdo plača izgubo? Zopet dežela, davkoplačevalci, pred vsemi pa mesta in trga, zlasti pa Ljubljana. Pa ali se bo res dobil v deželni banki denar tako po ceni, kakor mislijo klerikalci, zlasti njihovi pristaši? Prepričan sem, da ne bo nič ce-nejši kakor v drugih posojilnicah, morda še dražji. Deželna banka bo vendar vsaj za začetek morala sama vzeti denar na posodo kokor so rekli klerikalci sami, kakih 10 milijonov. Za ta denar bo pa morala banka sama plačevati obresti in sicer najmanj 4/T- Cenejše torej tudi posojil ne bo mogla dajati, kakor po 4rr, ali tudi to ne bo mogoče, ker bo morala pokrivati tudi režijske stroške, ki ne bodo majhni, zlasti če klerik, stranka res namesti toliko plačanih ravnateljev in podravnateljev, kakor je nameravala. Ze samo ti stroški bi znašali okrog 80.000 K in plačati bi jih morali tisti, ki bi vzeli denar na posodo, ravno tako. kakor tudi kurz-ne izgube, ako bi bančni papirji padli na borzi. Tisti 4r.' bi se kmalu zvišali na 5 in tudi 5Va% ali še več. Prišlo pa naj bi slučajno do kake katastrofe, da se država zaplete v kako vojno. V takem slučaju papirji padajo in zgodilo bi se isto tudi deželnim papirjem. Tedaj bi davkoplačevalci pač bidko občutili v svojih žepih finančno umetnost naših klerikalcev, ki hočejo osnovati deželno banko na tako široki podlagi. Pri vsem tem pa se klerikalci niso sramovali očitati narodno-napred-ni stranki korit. Res dobro je tedaj zavrnil poslanec dr. Triller dr. Lam-peta. da je .Mestna hranilnica- največji denarni zavod na Slovenskem, ki je praznoval že svojo *J01etnico, da pa ves čas njegovega obstoja ni dobil noben ravnatelj in noben upravni odbornik niti vinarja plače, dočim pa so klerikalci hoteli v deželni banki nastaviti dva plačana ravnatelja., tri plačane podravnatelje in bogve kako je še potom z direktorijom! To je cel kuj) plačanih mest, in res upravičena je bila trditev, da bo deželna banka korito za klerikalne somišljenike. Iz vsega tega lahko razvidite, da je smer celotnega delovanja klerikalne stranke res protidemokratična in proti mestom. Če narodno-napredna stranka v očigled vsem tem klerikalnim nakanam, ako vi sami odločno ne povzdignete glasu, potem se dr. Šusteršič in dr. Lampe pač ne bodeta dosti brigala za vaše godrnjanje po gostilnah, temveč bodo klerikalci z lahkim srcem sprejeli vse te zakone. Le če odločno prote>tirate, bo vaš odločni nastop morda preprečil njihove naklepe proti vam. Prodno končam, naj izpregovo-rim še o stvari, o kateri mi je teško govoriti, ali v očigled napadov v današnjem »Slovencu« sem prisiljen, da odgovarjam tem ljudem. Ko sem bil izvoljen za starosto Sokolske Zveze (Burno odobravanje in »nazdar-klici!) je to tako razburilo živce »Slovenčevih« urednikov (Klici: Saj so vsi blazni!), da so me napadli kakor blazni derviši. Nikdar nisem na nobenem shodu nikogar napadal osebno, vedno sem grajal edino le stvar, nisem pa nikogar deval iz kože. Ali človek se končno le naveliča vsega, in prepričani naj bodo, če že ravno žele, da tudi mi njihove somišljenike seciramo, kakor oni nas, bomo storili to, to pa tako, da jim gotovo ne bo všeč. Izpregovorimo naj torej tukaj o pivovarniški zadevi, v kateri me je »Slovence« napadal dan za dnevom. Ko se je ustanovil pivovarniški kartel, sem bi! ravno jaz tisti, ki sem se do zadnjega branil pristopiti. Vsi drugi so že pristopili, samo jaz ne, dasi ravno se je teško boriti majhni pivovarni, ki nima kapitala, proti milijonskim kartcliran-cem. Ne bi omenjal sledečega, a storim to zaradi današnjega napada v »Slovencu«. Bilo je na Marijinem trgu, kjer me je srečal zastopnik klerikalne mengiške pivovarne in me prijel, zakaj ne pristopim h kartelu. Rekel mi je dobesedno: »f'e ne pristopite, vas bomo pa zadušili!« To torej ni bil kak Nemec, temveč zastopnik klerikalne pivovarne. Seveda »Slovenec« tega ni povedal, zato pa povem \iaz, da ovržem njegove napade. Prišli so nato .septembrski dogodki, in zopet so vpili, češ koliko je dr. Oražen profitiral pri onem bojkotu. Izrecno tu izjavljam, da dam vsak dan rad na razpolago knjige, tudi »Slovence vim« urednikom, ako hočejo, in tu naj se prepričajo, koli- ko sem profitiral. Za vsak hektoliter piva sem moral plačati oškodovani pivovarni najmanj 2 K, pa tudi 5 in 6 K. Kak dobiček sem imel potemtakem, si pač vsak lahko sam izračuna. Ko pa sem izprevidel, kake so razmere, sem pivovarno prodal, ker sem bil prepričan, da bi sicer propadla v par letih. Razumljivo bo to vsakomur, če povem, da je imela pivovarna 447.000 K dolga, ko sem jo prevzel. Sami potem lahko sodite, kako je tu mogoče izhajati. Če mislijo klerikalci, da smejo že v vsako stvar vtikati svoj nos, naj povedo še to, da bi sami radi prodali mengiško pivovarno kartelu. Pravijo sicer, da jo hočejo prodati domačim gostilničarjem, toda stvar je taka, da jo kartel lahko dobi za 1,200.000 K, gostilničarjem domačinom pa jo ponujajo za — 1,400.000 kron! Kar pa i'ee druge klerikalne infamnosii, ko mi predbacivajo nekdanjo revščino (Velikansko ogorčenje med zboro-valei! Klici: »Sramota, škandal, fej!«), da sem kot dijak zastonj dobiva! hrano, na te nesramnosti ne odgovarjam! Svaka sila do vremena! Ali če že ravno hočejo, odorovcril jim bom na tako zveneč način, tla bodo čutili par dni. Če se drugače ne bom mogel ubraniti teh hijen, drugače jih ne morem imenovati, kakor hijene, se jih bom branil tako, kakor se jih je moral že marsikateri naprednjak, z roko, ki jim bo zapela po ušesih. (Burno odobravanje!) Oprostite, da sem vas toliko mučil z osebnimi zadevami. Poživljam vas pa: vztrajajte v tem boju, ne strašite se terorizma, ki ga razširja proti nam klerikalna stranka. Storili bodo sicer vse, da bi vam uklonili tilnik, opljuvali bodo vas, vaše žene in vaše otroke, vse bi najrajši poteptali v prah, da bi tako podjarmili naše somišljenike, Če ne zlepa, pa zgrda. Ali vi se ne ustrašite! Dosti žrtev je sicer že padlo. Le poglejte naše učiteljstvo, kako ga teptajo. Dr. Lampe je imel celo drzno čelo, da je na shodu v Šmartnem naravnost rekel, da se učiteljstvu ne bodo zbolj-šale plače, dokler bo učiteljstvo tako. Le tedaj, če bo klečeplazilo pred fa-rovžem, pred Lampetom, mu je pričakovati zboljšanje njegovega bednega stanja. Na tak infamen način si hočejo osvojiti razumništvo po deželi! Narodno - napredne stranke dolžnost je. da se najodločnejše upre tem nakanam, da nastopi z vsemi svojimi falangami tako odločno, da se jim ne bo posrečil ta ostuden naklep. In le prepričani naj bodo, da bo tako prišel tudi za klerikalce dan plačila, ko jih bo narod sam vrgel s tistih stolov, na katere jih je posadil, ker jih ni razumel. Jaz sam zase sveto obljubljam, da grem rad od kraja do kraja po vsej deželi, da postavim v pravo luč to strahovlado klerikalne stranke, vas pa poživljam, da nikar ne omahujte, temveč vztrajajte v tem boju proti klerikalni stranki ter vam v to ime kličem: živeli na prednjak i! Dolgotrajno viharno odobravanje je sledilo govoru i ko vim besedam, gotovo zanj najboljše in naileps^ zadoščenje za nesramne napade v »Slovencu«. Ker se je drucri napovedani poročevalec oprostil, je nato predlagal g. Š e 1 k o sledečo resolucijo: »Na shodu »Političnega, gospodarskega in izobraževalnega društva za vodmatski okraj«, dne 13. novembra 1900 zbani volilei odločno protestirajo proti nameravanemu eest. zakonu kakor tudi proti ustanovitvi deželne banke in električne centrale, s čimer se naravnost hoče odre-ti ljubljansko prebivalstvo ter proti novemu občinskemu volilnemu redu za deželo in za mesto Ljubljano, s katerim se hočejo oropati naši somišljeniki njihovih političnih pravic. Nasprotno pa soglasno odobravajo nastop narodno naprednih poslancev v deželnem zboru, ter jih poživljajo na odločen, skrajen odpor v obrambo političnih pravic in gospodarskih koristi svojih volil cev, obsojaio pa z vso ogorče nost jo nasilno zakonolomno postopanje deželnega glavarja v zadnjem zasedanju deželnega zbora.