Issasd dally ttctpl Svadayi aad Holidays. CHICAGO, ILL h PETEK IS. MAJA (MAY) 1917 NUMBER 117 Rusija stoji neo-Ofenziva na treh ma|ana. frontah. to je poveeočil nov pre Centralne sile v delen- obrat. , • |>sim« A>O h**O niwno ■ včersj ; m* Npremsne t «rveros«psdtir Motn/fii rrhod <*> *57 1 »'M PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE PB08VBTA jejo ruaki socialisti. podpiše združen »olet^t ultintf LASTNIMA slovenske narodne podpppe JKDNQTE Cene oglaaov po dogovoru. Rokopisi m b« vračajo. Naročnina: Z odi njeno driavs (Iz v an Chicago) In Canada U na 11.60 ta pol lata in 76« aa tri naaaee«; Chicago in i»i)»ftvo |4*0 na 92.26 ta pol lata, $ 1.13 ta tri meseca ._ Naalov aa vao, kar baa atik a liato*i "PROSVETA" Z687 So. Lowaialo Avoaao, Chicago, lUfeola. "THE ENLIGHTENMENT' Or gas of tko Slovooio National Booofit Socioiy. Iaaoad daily except Sunday and Holidays. Qwaa4 ky Slovo*!« NaHoaal Boaaflt Soaloty. Advertising rataa on Sobaeriptioa: United States (exeopt Chicago) aad Canada ft par yaar; Chicago and loralgn aaoatriaa, »4.60 por yaar. Addreses "PROSVETA" MŠ7 So. Lawdalo Avoaao, Chicago, UUaoU. JJJ-L.JJ.IM at Dataaa v oklopaja a. pr. (Marca Sl-17) polog valoga imoaa la aa »oaaoai, 4m vaaa jo a koaa daovow potolda aarolaiaa. PoMvito Jo pravo-4a m va« m aatavi Ust. ČIGAVA BO ZMAGA? te ljudske pijavke, kateri se na- DELAVSKA SOLIDARNOST JB PORAZILA RUDNIŠKA BA * ' RONE. - Večkrat smo že omenili — in dobro je ponavljati — da svetovna vojna v svojem razvoju ni več to, kar je bila leta 1914,1916 in 1916, čeprav so njene krvave žrtve yed-no večje in strašnejše. Vojna je — po domače rečeno — zbeljala kakor razjarjen bik, ko se oprosti obročka v nosu in se zakadila proti tistim, ki so jo doslej vodili na vrvi. Zdaj živimo v momentu čudovitih dogodkov, ki drve skokoma drug za drugim. In vsi ti dogodki potrjujejo naše gornje besede. Ne mislimo na zavezniške zmage na Francoskem, kampanjo v Mezopotamiji, ne na subma-rinski vrtinec; res so to važni dogodki v vojni sami, ali malenkosti so v primeri z velikimi pojavi, ki vstajajo na pozorišču s krvjo namočene Evrope. Ko je pred tremi leti nemški kajzer podtaknil gore čo žveplensko v kup smodnika in zanetil svetovni, krvavi požar, so se zgrozi'i razredno zavedni delavci v Ameriki Miljone evropskih delavcev je bilo poklicanih pod orožje tisoče in tisoče zavednih delavcev je dobilo puške v roke — in šli so v klavnico za kajzerja, kralja . . . Zakaj? Orožje imajo, zakaj se ne upro? Zakaj ne izvedejo gene ralne stavke? Kaj delajo socialisti? Kje je njihov revolucionarni duh? . . . Nič ni bilo! Ni bilo stavke, ne re volucije; bila je vojna natančno po načrtu kronanih in fi nanČnih mogotcev in socialisti so v večini glasovali za vojni kredit. Kaj — Internacijonala je prazna pena? Vsa propaganda za mednarodno proletarsko solidarnost je smešna karikatura? Tako se nam je zdelo pred tremi leti — pravzaprav je bilo tako — in marsikdo je obupno vzkliknil: Ce ni mednaroden proletariat preprečil vojne zdaj, je ne prepreči več!— Kaj pa danes? Ali je danes se vedno tista Evropa, kakršna je bila leta 1918? Ni več, ni več! Evrope iz leta 1913 ni več! Sempatje na površju je še nekaj stare skorje, toda pod skorjo je nekaj druzega in vsa politično-gospodarsko-socialna površina se pogreza, kakor se pogreza led na vodi, ko pritisne spomladansko solnce. Prvo in drugo leto vojne so imeli vojni lordi v glavah in na papirju lepe načrte, kako bodo posadili svoje diplomate o-krog zelene mize in si delili priropan plen; vsakdo je računal na zmago in seveda na plen. Tako je računal ruski car, računal je nemški kajzer itd. Tako ho računali in obračali — obračali — obračali, toda ruski narod je ž eobrnil! In v Nemčiji? Kajzer še vedno obrača, toda v nemškem parlamentu odmevajo be-*-ede: Revolucija . . . republika! Teh besed še ni slišal kajzer v svojem kajzerstvu in prepričani smo, da grme močnejše in veličastnejše kakor vsi kanoni, ki jih zažiga Hindenburg na vseh frontah — strašno pa odmevajo na kajzerjeva ušesa. Revolucija, republika! . . . Pred tremi leti so nemški socialisti glasovali za vojni kredit in niso proglasili generalnega štrajka, danes pa kličejo: Re-volucija, republika! Carja ni več in v Rusiji vladajo delavci in vojaki. Revolucionarna armada delavstva in vojaštva poživlja ves,, , . ... . , . . . , A . . .. , A rv . Sodii.i smo pn v uutjl rn imamo proletanda svet — ne na takojšen mir, temveč na vojno U(, V0M in 0»0,„„rnn delo. proti mednarodnemu