« Resolucija je bila sprejeta soglasno, glasoval je zanjo tudi »Slovencev« poročevalec. Gospodarske zadeve. K besedi se oglasi nato gosp. G h e r b a z , ki je povdarjal, da vodmatski okraj ni samo po številu zadnji v Ljubljani, temveč tudi v drugih ozirih, zlasti kar zadeva razsvetljavo, policijsko nadzorstvo in kanalizacijo. Nujno potrebno je, da se ulična razsvetljava zboliša, da se vsaj nekoliko posveti v egiptovsko temo, ki danji naučni minister grof Stiin^kh notranje ministrstvo. vlada po Vodmatu. Tako ima n. pr. cela dolga Martinova cesta, ki je zelo obljudena in se vrši po njej velik promet, vsega skupaj samo pet svetilk, električnih žarnic. Naj bi se se * daj, ko se polagajo cevi za plinovo razsvetljavo, mislilo tudi na to, da se v Vodmatu uvede taka razsvetljava, kar bi bilo sedaj ob polaganju cevi združeno le z majhnimi stroški. Po Martinovi cesti in Bohoričevi ulici je ob slabem vremenu tako blato, da bi si moral človek skoraj s posebnim jermenom še privezati čevlje, da jih ne izgubi v blatu. Če se je kanalizacija izvedla po Jenkovi ulici, naj bi se tudi po Martinovi cesti in Boh oričevi ulici. Zlasti nujno potrebno je boljše policijsko nadzorstvo in to predvsem na križišču Martinove eeste in Bohoričeve ulice. Gospod poslanec, ki je tudi občinski svetnik, naj bi podpiral te želje prebivalstva vodmatskega okraja, ko pridejo te stvari na dnevni red v občinskem svetu. Končno še izraža željo, naj bi se občinski svet pr? oddaji javnih del oziral tudi na vodmatske obrtnike. Naj mestna uprava te želje upošteva, vodniatčanje bodo zvesto skrbeli zato, da beli prapor bele Ljubljane ostane bel! (Živahno odobravanje!) Enake želje v zadevi razsvetljave sta izrekla tudi gg. K u š a r in D o 1 n i č a r , ta je zlasti povdarjal, da je razsvetljava nujno potrebna na cesti proti šoli, ob cesti bi bilo pa treba tudi napraviti obstranski hodnik. Posl. dr. Oražen je izražal nato svoje veselje, da se take želje izrekajo na javnem shodu, ker tako se vsaj izve, česa žele somišljeniki. Priznava, da je razsvetljava v Vodmatu res slaba, in da je kanalizacija res nujno potrebna. Obljublja, da se bo v občinskem svetu zavzel za odpravo teh nedostatkov. Glede oddaje del pa izjavlja, da ima občinski svet gotovo najboljšo voljo, da je pa stvar teška, ker mestne finance niso najugodnejše, in — s čimer ne izdaja nobene tajnosti — ravno župan tisti, ki se odločno upira vsakemu povišanju mestnih doklad. Obljublja pa, da bo v vsakem ozira storil, kolikor mu bo le mogoče. (Odobravanje!) Ker je bil s tem dnevni red iz-črnan, je predsednik g. Bizjak zahvalil g. poslanca na njegovem poročilu ter zborovalce na obilni udeležbi ter zaključil zborovanje Politični položaj. Akcija Poljakov. Dunaj, 15. novembra. Glorn-binskega posredovalni poskusi so zavzeli sedaj popolnoma drugo smer. Sedaj gre predvsem za prehodno ministrstvo, v katerem bi Čehi ne bili zastopani. »Slov. Enota« zahteva seveda, da bi v tem ministrstvu niti Nemci ne imeli svojega ministra-ro-jaka. Če bo ta akcija imela kaj uspeha, bodo šli iz kabineta Schreiner, Hochenburger, Ritt in Wrba, nadomestili jih bodo pa parlamentarci. Prehodno ministrstvo bi ostalo na krmilu do Božiča, nato bi pa stopila na površje čisto nova parlamentarna \ lada. Rekonstrukcija? Dunaj, lo.novembra. Jutri bo baron Bienerth poročal zbranim nemško-liberalnim in krščansko-so-eialnim voditeljem o akciji Glombin-skega. Kakor znano, zahteva »Slov. Enota« rekonstrukcijo kabineta. — »Slov. Enota« zahteva zase 0 port-feljev in sicer bi dobili Čehi 3, Poljaki 2 in Jugoslovani 1. Zatrjuje se, da cesar ne bo privolil v kako spremembo v ministrstvu, dokler ni nobene stvarne podlage za red v parlamentu. Zato naj bi se najprej ustvarilo premirje med strankami, da se rešijo državne nujnosti. Potem šele naj bi se vršila pogajanja med Cehi in Nemci in se sestavil delavni program; nato šele bi bilo mogoče govoriti o rekonstrukciji kabineta. Ce se pa ta načrt ne posreči, stopi v veljavo roslavo stoinpetdesetletnice rojstva elikega svobodomisleca Frid. Schil-!erja »Kovarstvo in ljubezer«<. V igri, i je skrbno nanovo študirana, nasto-i v glavni ulogi Lujize gdč. \Vin-trova, lady Milford predstavlja gdč. Kandlerjeva, veliko ulogo godca Mullerja igra g. Bohuslav, intrigant-ikega Wurma g. Skrbinšek in Ferdinanda g. Nučie. -f- Volitve v obrtno razsodišče iz skupili delodajalcev so se vršile lanes dopoldne. Rezultati še niso znani. V I. skupini sta volila le 2 vo-iilca. V II. skupini je bilo na volišču \ Mestnem domu oddanih 115 veljavnih glasov; od teh so dobili napredni kandidat je okoli 80, klerikalni pa okoli 30 glasov. Iz III. skui>ine rezultati še niso znani. + Po 20. septembru. V današnjem uradnem delu »Ljubljančanke« razpisuje deželni odbor službi dveh učiteljev na grmski šoli samo v nemškem jeziku. Pa bode zopet prišel dr. Lampe in na shodih kričal, da je sedanja večina poslovenila deželni od-ior in popolnoma odpravila za vedno vse nemške razglase v »Ljubljančanki«, a da je kljub temu zadosti prosilcev in ponudnikov. Dokler ne bo- \ lemo sami v resnici svoji materinimi dajali pri vsaki priliki častnega mesta, si ne boHemo nikoli pridobili v narodnem oziru svojih pravic. Vsaj nas vlada in drugi narodi ne »odejo na tak način, ko se sami sebe ponižujemo, hoteli primerno vpošte-vati in smatrati sebi enakim. Res narodnost klerikalcev obstoji v samih besedah in hinavščini, nikoli pa ne v dejanjih. Radovedni smo, kaj poreče k temu velenarodni »Slovenec«. | — Za Ciril Metodov obrambni sklad so se nadalje sledeči p. n. gg. prijavili: 451. Šantal Anton, c. kr. šol. svetnik v Gorici (plačal 40 K) ; 452. Klančič Milka, učiteljica v Podpori pri Gorici (plačala 200 K) ; 453. Pevec Rudolf, trgovec v Mozirju plačal 200 K); 454. Turnšek Anton -tar., trgovec v Xazaretu (plačal 200 K) ; 455. Turnšek Anton mL, trgovec na Rečici (plačal 200 K) ; 456. Turnšek Viktor, ingenir v Mariboru i plačal 200 K) ; 457. Posojilnica in iiranilnica v Moravčah; 458. Toman Janko, nadučitelj Moravče; 459. Fr. Orehek, posojilnični uradnik: 460. Mestna občina Idrijs.; 461. Trgovsko obrtna zbornica v Gorici. — Odborova seja »Matice Slovenske« dne 30. oktobra 1909. — G. predsednik se spominja umrlega utemeljitelja »Matice Slovenske« svetnika J. Majcingerja, akademika Vrbaniča, pesnika Vidriča, lužiško--rbskega rodoljuba Čišinskega in stoletnice Slovackega. Priredi se »Ilirska Akademija«. — Knjižnica se urejuje. Matica pazi na razvoj denarnih zavodov, kjer ima naložen svoj denar. Pri odpremi knjig je postopati točno in natančno. Matica se udeleži nameravane proslave Iv. Navrati-la in L. Gorenjca v Beli Krajini. — Razen Zbornika in Knezove knjižice !>odo knjige do 15. novembra natisnjene. — Došlo je 8 leposlovnih in 7 znanstvenih rokopisov, med prvimi Lahovi »Brambovci«. med drugimi Adlešičeva »Bela Krajina«. — Leta 1910. izide prevod Zeverjevega (češkega) romana »Jan Marija Plaj-har«; pozneje pridejo v poštev Pru-sov (poljski) roman »Faraon« in Kairova (čeka) romana: »Zapad« in Kalibuv zločin«, vendar bo kazalo, prevode menjavati z »Zbranimi spi->i« slovenskih pisateljev, pred vsem dr. J. Mencingerja. — Uvažuje se misel, izdati kot založno knjigo De-telovega »Pegama in Lanibergarja«; istotako študijo o sociološki teoriji pok. Gumplowieza. — »Štajerska«, zemljepisni del, izide 1912, zgodovinski del 1914 ali 1915. — Zemljevid pojde novembra meseca v tisk. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 21. novembra 1909 v Sokolovi dvorani »Nar. doma« zabavni večer s sledečim sporedom: I. Kon-eertni del: Godba pod vodstvom g. Talicha, petje pod vodstvom g. Pre-lovca. 1. Franc Suppe: Lepa Galate-ja, overtura. 2. Loo Fall: Potpouri iz operete »Dolarska princeza«, proizvaja celotni orkester Slov. Filharmonije. 3. J. Aljaž: »Na dan«, moški /.l>or z bariton solom. 4. F. Juvanc: Pastir«, moški zbor s tenor in bariton solom. 5. »Slovenske narodne pesmi«, moški zbor proizvaja »Merkurjev« pevski zbor. 6. Franc Zieh-rer: »Ljubezenski valček«. Proizvaja i-elotni orkester Slov. Filharmonije. TI. Zabavni del: 1. Dr. Schwab: »Vinska«, moški zbor, proizvaja »Merkurjev« pevski zbor. 2. Raznelgodbenc točke proizvaja celotni orkester Slov. Filharmonije pod vodstvom koneert-nega mojstra g. Markuzzija. 3. »Vinska poskušnja«. 4. Ples. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. — Javno predavanje! Jutri v sredo 17. t. m. ob 8. zvečer se vrši v Mestnem domu« javno predavanje. Predava g. dr. Oton Frangeš vseuči-Hški profesor iz Zagreba o predmetu »Moderno sredstvo za podignuce gospodarstva« (Tehničko i socialno). Pripomnimo, da predavanje, kakor nam poroča g. predavatelj ni namenjeno ravno gospodarjem in ekonomom, ampak široki publiki; bo torej jako zanimivo, vsled česar na nje opozarjamo svoje čitatelje. — Občni zbor »Akademije« se je vršil včeraj. Predsednik dr. Ravnihar je povdarjal, da si je »Akademija« pri svoji ustanovitvi stavila mnogo večjo nalogo, kakor jo pa more sedaj izvrševati. Temu pa ni vzrok toliko »Akademija« sama, kolikor brezbrižnost nekaterih inteli-gentov, ki jih ni mogoče pridobiti za predavanja. Zato odkrito pozdravlja ustanovitev »Zveze narodnih izobraževalnih društev«, želi le, da hi skupno delovali za izobrazbo slovenskega naroda. Izraža zahvalo mestni občini ljubljanski za brezplačno prepustitev dvorane v »Mestnem domu«; profesorskemu zboru vseučiliških profesorjev v Zagrebu, ki zopet pošlje v najkrajšem času profesorje dr. Frangeša, Heinza in Kučero, ki bodo predavali v Ljubljani ter slednjič časopisju, ki je podpiralo »Akademijo«. — Tajnik dr. Cerk je na kratko poročal o odboro-letu, našteval predavatelje ter tema-ta, predavanjem. — Blagajnik prof. Reisner je poročal, da je bilo v preteklem letu 776 K 50 v dohodkov ter 466 K 82 v izdatkov, tako da znaša letošnji preostanek 309 K 68 v. Z lanskim in letošnjim preostankom ter naraslimi obrestmi ima društvo nekaj nad 1000 K premoženja brez inventarja, ki je tudi vreden več sto kron. Knjižničar prof. Grošelj pove, da je knjižniea ostala, kakor je bil;: preteklo leto. Priporoča predavanja za otroke. Poročilo o Simon Gregorčičevi čitalnei in knjižniei poda predsednik g. dr. Ravnihar. Čitalnica im,, 108 časopisov in sicer: 48 slovenskih. 19 čeških, 20 hrvatskih, 6 srbskih, 3 noljske, 1 ruskecre, 1 italijanskega Ig 10 nemških. C italo je od 8. novembra 1908 do 1. novembra 1909 11.648 oseb. Knjižnica obsega 2761 knjig, izposodilo se jih je 18.328. Od 1000 tiskanih knjižnih seznamov se jih je prodalo 438. Naval na knjižnico je tolik, da mnogokrat ni mogoče po-streči niti z deseto zahtevnim knjigo. Dohodkov je bilo v preteklem poslovnem letu 4662 K 72 v, stroškov 4790 kron 63 v, tako, da znaša primanjkljaj 13(5 K 91 v. Poročevalec omenja današnje »Slovenčeve« notice, v kateri se trdi. Ha nima čitalnb-a na razpolago »Angeljčka« m »Vrtca«. (1e ie srotovi gospodi ležeče na tem. da pridejo v čitalnico listi, kakor »Angelj-eek«. »Vrtec« in »Bogolmb«. potem naj jih kar pošljejo, saj dobiva čitalnica tudi druge slovenske liste brezplačno. Govornik omenja še erelerijo slik, ki se je priredila v čitalnici, in za katero je bilo zanimanja. Končno omenja nenaravne uprave Simon Gregorčičeve knjižnice in čitalnice, ki je poverjena društvom: »Sokolu«. »Presveti« in »Akademiji«, katero pa v resnici upravlja samo »Akademija«. — K poročilu «e oglasi g. dr. Fettich, ki predlaga, da bi se uprave čitalnice in Vnjižniee poenotila, ali na naj se pritegne k upravi mesto »Sokola«, »Zveza narodnih izobraževalnih društev«. »Sokol« še pač ne bo pulil za to. ker ima itak preveč drugega dela. Predlosr je bil soglasno sprejet. — Nato se ie vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili: dr. Ceri-, dr. Demšar, dr. Ravnihar (predse i 'nik \. prof. Breznik, dr. Gabrš'Vk. prof. dr. Grošelj, nrof. Reisner, avsk. Laiovie, urednik Pnstoslemšek in dr. Stoje. Zn namestnike: dr. Pestotnik. prof. Lončar in prof. Mrhar. Pregledniki: dr. Svi sreli. dr. Krevelj in dr. Tičar. — Pri slučajnostih se je razvila živahna raznrava o složnem delovanju »Akademije« in »Zveze nar. izohraž. društev«, v katero so posegli dr. Fet-tieh, prof. Reisner. dr. Gabršček. dr. Ravnihar. Prof. dr. Grošelj je podal še nekaj nasvetov, kako bi se dvorana za predavanja primerno uredila. — »Iz jugoslovanske l'r'ke.« Na srbski prevod izbranih Prešernovih spisov so se nadalje naročili: g. dr. Fran T l e š i č, predsednik »Slovenske Matice«; gosp. dr. Josip K tiša r, odvetnik v Kranju; gdč. Bogumila V o l a r i č e v a, učiteljica na Šentviški gori na Goriškem: gdč. Anica Petrovčeva v Jaršah; gdč. Anica Š t e h o v a v Gorici in gosp. P. M i k l a v č i č v Ljubljani (dva izvoda). — Knjižica stane s poštnino vred 1 K 20 h in izide te dni. Nadaljna naročila sprejema urednik Rasto Pustoslemšek v Ljubljani. — Predaprobacija učne knjige. Naučno ministrstvo je dovolilo za učno knjigo: Košan J.. Latinska čitanka za IV. in V. gimnazijski razred predaprobacijo. — Državno podporo v znesku 3000 K je dovolilo naučno ministrstvo mestnemu magistratu ljubljanskemu za vzdržavanje dekliškega liceja. — Prošnja. Pravnik, ki je lansko leto maturiral z odliko in ki zna dobro slovensko in nemško stenografijo, je vsled nepričakovanih razmer prišel v jako teško eksistenčno situacijo. Rad bi sprejel bodisi v Ljubljani ali kje na deželi kako primerno mesto, n. pr. v odvetniški ali notarski pisarni, mesto domačega učitelja v boljši rodbini in pod. Tozadevne cenj. ponudbe naj se blagovolijo vsaj do konca tega tedna poslati na naslov: V. M. 3$alar, Ljubljana, hotel »Tivoli«. — Slovenskim trgovcem. Pod tem naslovom že opetovano poziva tržaška »Edinost« slovenske trgovce, da naj dopisujejo tržaškim tvrdkam v slovenskem jeziku. »Edinost« pravi, da smo v tem oziru tam, kjer smo bili pred 30 leti. To je škandal, katerega je treba odpraviti. »Edinost« obeta, da začne priobčevati imena tistih slovenskih trgovcev, ki dopisujejo tržaškim tvrdkam v