irhperijalizmu in kapitalizmu . Ob- Vsako mrtvo delo nam morajo orožen ruski proletariat kliče nemške, avstro-agrake in plačati, česar prej niso Petolteni-zavezniške delavce na boj za splošen mir v znamenju> r™ ^r^Sl . . , , ,r u* . • »i. t i l manjka. Prej nas je oSvrknU splošne svobode. Veličanstven je Klic rusKega prOieiA- ^ vsakem v«*ti. ki amo gs nabvf ri jata ! [Wi ta eit dolar aH /a f» do S dol. ! na dan. Kolero po V enem letnt Recimo na dan, rne*e okolf vsem vojskujočim se vladam v Evropi: Stojte! Kla nja nam je zdaj dovolj. Poberite se s svojih tronov, mo-|Vtt(j„0 i„,e„*ujejo kralji ,cesarji, narhi, poberite se buržvoazni državniki in pustite narode, | špekulant je z živili in podobna da si sami začrtajo pota svoje bodočnosti! TJ ji^'-e po tudi delavec mora Kaj, če bi se to zgodilo? In prav lahko se zgodi. M mtfo'oddafcnH1 in razvedriti, na-bi ne bil več apel, mila prošnja, namreč ultimat, ki bi|pravjmo večkrat kako veselico, zvenel drugače, kakor ao zveneli vsi ultimati, ki j kjer * nekoliko in raz bi H izdani Vzadn^h treh letih - bila bi vojna SS^ kakršne še ni bilo na svetu. Kuskj> dfMavstvp *n vpjaH jo VWM,lioP|lja kateri *..*, se i-štvo naznanja vsem gvetu, da je pripravljeno i>a bpj ne|nienitno zabajvnU v vsakem oziru. samo za utrditev svoje svobode, temveč za svobodp vse- NaJMs programa ga mednarodnega proletarijata. Ruska armada je neaktivna, ker smatra ofenzivo za imperialističen prm- »^et^kali pesmi. Po dolgem cip ; toda naj si revolucionarna ruska armada zabije v gla-i^aKU Kn,o vendar zopet slišali naše vo da vrši z vojno delo socialne revolucije za osvoboditev |kraKue slovensko pesmi, katere se »rokttrijata vse Evrope, ali »i mogoče da bo drla v bojhf^^S^^ s takim nadušenjem in ognjem, s kakršnim se ni Doma ^ naH poseti|i na tej ve-še nobena armada pod stricem? Francozi so po svoji re- Leticl ,najlepšo zahvalo, kakor tu-voluciji kljubovali vsi Evropi, zakaj ne bi ruski revoluci- di nemKkemu pevskemu društvu onarji-zlasti, če se dvigne ljudstvo tudi v centralnih inl^reihert , ki nas je tud, poldrugih državah Evrope. _____ Skratka: položaj je danes tak, da se sme z gotovost-1"jugoslovanski* klub" veselico v jo pričakovati dvoje: mir bodo diktirali ali ententni zavez- prid "Ameriškemu rdečemu kri-niki, ali pa evropski proletariat brez ozira na sedanje cen- tcalne in zavezniške vlade — m zadnje se lahko izvrši | aobižek te veselice v znesku *70 veliko prej kot prvo. Čigava bo torej zmaga? Združene države nimajo osvojevalnih ciljev. Saj tako je že večkrat povedal Wilson. Amerika ima na svoji, n« , ^ . Afejkmo raKne ve. bojni zastavi zapisano besedo: demokracija . . Dolžnostselice in se zabavamo in da je ameriškega proletajnjat^ je torej, da se pridruži armadam, greh te veselice prirejevati. Po ki se bore in ki se še bodo borile za splošen in vesoljni mir mojem mnenju je pa Se večji greh na temelju prave demokracije in svobode za vse narode. korporacijo, pomoti i. Da > ^ |Klit ko ho začeli že pr^utt. f 4 mkijone" h, udrii^.^ ako-naprednih čat^n^ predtiih oi^anWi^, j. " f včasih po hudiču. lAa, do «ediii i;..j... '""la n ar j a .eno ljluwiv nikih, da mora l.itj h 7 liov ve,ija, da je pK ^ ■VHHQ smo podarili tukajšnji postaji uAmeriškega rdečega križa" Nekateri nam sedaj očitajo, da zntor ga vpraša, kaj hoPe in ta Smithton, Pa. — Pred \remi me secl sem poročal, da smo premogarji tukaj v Hmithon, Pa. na "Pok Hoot unajni" zaatavkali, ker so vladale take razmere, da jUi okoro ni bilo voč prenašati. Takrat so nam dali premogar-ski baroni neko darilo, to je 57 do 60c od voza, kateri drži fiO bu-šljev ali približno 2 tone in pol in to ne za delo s strojem, ampak hil "Pick Work." Nastavili so si neke vrste "bouse", gotovo Angleže in tem ao plačali od atopetindvajset dn dvesto dolarjev na mesec, samo da so strogo pazili na ti»t.e, kateri niso (Zadovljtii s sinženjsko plačo, nabolj pa, da se kateri "Union Man" ne vmeša med nje. V*akfli štirinajst dni na pla-čHni dan so skoro vsakemu trpi-nn vzeli (Kl 2 pro- ubogi delavci obhajali vsaj en centov povišanja plače. Ko mu praznik v letn, kateri se v resnici organizator reče, da je pozabil imenuje delavski praznik? omen ki unijo, je od"govoril,| Andrej ftprogar. da mu to ni mogoče podpisati, pač pa je pripravljen vsak čas, | Duluth in okolica. — Ne »norem da gre % nami v Uniontown in da I gtrpet!, da bi sfe ne oglasil v javno-se pogovorimo z generalnim rav- fttj ^ m0ličal. — Smo v času iz wakega žei>a mu je molela "38 nvttflniitičiin