italijanskem ali nemškem jeziku, da tako tudi širša slovanska javnost spozna mevže med slovenskimi trgovci. — Za zanemarjeno mladino. Deželni odbor kranjski je v svoji seji dne 25. septembra t. 1. sklenil pošiljati od sedaj naprej, dokler ne ukrene kaj drugega, na Kranjsko pristojne dečke, kateri še niso izpolnili 14. leta in so določeni v poboljševalnieo prisilne delavnice, v salezijanski zavod na Rakovniku. S tem važnim sklepom se je naši nedorasli šolo obvezni mladini končno zaprl vhod v žalostno poslopje prisilne delavnice in se storil prvi korak k preootrebni preosnovi poboljševalnega oddelka. — »Deutsche Mittelsehule in Krain nnd Kustenland« prav pridno »deluje«. Na se-tanku v Gorici je prof. Karollus za nemško goriško šolo nabral 21 K 60 v. Isto društvo je za Rosesr^rerjev fond nabralo že julija meseca 80 K, pozneje še 61 K (iz Gorice), 52 K (iz Pulja), tržaška realka 68 K, gimnazija 44 K. Nabira se v vseh avstrijskih nemških profe-sorskih društvih. — Isto društvo zahteva, da bi se suplenture v Gorici pravilno razpisavele, ter se pritožuje, da v Gorici v komisiji za učno usposobljenost učiteljev izprašujejo" nemščino Slovenci; ljubljanskemu odseku se je prepustilo, primerno postopati preti sklepu kranjskega deželnega šolskega sveta o nastavljanju sup-lestor v plenumu. — Tečai za serviranje, ki ga je priredila ljubljanska gosti In i^arska z&r}v\\fr^ v hotelu »Tivoli« in ki ga je vodil dunajski «'**okovni učitelj .To-sel, se je preteet^o soboto zaključil z javno skušnjo učenk in učencev. Poučevalo se je praktično na podlagi znane strokovne knjige ravnatelja Hessa in kakor je pokazala skušnja, ie uspeh teeaia izboren. Učenk in učencev je bilo 26. Skušnje so se udeležili zastopniki deželne vlade, ljubljanski žiroan Hribar, fleželni odbornik prof. Jarc, zastopnik deželne zveze za tujski promet dr. Krisper in šolski odsek gostilničarske zadruge. Po končani skušnji je voditelj tečaja Kenrla izrekel zahvalo vsem i>odpor-nikoro, dr. Krisper je izrekel priznanje erostilp i carski zadrugi, ki je +a tečai samostojno priredila, deželni odbornik prof. Jare je zasrofovil gostilniearstvn naklonjenost deželnega odbora. Nečelnik «rocf ilni^arske zadruge Tosti ie zaključil to zanMui-vo skušnjo s pozivom na učenke in učence, da nai se strokovno izpopolnjujejo in tudi pri svojih tovariših delujejo za napredek gostilnv-arstva, da se končno doseže glavni namen za-drnrre: Ustanovitev gostilničarske ^o!e v Ljubljani. /a nodrn/nico sv. Cirila in Me-*nda na Viču je daroval sr. Štefan Kinu iz Ljubljane 10 K namesto ven-cn o p krsto nokojnerrn c. M;haela Jelečnika iz Rožne doline. Posnemanja vvedno! 7» vodrm napravo v Tški vasi. Mali vasi. Stajah in Kotu ie obljubila prispevati poljedelsko ministrstvo k nroraeunanim stroškom v znesku 13T600 K z državnim prispevkom v visokost' 40 . Zatekla se je v nedeljo zvečer na Posavjn nmla, rjava, zelo debela psicm, ki čuje na ime »Diana«. z mestno znamko 714. Lastnik da onemu, ki mu jo privede nazaj, orimer-no nagrado Za lastnikovo ime se izve rtri policiji. Vlom v postojnski poštni urad. V nedeljo 14. t. m. ponoči so vlomili neznan zlikovci v postojnski poštni nrad. Z močnim hlodom so razširili železno omrežje ra oknu, zlezli v urad. ondi prebrskali pisalne mize ter skušali odnesti majhno ročno hlaorajno. knr na se Jim ni nosreeilo. Zbijanje po železni blagajni je zbudilo g. Vodopiveevo, Vi ie prižgala lne ter pogledala skozi okno. Ko so tatovi zapazili, da so zbudili hišne irrebivalce. <*o jo hitro odknrili, p<* da Iv vzeli kaj vrednosti q seboj. Orož-ništvo, ki Je bilo takoj alarmirano, pridno zasleduje ?1očince. TCleiikilnf poslimer — podpornik Ciril-Metodove družbe. Štajerski klerknlni postanec dr. Verstovšek je zabtoval v neki gostilni, da bi mu Slovenski pevci \r. Mariborn zapeli kako nef-om. Ti so o^^ovoril?, da jih zapojf\io še več, če nlnča slovenski poslanec dr. Ve-^tovšoV eno Vrrme m slovensko šolsko družbo. Vsled te zahteve je provzročil dr. Verstovšek pravcat škandal. Kot odgovor na njegovo neotesanost .%o nabrali slovenski gosti za družbo sv. Cirila in Metoda 100 kron. Odvetniško pisarno v Ormožu otvori dr. Gvidon Sernec iz Celja, ki prevzame pisarniške prostore umrlega odvetnika dr. Omuleca. Spodnještajersko nemštvo. V odbor nemške šulierajnske šole v Št. Lenartu so izvoljeni dr. Zirngast, župan Sedminek, sodnijski nadoficijal Urek, krčmar Žarnic, sodnijski kan-celist Dernjač in krčmar Šifko. To so »Voliblut-Germani«, na katere je mati Germanija upravičeno ponosna. Tatvina in poneverjenje. Preteklo soboto sta se zagovarjala pred mariborskim okrožnim sodiščem trgovski sotrudnik Ivan Ratnik iz Ivan f al ve in Llagajničarka Ana Bregant, oba uslužbenca pri trgovcu Vincenciju Kuharju v Mariboru, radi hudodelstva tatvine in poneverjenja. Brega utova priznava, da sta skupno z Ratnikom kradla svojemu gospodarju razno blago in da sta skupno poneverila 3320 K, ki sta jih naložila v mariborski občinski hranilnici na različna imena. Ratnik odločno taji, da bi bil v kakoršnikoh zvezi s tatvinami ali poneverjenji. Kiihar zatrjuje, da sta ga obtoženca oškodovala gotovo za 8000 K. Ana Bregant je bila obsojena na 13, Ivan Ratnik pa na 18 mesecev teške ječe. Z nožem. V neki tržaški gostilni so sedeli v nedeljo zvečer delavci Ferdinand Drasič, Tomaž Jakovač in Jurij Orlić. K njim je prisedel popolnoma neznani sobni slikar Ivan Ma-rinič, vzel poln I »rasicev kozarec ter ga v dušku izpraznil. Radi tega je nastal prepir, v katerem je Marinič z nožem sunil Drcšiča v čelo in v roko, Jakovca v rdeča in v hrbet, Orlica pa v trebuh tako, da so mu izstopila čreva. Marinič je nato zbežal, toda neki vojak bosanskega pešpolka ga je ujel ter izročil policiji. Vse tri ranjence so takoj odpeljali v bolnišnico. S četrtega nadstropja je padel v nedeljo v Trstu Štetni Marij Florio, ki je teško poškodovan obležal na ulici. Spravili so ga v bolnišnico. Za ključ plesalkine spalnice. Tržaški trgovec J. R. se je nedavno po opravkih mudil na Dunaju. V lokalu »Moulin rousre< se je seznanil s plesalko Lolo Ferber, ki je Tržačanu zelo ugajala. Ko sta bila oba v najboljšem razpoloženju, je Lola vzela iz njegove denarnice 17 K, za to mu ie izročila ključ svoje sna 1 niče. Po predstavi sta se podala R. in Lola v neko kavarno, iz katere je pa ona kmalo izginila. Tržačanu se je zdelo to pre-neumno. ter je Lolo ovadil radi sro-lju^i.ie. Te dni se je vršila pred okr. sodnijo Josefstadt na Dunaju razprava, ki r»a se je preložila v svrho. da se tožite!i še enkrat zasliši v Trstu. Lohea odločno taji., da bi bila varala toži tel ja, ker mu ni ničesar obljubila. Onih 17 K je dobila samo zato. ker je kratkočasila zaljubljenega Tržačana. Vseslovenska umetniška razšla va v Krakovu. Poročali smo že o sestanku slovanskih umetnikov v Pferovn na Moravskem, na katerem se je sklenilo prirediti v«es!ovancko umetniško razs+avo. Tega sestanka se je vdeležilo 27, čeških, poljskih in jugoslovanskih umetnikov. O razpravah u a tem sestanku priobčnje vKnrjer Warszawski« te-le zanimive podrobnosti: Naiživahnejšo debato je povzročilo vprašanje, da-li se naj na razstavo pozovejo tudi ruski umetniki. Jugoslovanski delegat ie so takoj izjavili, da imajo mandat nrigla-siti svoje tovariše, da se vdeleže razstave, samo v tem slučaju, ako bo razstava v resnici vse«dovauska, to ie. ako se je vdeleže tndi ruski umetniki. Takisto so izrazili tndi svoje pomisleke proti teran, da bi se razstava imenovala »grnnewaldska«. češ, da bi s tem bil čisto umetniški akciji vtisnen političen značaj. Po daljši debati se je končno sklenilo prirediti Teta 1910. v Krakovu v proslavo bitke pri Grune\valdn slovansko razšla vo v manjšem obsegu, na kateri bodo sndelovali s*mo češki in poljski umetniki. Leta 1011. pa se ima prirediti vseslovanska umetniška razstava v čimnajvečjem obsegu. Ta razstava bo obsegala umotvore vseh Slovanov in se priredi v Krakovu. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 31. oktobra ilo 6. novembra t. 1. Rodilo se je 13 otrok. Umrlo je 23 oseb in sicer: 1 za škr-latieo, 5 za jetiko, (med temi 3 tujci), 2 vsled mrtvouda in 15 za različnimi boleznimi. Zaklalo se je v mestni klavnici od 31. oktobra do 7. novembra t. 1. 99 volov, 6 krav, 5 bikov, 1 konj, 226 prašičev, 139 telet. 86 koštrnnov in 12 kozličev. Upeljala sta se 2 zaklana prašiča, 23 zaklanih telet in 5*25 kg mesa. Močan udarec. Ko se je včeraj delavka Marija Smakova pri zgradbi hiše v Hilšerjevi ulici z zidarjem Francetom Kotnikom prepirala, jo je ta tako udaril po nstib, da ji je iz-bil zob. Nevantlljen oče. V t morskem predmestju se je bila razširila govo- rica, da neki oče svojega 20 mesece^ starega otroka nečloveško trpinči Pristojna oblast se je o tem prepričala in dognala, da ima otroče po živo tu od udarcev mnogo podplutb. Delavsko gibanje. Včeraj se je % južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 259 Hrvatov in Macedoncev. Izgubljeno. Trgovski vajenec Stanko Blaznik je izgubil srebrne remontoir uro s kratko verižico. — Tovarniška delavka Marijana Sivče-va je izgubila denarnico, v kateri j€ imela 50 K denarja. »Slovenska Filharmonija« kom certira jutri pri predstavi kinematografa »Pathe« (Dunajska cesta) od 5. do 10. zvečer. Drofine novice. * Nesreča v rudokopu. Preteklo soboto so se vneli v rudokopu v Cherrv 111. v Zedinjenih državah plini. Ponesrečilo je baje 400 oseb. * Z bičem je napadla na kolodvoru v Bristolu neka angleška sufra-getka trgovinskega ministra Churchilla. Minister je napadalki izvil bič, ter ji ga vrnil za spomin. Ženska jo bila aretira na. * Izvoz zlata in srebra v Ameriki. Minoii teden se je izvozilo iz Ze-din jenih držav v Brazilijo za 1,300.000 dol. zlata, v druge države za 4000 dol. zlata in za 961.000 srebra. V Zed. države se je upeljalo za 35.000 dol. srebra in za 114.000 dol zlata. * Sokolska društva v Srbiji. V Srbiji so doslej imeli dvoje vrste telovadnih društev: »Sokola« in »Dušana Silnega«. Po prizadevanju društva »Narodna odbrana« so se vsa ta društva združila po sokolskeni vzoru v eno organizacijo. Posamna društva se bodo imenovala: Sokolske društvo »Dušan Si ini«. * Nov srbski list. V "Most ar n začno nekateri mladi Srbi izdajati list »Rad«, ki bo zastopal ideje srbske samostalne stranke na Hrvatskem. List se bo boril za slogo med Hrvati in Srbi. To je jako razveseljivo dejstvo, posebno sedaj, ko skušajo reakcionarni elementi zanesti med srbo - hrvatski narod v Bosni strupeno sovraštvo v zabavo Dunaju in v škodo Jugoslovanstvu. * Ali je mogoče dokazati večjo plodnost Slovanov v Avstriji? O tem vprašanju je nastala debata v »Narodopisnem Vestniku českoslovan-skem«. Prof. dr. Oton Srdinka poudarja »večje število porodov pri Slovanih, večjo reprodukcijsko silo, dano organizmu slovanskemu.« Anton Bohač pa hoče na podlagi bogate statistike napraviti »konec legendi o večji plodnosti Slovanov« ter deva teorijo o njej »definitivno ad aeta«. * Samostani v Belgiji. V Belgiji zelo naglo narašča število samostanov in samostanskih prebivalcev. Pred tremi leti je bilo 2286 samostanov s 40.834 člani. Do danes se je število samostanov pomnožilo za 478, število samostancev pa za 5960. V Belgiji je torej danes 2764 samostanov. — Še vedno je v veljavi rek: Ne skrbi, kaj boš jedel jutri in s čini se boš oblačil; neumno ljudstvo bo že skrbelo zate. Razne stvari. * Sleparji v uradnem talarjm Bivši pisar pri deželni sodniji v Be-rolinu, Lothar Liitge, je pred nekaterimi tedni udri z dvema znancema v sodnijo. Vsi trije so oblekli uradne talarje, deli na glavo črne uradne kape ter vse premetali po sodniji. Dobili so računske tiskovine, katere so izpolnili na podlagi predležečih aktov. Napisali so si pooblastila, glasom katerih so pooblaščeni pobirati kazenske globe in kazenske pravdne stroške. Da so bila pooblastila popolnoma nesumljiva, so pritisnili nanje sodnijski pečat. S temi pooblastili so dvignili pri prizadetih strankah krog 3000 mark, predno so sleparjem prišli na sled. * Češki klerikalci. Klerikalni »Hlas naroda« piše v eni zadnjih številk pod naslovom »Politika mladega kaplana . . .« o občinskih volitvah v nekem obmejnem industrialnem češkem mestu na Moravskem. V volilni boj so posegli češki naprednja-ki, klerikalci, socijalni demokratje in nemškutarska t. zv. industrijalna stranka. Klerikalce vodi nek mlad kaplan, in ta je razbil slogo čeških strank pri volitvah proti nemško-židovskim kapitalistom in paktira z germanizatorskirui industrialci. In »Hlas naroda« nadajluje: »To je silno lahkomiselno dejanje. Med t. zv. protiklerikalnimi češkimi strankami in med češkimi katoliškimi strankami je v dobah skupne narodne nevarnosti vendar še skupna vez češtva. Morala bi vsaj biti. Ni pa v takih trenotkih nobene vezi med češkim katoliškim ljudstvom in med nem-ško-židovskim kapitalom. Ne smelo bi je vsaj biti.« — Kakor je videti, so češki klerikalci vendarle^ še stokrat bolj spodobni ljudje kot »Slo-venčeva« garda, ki bi se zvečala ma-gari s hudičem« te bi šlo proti slo* genskim naprednjakom in bi tako zvezo se hvalila kot narodno junaštvo. * Dr. Friedjung In resnica. »Narodni listy« poročajo: »Prof. dr. Friedjung, osebni prijatelj grofa AerenthaJa, je nedavno objavil v »Oesterr. Rundschau« članek iz za-kulisja rusko - avstrijskega diploma-tiziranja ua Balkanu. Po Friedjungo-vi trditvi je pred rusko - japonsko vojno v februarju 1. 1904. prišel gen. Ku ropa t k in, ki je bil tedaj na Ruskem vojni minister, na Dunaj, da se pri fem. Beeku informira o namerah avstrijsko - ogrske vlade. Kuro-patkin je baje naravnost vprašal, česa si Avstro - Ogrska želi za svojo nevtralnost. Beek je -odgovoril da si Avstro - Ogrsko želi samo ene stvari: zagotoviti svoje trgovske interese. Dejal je (po Friedjungovi trditvi) : »Privežite na nitko košček svinca in sjaistite to utež na zemljevidu od Vidina k Egejskemu morju. Vse balkansko oz "ml je na zapad od te ravnine leži v gospodarski sferi Av-Avstro - Oorske.« — »Seveda« je pritrdi! Kuropatkin. »Ali Vam je na tem, da branite interese Srbije in Črne gore?« je vprašal dalje Beek. »Razume se, da nam ni na tem«, je odgovoril Kuropatkin; »škoda denarja, ki smo ga zanje žrtvovali.