pWtola in bil jc spremstvu dveh ali treh petoliznl kov." M t rab smo Imeli drug pred dru gint, da bi kateri ne zinil kjij proti krivici kn lwnpnniji, kntcrl smo prenašli, ker bi družbu takoj odslovila takega "uporneža Knkrat amo sc pa vendar r.drfr> mili in zastnvkall vsi od prvega do zadnjega. — Vse sile so napeli da M nas spodili nazaj v sužnost kar se jim pa ni posrečilo. — Spoznali so, da nas ne morejo nikn kor pregovoriti ln radi tega Če/ tri \*t v dmaJ Ka!iii(»r hočeš, ga deai, ti iaf zaleže. Pragi delavci, obrnite liH^ derphom in pijavkam in boljšem, kot ste sedaj, i _ Slierlok. Igallock, Minn. - Rojaka Mik Fortuna so našli :{. maja mrtv v postelji v neki železniški str^ niči v Downier, Minn., 12 milj verno od Barnersville. Zadnji je bil uslužben pri John Fonbtq v Downer. Truplo pokojnega so prepeljali v llallock, kjer so ga poknpafi na Greenwoodskem pokopali Ameriške vesU OGLAŠANJE OPOJNIH P Uit V 24. DRŽAVAH PRt POVEDANO. nafteljeni. Izvoljen je bil takoj odbor, v taterem sem bil tudi jaz, en An- vojne, ko -^e že celi svet pretepa radi krvoželjnosti (nekaterih ljud skih pijavk. Ko bi bilo 5>o mojem, glež in organizator James Malo-Uj ^ sann<> on{ tepli ini "fajtali ne in smo se takoj odpeljali. kateri so to Vojno povzročili in Ko pridemo v Uniontown, «o|klicali ^ cei0 11a pomoV'. Naj še stepo raani kralji in cesarji in druga podobna "|po milosti božji" »den teh gospodov nas vpraša, kmmina gVojat, in ako bilo še kaj hoAčetmo. On^kator mu celo lh bi iiMl s,taiac.jo natanko razloži in pra- nn tl ^ ,ravin<) vi da zahtevamo priznanje unije. { J ,e qna . ^ ^ ^ To e pa gospoda razjezdo, dal. kmnan<>. ^ ^ k ^^ Ti je postal bled kaRor z,a in Kar na ^^ iz uliogega prole- kratko se je odpovedal: "No, no, no! Nikakor nel Rajši zaprem rov." — Organizator m« odgovori, I da to je edino, kar tnora storiti in da tudi en funt premoga ne bo spravil na površje, dokler ne podpiše unije. Po daljšem delVatiranju se je iz-radi, da se sploh ne briga za ti- nobeden m poMial. Nič bi Mt Nekateri diplomati in mnogi navadni ljudje še^zmi tarijata, kar se le da ti obiti. Najraje ibi gu do j nagega rflekll, aoinio uanri debro živeli. Nahajamo se v čaau, ko človek mona vsak cent desetkrat obrniti, predno ga izda, toda tukaj sc zabavamo in voaelrmo ina veselicah, katere pre, ne rekel, ko bi se prirejale veselice katerih dobiček bi se porabil za kake ol»Če koristne naprave. Kaj ti tudi delavec se mora malo raz vedriti. Vsaj tako ven teden dela za žive in mrtve, da sc preži1 Toda tukaj so priredili veselico prid cerkvi, od katere nimajo I ju d jo niti toliko dobička, kot Je za noht osli ornega. Kavno tuko ue mi zdi, kot da ibi kakšen trgovec pri redil veseiieo in kolekial okrog ljudij, da bi postavil, popravil al prenovil svojo prodajamo, v katc ri Isi potem prodajal iu sam sprav Ijal dobiček. Ali ibi ne bilo to ne umno.. Še desetkrat lioij neumno je pa žrtvovati težko zaslužene ti^vce zn cerkev, od ka:erc nkma nobeden drugi dobiček, xot duho-vui sasni,1 kateri imajo cerkev za "svoj štor", v .katerem prodajaj« vero iu razpc "otlpust:;e". Tako so napravili v New Dulu'liu v esc lico in bazar 9.—10.— II.—12. md ja, na katerem mo dob t o živali iz rabiti človeka. Nekatere so kratkem časa oskubili za preeej šnjo svoto. Jaz sem tudi sel po I gledat, t(»du plačal aciu aanto vstopnino, da so ine pustili ogledat «voj "aeui enHe veda ao mi ponujali razne tiketc, toda nisetn hotel nič vzeti. ,, | Ontenrii sem že. da jc dubtv, koristno in tndi zdravo, da delavstvo prireja razne zabave tn ve-Llncoln, 111. — Ker se nihče ne »elio# in njih dobtfek naj se pa po-mara oglaaltl iz te pramogfrrmke ^ «"m»ai aa občekoristne nup.ave. Ta- ste ljndl, ki so na štrajku. On lahko dobi nekje v Uniontown 300 rudarjev ako hotfe. Organizator pa odgovori, ako jih on prižene .'100 ali pa samo e-nega, da jih mi priženemo 11000 organiziranih z godbo na Čelu takoj jutri in dn naj se -čuva, da sc kateremu tistih "skebov" frizura ne zmeša".; Po štlriurncm debatiranju,, ko je spoznal, do'mu sem sveti Peter ne pomaga je rekel da je "dinnertime" in da sc naj vrnemo ob 1. uri nazaj. Ko prfdomo nazaj, je takoj podpisal unijo "check off in sploh v.te zah/teve distrikta št. 5. U. M. of A. Štrnjkali smo cela dra dni! Tistih šest izdajalcev iti stavko-kazov, kateri so pred tremi meseci zlomili Štrajk ravno v tej moj-nl in sedaj zopet poskusili (ne Slovenci), pa pošljemo tja v Witt, aH pa Livingston, lil., da jim daste malo "pojma" o unioniznin. A pel i rami