« Prof. Friedjung se je s-koro pred letom mešal v t. zv. »zagrebško veleizdaj-niško afero« s trditvami, o katerih se mu je dokazalo, da so gola laž. Toda, ker ima kot historik dobro ime, je javnost mislila, da je sam bil mistificiran in da ni mogoče, da bi mož, ki išče historično resnico, potvar.ial sodobno resnico. Generalu Kuropat-kinu pa se o celi stvari še sanjalo ni. Prebiva na svojem posestvu v po-kovski guberniji v Šešurinu. Tu bi najbrže niti ne bil zvedel, kako nesramno se izrablja njegovo ime in predrzna dunajska intriga bi bila nadaljevala svoje delo na Balkanu, posebno na Srbskem in v Crni gori. Toda uredništvo moskevskeg« »finskega Slova« ga je o Friedjungovem članku obvestila in je poslalo k njemu svojega poročevalca, da ga sliši. In glej. kaj je izjavil Kuropatkin: »Že deset let nisem bil za zapadno rusko mejo. V februarju 1. 1904. sem že oflšel v Mandžurijo in nisem vodil nobenih pogajanj z gen. bar. Be-ckom. Cel članek Friedjungov o mojem razgovoru s baronom Bečkom na Dunaju je čisto navadna izmišlo-tinja.« Izpred sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. S stražnikom se je sprijel. Tu- kajšni mestni stražnik je preprečil, da ni Karol Cimerman, drvar v Ljub ljani še nadalje pretepaval Alojzijo Rems na nekem dvorišču. Cimermana je pa to vmešavanje stražnika tako razjezilo, da se ga je dejansko lotil, nakar mu je ta napovedal aretacijo. Cimerman zagrabi stražnika tako, da sta oba padla in le s pomočjo nekega izvoščka je bilo možno ga aretovati. Še med potjo ga je dvakrat v desno roko ugriznil. Obsojen je bil na 3 mesece teške ječe. Pijanca sta se lotila. Posestnika sin Franc Urbanček iz Britofa je bil jezen na posestnika Antona Treberja, ker ga je ta nekoč nekaj oklofutal. Ko se je Tre bar 26. septembra t. 1. vinjen iz gostilne mimo ITrbančkove-ga doma vračal in prej navedenega nekaj zmerjal, pobil ga je Franc Urbanček na tla m z nogo obrcal. Na Tiebarjevo vpitje je prišel brat Franceta, Janez Urbanček poleg in svaril Franceta naj pazi, da ga ne bo teško poškodoval. Jel je Treberja sam vzdigovati od tal, na kar je okvarjenec jel tudi tega zmerjati. Zato mu je Janez Urbanček zasoli 1 po glavi par krepkih udarcev s prosto roko. Franc Urbanček je bil obsojen na 4 mesece ječe, brat Janez pa na en teden zapora. Telefonska In brzojavna porotils. Akcija dr. Glomblnskega Dunaj, 16. novembra. Politični položaj se ni čisto nič spremenil, nastala je splošna stagnacija. Z ozirom ua to je tudi načelnik »Poljskega kluba« dr. Glombinski odgodil svojo posredovalno akcijo na ugodnejši •as »Poljski klub.« Dunaj, 16. novembra. Danes opoldne je imela sejo parlamentarna komisija »Poljskega kluba«. Razvila se je daljša debata o političnem položaju, definitivno sklepanje pa je odgodila, češ, da se ni ničesar dogodilo, kar bi zahtevalo, da zavzame »Poljski klub« definitivno stališče o političnem položaju. Konferenca nemških strank. Dunaj, 16. novembra. Izvrševal-ni odbori nemških svobodomiselnih s strank in krščansko socijalno stranko so imeli danes dopoldne skupno posvetovanje, Nemci pri Btenertan* Dunaj, 16. novembra. Voditelji nemških svobodomiselnih strank in nemške krščanako-sooijalne stranke poset.jo danes ob 6. ministrskega predsednika barona Bienertha, da se j informirajo pri njem o političnem položaju. Slovanski izlet v Sarajevo. Praga, 16. novembra. Med občinskimi sveti v Pragi, Ljubljani in Zagrebom se vrše pogajanja, da bi prihodnjo spomlad napravili skupen izlet v Sarajevo in Mostar, da bi s tem paralizirali poset dunajskega in peštanskega občinskega sveta v anektiranih pokrajinah. Dogovori so že toliko dozoreli, da je izlet toliko kakor zagotovijen. Kakor se z dobro poučene strani zatrjuje, skušajo ini-j eiatorji pridobiti za izlet tudi občin-• ski svet v Lvovu. Dosed a j .pogajanja ] z Lvovom še niso imela željenoga uspeha. Ogrska kriza. Budimpešta, 16. novembra. Ministrski svet je imel danes ob 11. sejo, ki pa je trajala samo pol ure. Razume se, da se na seji ni ničesar odločilnega sklenilo. Seja se je zategadelj tako hitro končala, ker je minister Kossuth moral sprejeti razne deputacije, ki so mu prišle čestitat k 68. rojstvenemu dnevu. Jugoslovanska stranka v Srbiji. Belgrad, 16. novembra. Tu se snuje nova stranka, ki bo imela v svojem programu na prvem mestu točko o narodnem edinstvu vseh Jugoslovanov. Z organizacijo te stranke se je pričelo že po vsi državi. Glasilo te nove stranke ho dnevnik, ki ga v kratkem prične izdajati bivši načelnik srbskega tiskovnega urada Savio. Tajni dogovor med Srbijo in Bolgarijo. Sofija, 16. novembra. Razkritja bolgarskega poslanika v Rimu, Rizo-va, o tajnem sestanku srbskih in bolgarskih državnikov, vršečeru se v času napetosti med Srbijo in Avstrijo, na katerem so bolgarski zastopniki predlagali, naj Srbija vdere v sandžak Novi pazar, dočim bi Bolgarska vdarila proti Carigradu, so vzbudili tu v manj poučenih političnih krogih veliko senzacijo. Več poslancev se je v sobranju obrnilo zaupno na vlado za informacijo v tej zadevi. Zatrjuje se, da je minister Paprikov odkritja poslanika Rizova v vsem obsegu potrdil, a je obenem poslanike naprosil, naj o stvari varujejo najstrožjo molčečnost. Bivša francoska cesarica na smrtni postelji. London, 16. novembra. Bivša francoska cesarica Kvgenija, soproga cesarja Napoleona III., je nevarno obolela, da se je bati katastrofe. Poklicali so k nji najznamenitejše zdravnike. Izjemno stanje v Argentiniji. Buenos Aires, 16. novembra. Z ozirom na umor policijskega prefekta je podpisal predsednik republike dekret, s katerim se za vso državo proglaša izjemno stanje za dobo dveh mesecev. Gospodarstvo. — Prekmurski prevoz iz Trsta v Severno in Južno Ameriko. Združena Avstrijska plovstvena delniška družba (Vereinigte Oesterreichische Schiffahrtsaktiengesellschaft) v Trstu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani vozne red * za 1. 1910 od Trsta do Severne in Južne Amerike. Iz voznega reda za južnoameriško progo je razvidno, da bo prihodnje leto več prevoznih prilik, kakor jih je bilo leta 1909. Omenjeni vozni redi so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled, Darila. Za dijaško kuhinjo „Domo- vina" v Ljubljani Nabiralna pola prof. Fr. Kralja: Darovali so: Jožef Seidl, Ivan Zakotnik, po 6 K. — Boltavza M., Cimerman, Neimenovan, L. Toma-žič, Neimenovan, po 5 K. — Jul. Pir- kovič, Kordin, po 4 K. — Angelo Favni, 3 K. — Potočnik, 2 K 10 vin. — Mat. Feme, G. Kartmann, A. Smej, Vamberger in soproga, F. Stare, A. Mozetič, D. Battelio, Neimenovan, F. Golob, Katra Oolkar, po 2 K. — lv. Skarjevae, Alb. Kol man, Peter Porenta, Ant. Setnikar, Ant. Mitter-egger, J. Grošelj, Ant. Reberiak, J. Pretnar, Iv. Femc, Nace Habiht, Katra Kregar, Jerica Bevc, Mar. Cigler, Franija Dnrger, Ant. Šetina, M. Mohorčič, J. Lajovee, M. Bizjak, Ant. Verovšek, M. MarkiČ, Glavič, J. Tonih, M. Podvornik, J. Koncilja, M. Kolar, Holeček, Zor, Lukežič, po 1 K. — Pintar 48 v. — V. Maurer, P. Peharič, F. Vrbovec, M. Koželj, D. Mohar, Taškar, Bizovičar, Sirnik, BBedina, Rojina, Marinka, Bizjak, so darovali zelje, repo in krompir. — F. Ogrizek daroval 100 jajc. Nabrala neimenovana s Daroval je: Vidmaver 20 K. Neimenovan 10 K. Posch Serafina darovala 6 K. — Kovač Iv., Jamšek Eena in Ivan, Žužek Fr., svetnik Zupančič, Kane Ant., Seraf. Posch, Ver. Kenda, A. Škof, po 4 K. — Ver. Kenda 2 K. Nabiralna pola gospe svetnik Lahove: Ant. Mallyv dr. Bleiweis vitez Trsteniški, po 4 K, Neimenovan 2 kroni. Nabiralna pola gospe Vide Lapa jne : Darovali so: Neimenovan 20 K. — Dr. Fr.Oražen 10 K. — Franija Pfeifer, Viktor Nitsch, Jeny Kunz, L. JPečanka, Al. Tvkač, Fr. Bergant, I. Cad, inž. M. Knejc, Pleteršnik, dr. 1. Rutar, po 4 K, ga. Bartl 2 K, I. Velkavrh 1 K. Nabrala Neimnovana. Darovali so: Mil. Ivančič, M i In Rudež, po 10 K. Dr. Geiger 4 K. Neimenovan 2 K. Nabrila gospa Čuden. Darovali šo: H. Suttner 10 K. F. Jare, Medvode, 5 K. Drag. Hribar 4 K. Čuden 75 kg krompirja in 3 K. L. Pletersky-W61fling, J. Krajevic, G. Bernatovič, Berthold, po 2 K. Nabralagospa Kaučnik. Darovali so: praes. Levičnik 10 kron. Nadsvetnik Pavlin, Cec. Kaučnik po 6 K. Nabral gospodPodkrajšek: Darovali so: prof. Bartel 4 K; ga. Drenik, g. po Trstenjak-Gerhic, 2 K. — Posojilnica za Bled in okolico 100 kron. teki Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči, nič bolečin ne čutimo, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne kroglice z znamko „Elzine kroglice. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite tudi te, ker uravnavajo odvajanje in povspeSujejo prebavo. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici, Elzin trg štev. 238 na Hrvaškem. - - Foulardna svila od meter t K 15 vin naprej srn bluza in obleke. Franko m ae »MPlajni« se-posipa na dom. Bogata izbira vzorcev se Kilje a prvo potto Tavaraa mm svilo rnnfbrri, Zurleh. 2 131—6 Izvid gda. drja. E. Niessnerja, voditelja civilne bolnice nemškega reda v Op a v i. Vaše Serravallovo kina vino z železom smo v tukajšnji civilni bolnici nemškega reda z dobrim uspehom rabili pri malokrvnih in prebolelih. V O pa vi, 30. avgusta 1898. Dr. E. Niessner, Prvi Mi izprašani optik m Dragotin Jurman ii s t Ć£C€3&&rOZIi solidnemu gOSJJOiiu a pa onr»st> gospodični v Ilirski ulici št 21II. št 6. 424i Proda se po primerni ceni 13x18, najbolje opremljen, z vso po trebno pritiklino in pripravo. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 42- isalni str prve vrste z univerzalno tastaturo in vidno pisavo, z docela nove vrste za verami, se odda za Kras i skd v ?.:■ stopstvo solventnim firmam. Pooblaščeni ravnareh Kniezaureli začasno v Ljubljani, hotel pri Slonu Event. pismene poaudbe. 424' Izurjen pomoen špecerijske ali mešane stroke, star tet 24 let, ki ima tudi sposobnost za potovalcav se sprejme z ugodno plaćo z novim letom. Pismene ponudbe pod „zaneslji* VOSt" na uprav. »Slov. Naroda«. 4193 trubar Krasna umetniška reprodukcija v več barvah ... znamenite Groharjeve slike Primoža Trubar! ustanovitelja slovenske književnosti visoka 00 sns in široka 95 ena je najlepši okras vsake slovenske iT hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar uh T imamo Slovenci. Gen s pošto K 3*20. Dobiva se v narodni knligorni v Ljubljani, Prešernova ulica št 7. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. D.lnltk. t lav.toa ■ «,■■■■■■■. Strit«rj«V« lllio« Ma*. 2. Rmrml ton« !>»—0 kr*n. Puii delne v Spljeta. Pati ■lelcc v Celovca. Podružnica v Trsta. Priporoča preaMM mm cereke pr srček« polovice po 7 kron. cele po 12 kron, žrebanje 15. novembra 1.1. gM iobttek HUMI aren. Sprejema vloge na knjižice in na tekočI racat ter jih obrettnje po čistih gan** 4 !m asi Tflttttfce. l šivilja psiček kl M prišla šivat na dom. 4245 Naslov v uprav. »Slov. Naroda«. št t, D. aadstr. lovo. 4233 Dobava kruha in ovsa. C. kr. 27. domobranski pešpolk v Ljubljani oddaja za leto 1910 zakupnim potom 4242 dobavo kruha in ovsa. Ponudna razprava sc vrši dne 24. listopada ob 8. url zjutraj ¥ provijatni pisarni, stara domobranska vojašnica I. nadstr, viata St. 74. Natančnejša pojasnila se dobe vsak dan od 8.—12. v omenjeni pisarni. Pozor! proSaja cajnovejie P«Z0r! Jesenske in zimske narejene loke za scsjisfs. dome, dečke in deHlice po najnltj« ceni edino 3536 IionfeKcHliii Vtmlm n \\\mt Pred Š^fijs it 19. Hi k II lil V Št. 16.405/09 4179 ___ mm Podpisani deželni odbor razpisuje službo TltPflf v Idriji. odboru S to službo je združena pbča 1400 K in aktivitetna dokaida 200 K. Prosilci za to službo naj pcšljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu s 1. decembra 1909 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega iezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 3. novembra 1909. „The Gresham" zavarovalna Družba za življenje v lonDonn. f pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. Od c kr. avstrijske viade za vrrnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost K 38.433,020-65 —~ Izredrao liberalni pogoji polic. - Pri kritnih policah nudi družba takoj po sklenitvi zavarovanja odškodnino za smrt po sa^moru ali dvoboju Nove in hasnovite tarife — Informacije in prospekti laatonj. Podružnica za Avstrijo, Gresham Life Assurance Society Limited Dunaj I., Oisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2. VIKTOR MORO. ~&B v* zavarovalpištvu uvedene osebe, ki imajo v mestu in na deželi dobre zveze, se sprejmo pod ugodnimi pogoji 34#7—1 C. kr. avstrijske 4j§£ državne železnice. Izvleček š& voznega reda. Odhod iz L|obl(ane (Jut, iel.) 7803 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, Irf. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (Čer Podroščico), Celovec f"25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, 2udolfovo, Straio-Toplice, Kočevje. 2 20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jese-uce, Beljak, (čer Fodroščico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin ("40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel , Gorico, dri. žel.. Trst. c. kr. drž žel., Beljak, (čer Podroščico), Celovec. '32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, StraŽa-Toplice, Kočevje. 4-28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, 'esenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, Irž. iel, Trst, c kr dri. žel., Beljak, (čes PodroŽico), Celovec. ••23 iveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. f*40 zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. tO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. drž. iel., Beljak, juž. žel,, (čes Podroščico) Prago, Draždane, Berlin. ddfcod Is Llnbliane (drtavna te lezel oe)i 7*as zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. '70 zvečer: Osebni vlak v Kamnik. Prihod v Ljubljano (|uine železnice 7*12 zjutraj: Osebni viak iz Berlina, Dr al dan Prago. Beljaka, juž. iel, Trbifa, Jescnčc, Gorice, Trsta, Triiča. S-02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, StrasV Toplic, Kudolfovcga, Grosuplja. 11-23 dopoldne: Osebni vlak iz Bertica Dražrian, Prage, Ceiovca, Beljaka, jui. iel. čez Podroščico in Trbii, Gorice, dii. žeL Jesenic, Triiča. 2*59 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja* Straic-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4>'I5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jej iel., Trbiia, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, dri. iel, Trsta c. kr. dri. iel., Jesenic, Triiča. 6*49 zveder: Osebni vlak is Berlina, Drai-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podre Ščico), Jesenic 8- 42 zveoer: Osebni vlak is Beljaka, i al iel., Trbiia, Celovca, Beljaka (čes Podroščico), Trsta, c. kr. drl iel., Gorice, drl žel., Jesenic, Triiča. 