na vse .Hlovenee. katerih večina je bila odstavljena, da sedaj lahko pridete nazaj, ker smo zno Reedovem odstavku k petnemu proračunu prepovedano p« 1. juliju pošiJjaiti dopisnice, liste ka-cacije v 24 dr/a v, s katerimi glašajo opojne pijače. Države so sledeče: Alabama, Arizona, Arkanm, Colorado, Georgia, Idaho, lndai na, Iowa, Main, Michigan, Misd ssipi, Montana, Nebraska, Nfw Hampshire, North Carolina, Nortk Dakota, Oklahoma, Oregan, 8«, Dakota, Utah, Virginia, Wai-iington in West Virginia. Pod te točke spada okraj K«t v Pelawaru in 91 mest v Coimea ticutu. Za državo Utah stopijo dokih v veljavo 1. avgiwta; za driin Indiana 3. aprila 1918; n Mo* tano 31. decembra 1918; za Micki-igan dO. aprila 1918; za N«» Hampshire 1. maja 1918. V državi Ohio je prepovedm oglaševanje opojnih pijač v ohr» jih, v kaiterih je prepovedano pr» dajanje opojne pijače; v Bm Tslandu pa v mestih, v katerih« se prebivalci izrekli za sušo; n viintnkp določbe veljajo n Tt vnotake xas. raj mislijo tuko, kakor so mislili leta 1914, ko je Izbruh- H00 „n !< v l^Vh pn 1* »**V _ J______ _ .Mr_________________I nila VojfHT. ^-fie-vedno ttpajo, da hrr vojna korvčala 6 .....r'- ^ri- Us^^id^ -^Vm- jsr.- mnin rrpkattkrojen ri«\V- razom ene ali druge skupine in potem se bodo zastopniki »"»H" w pmnojprjev v io letih tukajšnje življenje. Kaj posebne-M aamnnui sobi koristili, - I I -I 1 I 1 >12 V. .. mw.i!to Stišnootl? ' 1 ga ne bodem poročal, ker je po1 ko }« dajemo doluče*; tn se vseli sedanjih viau leno vw»an k mizi v KUKsnem mesiu, ^ , :„x:„i ».J. .1___.1 >■<><-. m m - ---* .a L atarn K i n.M i danjih vlad lepo in govorili o miru, aneksijah, odškodninah itd. jo tudi. du bo vojna trajala še dve ali tri leta. talni DVANAJST MILICARJ8V 80 POSLALI NA ODDIH Chicago, m. - lAit"3"1 ter Jenkins je s pomočjo P»W aretiral dvanajst ntilu-arjrv v a ChioaffU, ker so pred nekolik« trgafli ograjo in jo vrgii m ap V nekem salonu orenoizira- na m Ne rečemo, da ni to mogoče, ampak znamenja kažejo i> M« *«• koA^ana. ko po-ekaj druzega. AH ni morda tudi to mogoče, da se ^^ 7 XV ^! ^IT J m .. ..... - . ... m slej. kdo je tukaj — sam "go- rm p»rm>ai, aer po ■ •»«» r" » «•« ^ ...../»pet * kot |>o drugih naael- dimo aa oarl*. katere bi naa naj-, Preti vojno je ps ae tiče dela, se ne mo^ raje videle ie v srednjem veku.ka- čljo na obiak a i^ti irlfNi«. ,1 miri nir t ere *o odločni naaorotniki vsa- kom. Hedaj ao J« t ruskemu proletarijatu pridruži večfna ostalega proletii-rijata v Evropi in nm mednarodnem konfremi, ki g« skMttl- iu glej, kdo je tukaj - sam "go '^wnf* stti»eriittci>detit določne Imajne in prad aa ratop. Organi- večini tako, blnah. Ksr rem prlto^ti, glede draginjeitere no odločni nasprotniki vsa pa nič ne koriti. Zsalufek W Ml fa« kfira napmlka, jK>«ogo drussga O il, pušk m rd materijala. 0« imajo oll n. maja. - Anglesey Uraj okupirale vai Ml* ua grraaki fronti. „ili krčevito in močdl s krv- L H ,pri,dno 1,0 J° mk L juto bojevanje na vai M. nadaljuje. Med Ga vrel-, rek<» Searj>e »o Nemci v)"<> P* W18. llmdalj se Obenaui se j* razširila Vest, fla ao vtekla vojna, tem slabše bo artierfftki rairuševalei .prnnsfesftj1* centralne driave. Angležem v pomorski bitki blizo ——----------- belgijskega obrežja. Eaikol med Nemčijo in Avitrijo. 1*e vesri so pevsta-ile velijo ve- L — v Vatikanu seije v London« in na Angleškem "»formacije, da je avstrij sploh, kajti javswet ui prtiakova- ski Karl Popravljen ponu la, da bodo Združene drlave tako d!tl mir na *voi° P*«t- »Mitični in hitro porfale floto «ia nojno pozo-l vl4Ji kro*» v Avstrji so zdaj prerije. Anglefika ^liraWeta je se- da Nemfijn pustiti vteda znaki aa to, kakor smeRSka Avitiljo na cedilu, samo du čuva vlada, tftda javnosti je bilo prikri-M*-to do vtferaj. Ra-zume se, da glav- na naloga ameriškega brodovja je, »oc^itična demonstracija v stražiti trgovske parnike pretj Berlinu sulmmrinkaani m pomagati pri Io-1 Amstre'danf, 17. maja.