9- 07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straše* Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. II-08 ponodi s Osebni vlak is Trbiia, Celovca. Beljaka (čes Podroščico), Trsta, c. kr. dri, iel.. Gorice, dri. iel.. Jesenic. I Prlkod v Mausl|oM (Ml 6*46 zjutraj e Osebni vlak iz Kamnika. lO'OO dopoldne s Osebni vlak is eVtO zveoer x Osebni vlak is Kamnika Časi prihoda in odhoda C. kr. državno-železniško ra?nateljst?o t Trsti. POesdsTa Odšel je dne 3. t m. 36 let »tari slaboumni JOMsl sstalOsseMk bres sledu po svetu. Postave je srednje io gleda hudo plaho. Kdor sanj ve, naj blagovoli to sporočiti bratu IfjMOJIel Ma^tmikn mm MoMee §Ll§f ti-Umm it iiasri mm aHlMlaktun. Zaboje dobro ohranjene v vsaki velikosti in množini tap| 4190 J. toMi v ten pri Mlad 4234 iell VStoplti V Slu tbO v trgovino z mešanim blagom na deželi ali v mestu. Ponudbn pod flT. F. 500" glavna pošta LJubljana, poštno ležečo. it Doktor Ivan Oražen je odpotoval in ne ordinuje do 25. novembra t 1. 4232 it Zaradi pozne sezone prodajam moderne damske klobuke, trakove, svilo, nakit za klobuke, cvetlice, avbe za gledališče, sploh vse blago po znatno znižani coni I Mnogobrojnoga obiska prosi Minka Horvat Sv. Jakoba trg 3, Bahovčeva hiša. Št. 1. 311 9. 1. 4238 Razglas. V četrtek. 25. novembra 1.1. oD 11. dop. se xr*i vsled prošnje lastnika gospoda Martina Lesjaka I heše št. 60 v Krškem s sadnim vrtom pri podpisanem sodišču soba št. I. Izklicna cena je 6000 K. C. kr. okrajno sodišče v Krškem, 15. novembra 19<)9. Vsak 3829 četrtek in vsako nedeljo vso noč odprta inu ma Najvljudneje se priporočata Viktor in Marija Izlakar. Izšel je II. zvezek. Cona 20 vinarjev. Samo in odrasle!! Kritična razprava. L zv.zek. Spisal Hnonymus. C—■ 30 vlaar]«v. Naroča se v tiskarni v Kranja ali pri nekaterih knjigotrždh. 4207 Slov, tvrdke v Ljubljani. | 4* tWl}ar»as „Združeni čevljarji' trgovina s čevlji sa gospode, dame in otroke, Wolfove ulioe itev. 14. lofiihio bi roatavradjo: Avguštin Zajec restavracija, So linijske ulioe itev. 6. Salantorijako blago s A. Skulj trgovina a papirjem, Poljanska cee ta itev. 12. Knjig; Narodna knjigarna Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Prešernova ulica it. 7. Ivan Vrečko trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra oesta itev. 31. Knjigoveznico: Knjigoveznica Katol tiskovnega društva Kopitarjeve ul ce, II. nadstropje. Lekarno: M, Ph. Josip ČižmAf lekarna „pii Zlatem orlu44, Jurčičev trg. Lekarna Leustek „pri Mariji pomagaj", ftesljeva cesta, (poleg jubileja, mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Manufakturno blago: Janko Ćešnik „prl 6ešnlku" trgovina s manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J. Kostevc modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 4. Lenasi & Gerkman trgovina • suknenim blagom, Stritarjeve (špitalske) ulice. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg it. 7. A. Sc E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg itev. 10. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje. Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg. nasproti mest magistrata. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 2*2, stara Souvanova hiia. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg itev. 23. Modno bi moiano blago: Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jurčičev trg. A. šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg itev. 19. Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagem za otroke dame in gospode, pri „Solncu" za vodo. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame. opreme, učilište ta Šivanje perila, Poljanska cesta itev. 22. ^r^m POlOfflmlOOa Kmetska posojilnica sjssdjasikt oknbce, eprejema kraeilne vloge m daje poaojtTa. Dnnajska cesta itev. 17. Obrtno pomožno društvo r. a. a o. a. Konjyjsait?gi. 81aičlčarno: Jakob Zalaznik •laidičarna, kavarna in pekari j a, Stari trg it. 21. ipooorljako blago: Josip Boltar trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulioe it. 17. Urarjt bi zlatarji: Milko Krapeš urar in trge veo z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3, Usnje: Josip Seunig zaloga vsakovrstnega usnja ia čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. Vezenine Itd.: Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulio 3 itev. 6. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, pred tiskanj a. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec ovetlični salon pod TranSo, vrtnarija Karlovska oesta it. 2. Zaaiopstea! Jakob Bončar lastnik valjčnega miina v Domžalah. Vegove ulice štev. 6 Jakob Bončar lastnik valjčnega mlina v Domžalah. Vegove ulice štev. 6 iolezninake trge vine: Valentin Golob trgovina z železnino in kuhinjskimi predmeti, Mestni trg Štev. 10. BlJačavnlčarJI: Jos. Rebek ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje itev. 9. Slikarji: Filip Pristou slikar ipeoialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe št. 50. Bazne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv. Petra oesta it. 33. M, Drenik Kongresni trg sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privos Stav. 10. Brata Hlavka izdelovatelj kirorgiČnih in o trope dičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulioe. G. F. Jurasek uglaŠevaleo glasovirjev, Sv. Petra oeata itev. 62 al. Fran Kollmann zaloga porcelana in steklenine Mestni trg. Lavrenčič & Domicelj naal. Karel V,5gl!6 iitna trgovina, Dunajska oesta it 9m\ Fr. Ševčik puškar in trgovec s orožjem, Židovske ulioe itev. 8. Josip Škerlj spedioijsko podjetje Dunajska oest it. 29. Jos. škerlj prevos pohištva, Dunajska oesta itev. 29. Josip Vidmar aaloga dežnikov in somčnikov Pred škofijo it. 19 Prešernove ulice it 4 Stari trg it 4. Fr. Parkelj plakater, reklamno podjetje in snaženje stanovanj in oaenj. Selenbttrgova ulica st 6. Josip Koftmerl LJabUana, priporoča svoja isborse droie (kvas). 511 99 3EQF INDRA-TEA najboljši in najfinejši ča]. 3773 SI. občinstvu vljudno naznanjam, da SCm preselil svojo • i a ■• iz Gradišča štev. 8 na Tržaško cesto štev. 7. Proseč daljne naklonjenosti se vljudno priporočam Josep Kunstler, 420S kovaški mojster« Kavtmra Jllrfja4 22 : |o vsak dan : veo noč odprla iar aa lapla priporoča alavaeaaa ekoiastvn. aocs |h najvišje povelje Njegovega i^i? c*s. ia kr. jffoostol. Veličanstva XXVtl. c. kr. Državna loterija za sKupne vojaške eob^oeelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji oblastveno dovoljena, obsega 18.386 dobitkov v gotovini v s .upa in znesku 514.800 JC. Glavni dobitek znaša Piši pa • i nnn kr S 8 on. . dece mi?ra 1909- Žre ban e bo neprekli 10 S Srečka stane 4 kz*-3:i@. Srečke se dobivajo pri oDSelku za Državne loterije na Dunaja 11!., Vzrfarz Zoliamtsstrasse 7, v loterijah, tra/i trski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; pap r za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in pauir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti. Mape sa shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo. Šolski zvezki vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust Pisalne in risalne potrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpreprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, M tame lin SO gOSpOSO, za navadno rabo in tudi M darila. Albumi . za slike, razglednice in poezije. Črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust. Jfaročna knjigarna sprejema tudi naročila na pisalne stroje ------ vseh sistemov ------ po tovarniških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vizitnice, oznanila, fakture, itd. itd. Lastnin* ia tisk »Narodne tiskarne* 43