— Iz Ber-vu na podvodne Mi ne, ttjer Je trto- M4®® iavlJajo, da je bila tamkaj hi goče. Dejstvo, da je bilo v mino- no*1 ..velika «<»eialistRma demon-lean tednu fcgubljenih 1polovleb Delavake množice so ko- manj parnikov kakor prejšnji te- rakale f> uUcail m .sl,Aatl Je,1,10 den, doikazuje, da ameri*ko': l>ro- °,tr* ***** Pwrt> ^l1"1*! dovje z angfleškim vred dobro vr- Bethmann - Hollvvegu. Bocialiatl Ši svojo nalogo '' nastopajo vedno bolj pogumnejse .Neka ameriška li*ka( 17. maja. H »vojimi grožnjami napram mo-- Moštvo nekega parnika, ki je nar^; Kancelarjev govor zadaji danes priplul ir. Evmpe. potrjuje,* U8tavi da rest', da L ameriški rn^rufievalci " do v evropskih vodaih. Mornarji pri>tinG' ah ^tva.Ke J0 P0^.1 povedujejo. da je njihov pnrnlk 1*™. da bo 1EVOjeva,u srečal -pet atneritfkih bojnih ladij, |imag0-ki so spremljale velik trgovski Žav, je navzta** kot delegat na ho-cittl»it»4>nt konferenci v Stockliol-I mu — dasiravno oni ne ve nt? o J tem. To se pravi: njegov duh je tam Iva j. Svodwki iu danski socialisti so luavdušeni za "WUsiuiov nrir" kakor imemijejo njegov senatni govor. Jepiie Borglijertr, glavaii urednik liaimkega soeiali-tUfuega lista "Social Demokeaten", jc dejal: "Wilsonov boži»'iu prc*Kraui je naš program, kateiv-ga smo |HNlprli z \"semi našimi wr-ci". Xeki drugi delognt v Stwk-Imlum je rekel i u Prihodnji mir: mora ibili Wilson - Kerenskijov mir." Slovenski Narodna Ustanovljen« 0. aprila im Podporna Jednota Inkorp. 17. junija ll»<>7 v drl. Illinois. parnik riedaleč od angleSke obali. : - M ' •» Razno iz inozemstva. V LONDONU 90 ZA ANEKSI-Jt Home rule" za Irsko. London, 17. maja. — Premier Lloyd Oeorge je včeraj obvestil John Redunonda, voditelja irskih nacijonaleev v angleškem parlamentu, da ne je vlada odloČila sprejeti "hotne rulle" za Trsko iz vzemAi šestih okrajev v deželi 'i London, 17 .maja. — Philiph later. Danes imajo naeijonalei sejo, Snowden, socialistični poslanec iz da se pogovore o vladnem pro Blaickburna je včeraj predložil re- gramu. Lloyd Oeonge je se vedno solucijo v nižji zbornici, ki je na- mnenje, da se protestantov v |>o-perjena proti aneksijam. Kesolu- krajini Ulster ne unore siliti, da eiia pozdravlja izjavo nove ruske bi Ibili podložaii katoliški večini v vlade giede na odklonitev vsa- irskem parlamentu, ako sumi no kega imiperijalističnega osvaja- ] če jo tega. nja in potlačevanja tujih naro enziva na Balkana. on, 17. ni nja. — Na Doi-fronti so naše čete okupi-xi jardov ozemlja na dve I if i fronti južnozupadno od i. IW.icija je osi ata v na-kah. 01» reki Strumnici »mo rail vas Kjupri, dve milji in ernozapadno od Prosenik.a. iii sum tudi bolgarske zako-Bžnozapadno od Ernekoja, Utro .miljo severno od Bara ne na fronti :i(H)0 jardov. je Itilo ujetih. Nase Izgube ime. 17. maje. — Bolgari so imi protinapadi ua fronti Sr-ie^Mi-lIadži Ba rimah dozi-likc i/.jjuIm1, to« 'JtHl, La Hulb«, Iti. I. Podprodaodaik: J. BratkovM, R. F. T>. 4, bo* Sfl, Glrard, Kana. II. Podprodiodnlk: Jolef Kutudj, WSS Kwing at*., Bo. Ctiteagrt. 111. Tajnik: John Verderbar, ITOS Ho. I*awudal« Ata., Ohl. a|f«, Iti. lilagajnik: Auton J. TorUtvec, P. O. Uo* 1, Cfcoro, lib Kttplsulkar: John Molok, 400H W. I.'1st 8t., Chicago, lit NADKORNI O DARK: , 4 Jote Amtiroiltt, 351 box, Cauonahurg, Pa. Paul Dergor, 741—lat Bt., La Balla, 111. F. S. Tauchor, 074 Ahsay Ave.. Rockiprlng, „Wyo. POROTNI ODUKi Auton Ilraat, SU—eSlh Ave., Naw Dulutk, Minn. Jofto ltadiiok, 071) box, Hmlthon, Pa. Kudolf Pletsrlsk, 4U0 box, ItrblgovlUs, Ps, Jakob MiklavW J,, llox 3, Willock, Pa. M. Pol rov bdi, U™ K, 07 8t.. CiavrlaaŠ. O. URBDNUK "PROBVSTB") Join Zavortuik. VRHOVNI KDRAVNXXi P. J. Kern, M. I),, 0202 Bt. Clstr Ava., Olavalaad, Ohio. VBB DBNARN1 ZADKVK IN 6TVABI, kl ss tMaja fl. upravnaga odbora ln 8. N. P. J. naj se poAlljajo na naalov i JOHN VERDERBAR, 2667—5« Bo. Lswndals Ave., OhlOSfa, UL PRITOŽBE OLEDE OENBRALNBOA POSLOVANJA SS poltljsjo BS aaalov: JOŽE AMBROŽI0, Boi B51, Oanaonabarg, Pa. ZADEVE PREPIRLJIVE VBBBINB, kl sls Jtk vsttU pevs ta šruga ta-itaaca, aa poAllJajo ns uaalov: ANTON HRABT, 811 — 95tb Avs., NSW Dulutk, Mlnn. VBI DOPISI, raaprave, tlaukl, aasaaalla Itd. Ba "P*0SVSi0" ss poltljsja ua naalov: UREDNIŠTVO "PROBVETE", 2057—Bs. Lawadala Ave., Okloago, Illinois. VBE UPRAVNI 8KB STVARI, nsrotelas, oglasi, ss poMljsjo aa aaslov: UPRikVNlATVO "PROSVETE", 2057—ftU So. LsvaAalt AVS., OkteSfo, IU. V koraapodoncl s tajnUtvom B. N. P. J., avsdalMvssi ia upravaUtvsm Proavete'' na rabita lmsa uradnikov, aanrs« asptttts aaslov, ko Je t« naveden ako želita, da bo vaaka atvar hitro rošena. Soja glavnaga upravnega odbora aa ttUJo vsako prvo svdto tn trotjt ftatrtsk v uissacu. Eačetek ob eni url popoldao. Njena zahvala. II. H. Von Brhlbrk, kateri doldva vedno »>l ruskega nobenega teritorija v svrho poli- j k-rižs, pripoveduje, ds j<' tičnega eli gospodarskega pnve- Rlwija ^»bila |>et mUjeaiov mož čanja te ali one države." I ubitih in ranjenih od začetku voj- ne. Ot*nem je dejala mrs. Wynn sikstarega t.lraviil^a. H livalaiaostio » ...... ' :»:«as k. Imejte domu ra bo IllllltO IIB teira trgovca, in potem sta zahte- vali kl»i ua rarpoleg«. Rabtt« , mix ui 4« Kil,, ratftio Usftrtavanje valega telesu prosto vala še (m! žene, ki je bila ravno ^ /I|1||,(.ll|llJ„11J»li ,„ v prodajalni, da naj jima izroči /tj lepoTib^o bnrvo. denarnico »kar pa ni hotela nare- V/.«s»lte le pravegu » napisom H. H. diti. Kil črnec jo je Ustalil ill ji | von Arlilirk. Za 7 iu.....rev /a.l.»luje vzel denarnico, v kateri jc Imela Gostilna oa prodal. Proda ae dobroldoča gostilna radi slabega zdravja v sredini slovenske naselbina v Milwaukee, Wis. Izvrstna prilika za pravega mošt. Kogar veseli naj piše za pojasnila na upravo "Proavete' 2ti67 H. Lawndal« Ave., Chicago, 111. ali pu na našega zastopnika Alb. Hrast, «57 — 4st Ave, Milwaukee, Wis. 123 LADIJ POTOPLJENIH ZADNJI TEDEH. J r Won 17. maja. — Današnje porodilo o izgubah zadnje-Mokailul zoni se glasi V nemškim patfamentn Bopet od-mevs beseda "republika". Amaterdam, 17. maja. — Dr. Oeorge Udebonr, ki je v torek napovedal revolucijo in republiko v 'Nemčiji, je včeraj ponovil P »i i HV°i° napoved. Ledebour je za- 1j/ i^I^j^Z da so ruski vojaki največ pretrpe-H v vsi vojni. $l.,r>0. Roparska viteza sta bila pozneje aretirana. Ustnlcazalnformaclie. A. K., North Chicago, ni.: Atne- risk i državljan, ki i«nu Ceneni j>o-t«ii liat, je na varnem v t |»o*tulan pro sto. Pokljile gtitov dennr,* mamke ali Money Order «11 pa s» gu nuroeite nu i>o4tao povaHjo. Narejen ln JamAeu I« od M ai vel P rod ii«'t s, H Marvell Ilidg, Pittabargk, Pa. Opomba: Ako telita zavarovati po fcil jotev, poli jI te nam lOo v^, ROBERT W. LAYER ARCHITECT 1181. Li SiHi St„ Cki«i|if kl je Izdelal nsCrt ss f} *™* 8. N. P. J. m prlporočs Slovencem ts Izdelovsnj« stsvbinsklb nsdrtov. Tol. Franklin 6601 TEL. NA DOMU AUBT1N 16001 vrže vest, ki-ne glasi, da hoče via da raodeHti Alzacijo in I/ireno med Pmsijo in Bsvsrsko Ako se 1o zgodi — je dejal Ledebour --tedaj bo odfovor nemška repulill-ks. Berlinu -V;« pomikov na rod-lri od plulo 25r»2. Prešnji te-I' priplulo 2374 In opinio Hmikov. Submaiinke in ml-MopH,. v /mlnjem lednu ^ sr^"^ i \ «Hnke H,, br*»f ,U ----- U ^ ^ " " ' ' -------1 ' l'< ladij. P rešuj Hladnokrven nemški zdravnik. London, 17. maja. - Poroteva lee "Daily Maila" javt>a W fronte- V Roezu je bil med drugam \em<-i ujet trnli »riravulk s svojom štabom. V naših linija:, je potem ponmgal flfbvesevstl sngledk, ranjence in v tn svoje deM ne J* ta-ko pOglol.il, da je ne vaškega rs-njen^s-pripel Ibtek t »rnrn^i bob v Beliti u, kakor da bi rnu-h Stojte na obeh nogah« VI 1MATB D VB NOOI - IN BAVNO SADI TBOA RABITE OBB. KADITE TILLMAN CIOAEE. Unisko izdelane Ibykua Cigare............^Oo g. N. P. J. Cigare........10c Tillman Cigar Co. aurora, minn, Dr. Koler SLOVENSKI ZOBAVNIR i Aft Pllletargk, Pn. c^rv^Na T>ri ^•pljenHi }' '"ila 440 7, , vsled radikalnih bešed DRl^rt- •• J* .. , • ttutn|k,iii da ra- ,ma ^^It^TBi«^^ J** " kovati vMmt jmikerskr jeze tn ^ v UrUKVa,u psovanje. Vlsdne 'obleatl ^ pal maj« - la dobro zs vedejo, da besede soeis ^ „ bili šlo v iahko^i.iejo ^janjt, - m., f^jj^^-^ zsto so posnue^fie polivke atre*r (|1 ^ ^ je bik, u v Berlinu in drugih mestWi. » P rnigvs>ks vlsda y fH»slela Amsterdem, 17. msjs — Tn- 'J' 1 J ^ Slaver* tx_t! u-, Van I>eti čete ns rp» .i |*»b»v1eo. V.*eh «»«l 1 f«4>ntsrja Vrli k« Jr ljudi, ki r»»0 -SS»« nago, ker je navadno drugs »lat»s Ko lik*, je IjmH, da r«. «o»o ss ea kadar UelaJ««, meat« -la l»l nitgsli, is vnok temu t*, na eni nogi kurjr ok<» ali |»a /a yimUk To gre ^asa, ali < a. |»ri %<• m- Imi lifli *oga ' <»7| prevelike feUTRtr ti mtstttt kaj potenj f *ttKA MORNARICA V »lokadni zoni Pravile, da Je najt^jU nS oo-Ml o j Zakaj aa prej.re/ita Ogaf /.a-a| 11 t iSai Bnštatfi f f—?"' ■ * *tKf'- rdrav« k»b> Ml Ml.raai | kurja irfesa K^m raW »Vtisi« .sr Mgr pote, ala.a|o slal-ga duks •> •r tak« Mt»« utradHa. >' V" _____________ --- - . , , ^ „ -...... irrba im arpHrr»M,M|, si uN.hsti k a Mu ii lUt "Nieuwa Van Den č^i fM mm k|flVtlirllh wir.vijr,,j. nv^ .. aajsnji nsi . • ______|f tameAnjih amerwuin Kia> pfcomis bi «.«rai ra NORTH SIDE STATE BANK ■rock, srmjtcs. wyQ. ima kapitala in bezesve iiw.h» >0 Ml 1^441 ism« Arnmm *Am v 4***«— 90 aalatfSb ^ P1a»a|taio « eOslatas akraatl na kaals vlsf«. MOCSA K'iszssvauvsa IN aaeaaoAA lasiiruau- Vlota a me- j, jt nemški kanee- 'n,aev«wr ae ns- ll|r „ govorMS še bolj »Hr- v:.iM»jnem aub- jjj tališče zsvesnlkov in inrtt rektno nspovedsl pors' Nem«je. Dejstvo, ds nemškS vlada š# msl-či o svojih vojnlk Vlljik, 1 'vrui^kees map. ^ potrjens vfe-»™*Hlkofe bro. i-lek je ne »trejku. "WUsooov mir Kodanj. .^PEjTiaTbTVriika 4kat«lja - J" volj rrn vr/ »r^r* — 00 I t»tiim Jo h- aanea aa aasUv CBOWV PMABMACT. 301» B 70. BT Zagotovljeni fti zboljls-_ _ ni. — Ako imste d«»br.. l|| isnnidbo, fiošljit« nnm tlsbo sil vzorec sa brezplačno preiskavo injBsodnust o vredmwti za laitentirsnje. 131 tisUarl II.. Nt«Y»fl,l. Y» sli fieTOR IUIIIIM. ViibisftesJ.e. PATENTI .t.lw. ull V7i»r<.< za br«e/.D!a?tM Aluander Dem Bo^o^eoMl pBisisI eBvaSsl predsednik Zdru*c* Oloralaaa. Ohio. ZORIM 8pt*2 Jodp SMtar. yz'/zzz/zzzz/^zzz/zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz^z/w««! kitokrat m stokrat se prepriča, da so te le tepe sanje; vendar se zaprede vanje, v njih živi. In ko mu jih prežene dan, čuti se neskončno nesrečnega ; tega pa ne pomisli, da nima nfkakorftne pravice zahtevati, da bi bilo drugače. O j ti nearafo* ti nepoboljšljivi idealizem, ti bolni otrnkC neo-zd raven, ker se brsniš zdravila! Pač bi blo nespametno reči, da ml Je Dela' vcepila to bolezen, saj jo knajo tudi drugI, ki za Bogs! ne na>lab*i možje! Vendar pa, to čutim, da bi se ne bila brez nje tako aUtvo razvila in polastila slednjič še vseh mojih moči. Kje bi nafel zdravila tej bolezni, ki Je ne bo-dem mogel dolgo več prensšati? IVi njej t — Ce miii jo i-en videl, ali je hočem iakati, saj ni nemogoče nsjta jo. In če jo najdem! Ali me bode poonaia? In če me ne (bode hotela poznati? Ko bfc se Ji otročje, amefcio zdelo najine -nekdanje prijateljevo? In kako b* moglo biti drugače? Kaj je prefiveJa v tem /-ami! Ali je pa tudi mo*ko na-vezavati vse avoje bitje, svoje življenje — da, tu gre sa moje ttvljenje — na podobo, ki se mi je prikazala v sanjah! Ko hrepenih objeti svojo srečo, svoj ideal, i-e pa objamem oblsfk, meglo, ki s« mi raztopi na hrepeneč ih prsih? Strašen dvoaluAa te, fftuti we neizrečeno nesrečno, samemu aeb| »e zmtti! — Pa pustite, naj vpije; ko se utrudi, poloii glavo, kamor je, zameji in za-spk Ko ae zbudi, vedelo bode komaj Re, česa je mulo prej tako sillno želelo! Boj je »krajši ali dalj-M, nazadnje pa vendar le psmet prem a g« —- tudi pri meni. Kaj meni*, da niaem že sain vsega premišljeval in pretresal, &eaar me prijateljsko opominja*? Vse se ml vidi »daj drugače. Vseh teh sanjarij kriva mi je samo moja čudna domišljija lu pa moje sla ho oko, ki ata me die večkrat oslepila, kakor ri je znano, da eem našel podobnosti na obraoih, kjer jih ni bilo. Kako pa more Obrat odradega dekleta tako podoben biti otročjemu obrazu? Domišljija, sama domišljija I Pa kako bi bila prfUa sem? Nemogoče res ni, ali neverjetno je. Brc/, •ikrhl torej bodi, prezkrbni prijatelj, ne bodem je iskal od me*ta do mesta, od nlie do ulic; ne bo-dem popraševal po njej od hhše do hiše! Prav veseli me, ds se ti morem enfcrat pametnejšega in modrejšega pokazati, nego mc ti m bdiš. Vidiš me, kakor mi kaže tvoje pismo, že Čisto pegreznenaga in pogubljenega; kako se bodes torej čudil, ko prejmeš nmsdoma tsko mirno. tako modro pismo I Ne hodem je »kali V tem sklepu me je po-tnlUa tudi naalodnja dogodka. SesnanJ) setn se, a kaj secnanil? -r- prijel :*e me je in ne izusti me več r. lepn zadnje (ini čuden človek, kakoršnih ie preveč rede velika mesta — mlal starec ali star mladenič, ne vem, ka-ko bi bolj dejal, dolgega, iainolsenega obraza, vdrtih, zaspanih oči. Vkleti mu je, da Je bil že vse v svojem ii vi jen ju, morda ae celo enkrat pošten človek, kateri je vae izkusil, vae užll, — člo-vek brez upanja in atrahs, brez Ijirbeznl tn sovra st vs, bres navdušenja in krepoati, mekuz na du* fii in telesu, sieor ps dobra duša! Tn se ml Je vrinil hi hotel biti moj "maitre de plaisir;" n «ko-rsj se je naveličal neukretnega učenca. Peljol me je prvič in zadnjič v chateau de* fleura! I^ep vrt, polti kraanih, živobojntn, po noči umetno razsvetljenih cvetic, ki polnijo s sladfcka, oinstuljnim duhom mehki polet nos ečem! zrak. Ob Ntraneh grmovje, 1u pn tam vabeče klopi, na p<»l skrite v njem. Prijetna godita, ne pregflasmi, bolj za uho, ttego srce, budi življenje kn gibanje v drobnih nožicah, ki ne tudi ne dajo predlogo prosili; v aijajni sobani vrte oa tM«l le^e. al«nl, Vakor kraljica, sredi svojih IKaiUMIi, — j« U mogoče? Ne, to ne more bi- ti! — prikazen moja iz gledališča! Srce se mi tfknci, grlo se mi 'zadrgne o tem pogledu. Čo je pa to, pa bodi vsega konec! To je torej Cvoja prikazen z nebes, to je tvoj ideali — Motil sem se. Moj to varili, ki vse ve, vae po-zna, razložil mi je na tanko in razgrnil vae njeno življenje — ntmi tnalo mari, samo to, da je priAla še le pred dvema dnevoma z Laškega, ato-riJo je konec moji ztnoti. Bog daj, da bi se mi rezale tako vse »note, vse sanje in sanjarije. Vogue la galere! 26. Julija. Kedo bi bil dejal, da bom kedaj otroke pe-stovnI, in še tako kmalu! Zdaj vidim, da ao mora človek res vsega nadejati, dokler živi. Naj ti v kratkem poaeiu, kako sem prišel do te častne službe. Kvelmo sem zadnje dni bolj m bolj zanemarjaj, ker sem imel gilavo drugih stvari polno. Ženski ne moreš storiti hujšega, bodi si stara ali mlada; vse ti bo la£e odpustila, delaj z njo, kar hočeš, samo pečati se moraš z njo. Tudi z Evelino ni da bi človek onegayil, kakor bi hHo; svojo glavico ima, kakor katera si bodi. S konca, ko ja vi-dela, da nimam očesa »zanjo, ogibala se me Je, a tako, da setn moral vkleti, da ae me ogtbije kakor bi hotela reči: Ako ti nimaš <časa zame, pa jaz tudi zate ne; če si ti lahko brez mene, jaz sem tudi lahko brez tebe. Prej tne je po navadi že čakala pri hišnih vTatib, kadar je vedela, da pridem ; po-stavila ae je tudi zdaj časi na prag, pa kakor zagleda, da grem in da sem jo vklel, naglo login e. Kitk rat, ko aem jo hotel po prejšnji navadi gre-doč pobožati, obrne se na peti, kakor vrtalka, in odide moWfe strani, kakor bi hotela refl: Pa Be tega ni t-rebe! Zdaj ava pa zopet mir sklenila, in sicer tako. Zadnjič, ko pridem domov, najdem cvetice na mizi. Radoveden sem Ibil, kedo mi jih je prinesel, če tudi se mi je že malo doodevalo. Kar se odpro vrata, m kakor ribica fctne Evelrna v sobo t«- mi vrže pismo na mizo. Tudi prej je prestregla, kadar je mogla, katero, ter ml Je sama prrnefda. To se ve, da me nikoli ni poaabila vprašati, od kod jev jeli tvoje ali čegavo, in kay je notri? Zdaj mi je pa list spmo tako skoraj z jezo vrgla na mizo, pa hotela zopet molče »mukni-ti Lz oobe, kakor je prišla. Prestrežem jo ter pridžim, da si ne z lahka, "f'egave so te cvetiee na mizi?" vpralam. — "Prei so bile tistega, ki jih je prinesel, sdaj so pa vaše." — "Pa kedo jib je princael?" — "Kaj vam to! C'e so vam po volji, pustite jih na piizi, če ne, pa jih vrzite skozi okno; nihče se ne bode pritoževal." — "Kako bi mogel biti tako nehvaležen!" — "Saj bii ne bili prvič, pa tudi zadnjič ne. — A pustite me, saj imate zdaj ene dni toliko opravka. Morda bi »bil kedo hud, ako bi vedel." — '".Samo ti huda ne bodi, drugo meni nič mari; tu le sem «edi, pa zopet enkrat pametno govoriva, kakor sva prej." Počasi se ji lice zvedri, sede k meni, in kmalu sva bila zopet stara prijatelja. To ini pa vendar še pristavi: "Takega moža bi jaz ne hotela. Moj mož b» ne smel imeti nobene skrivnosti pred mano; zukaj pa, če nič hudega ne dela? Pa tistega tudi ne, da bi hodil z dpma, kadar in kamor bi hotel! Ksrnor gre on, grem tudi jsz lahko, ali pa vsaj povedati bi mi mOral, kam we in kedaj pride domov, da bi ne bila v wkrbi. A vi možje ste že taki, vse mora biti, kakor se vam zdi. " — PotoJažil seni jo, da ona bode gotovo takega dobila ; če pa tudi ne bode h konca po polnem tak, vedela si ga bode v kratkem pre-ustrojiti. S tem svs bila oba zadovoljna. Zopet spravljena ila sva popoldne v zveri-njaft, kaotor Evelina najrajša zahaja. Ko greva pozno že nazaj, zagledtuva, ne daleč oolni materi. Had aein ji uhIInhI prošnjo, saj se je meni mntlil otrok, kakor njej. (Pelje naju v ozke ulice s starimi, visokimi hišami; v uajslrnnusšnej-sib eno gremo |*> temnih Mtopnieak notri gori pod" streho. Stopimo v tesno, soparno sobo, na tleh leži ženska na sami slami, poleg nje čepi dekliea, Kvelioinie starimti, z detetom v naročju, M ga te. Ai. Kamor človek pogleda, povnod pomanjkanje, siromaštvo! fcena se akJoni po konei. Ko jo pri-jazno ogovorim v njenem jesiku, začne ml s slabim glasom tožiti svoj žalostni atsn. Zgodovina je kratka. Prišla je iz Nemške«* z možem In otroci aera dela iskat. Moš >i nsnsgloms Oboli In v liolnhšnici umrje; zdaj je Ma asms brez pomoči v tujem mestu, zadnji novetf izdan; «bleks. posteljs, orodje vae prodano, zdsj je čisto hrez vse pomori. Knnilu sem vklel, ds žens nima druge, liolezni, nego *krh bi lakot. Ko bi bil videl E-vcJmio, kako «e je vrtels potem, ko ssa se pomenila iu posvetovala! Za pet let jedila na enkrat stale jss. Dekle je morslo iti po drve in |w» m4eko aa <* rok a, ki je bil meni v varstvo isročen; dečefc ni HU sa rals»; Evelina pa teče domov. Skoraj pri-«?f a ruiicnpTjmint amwi t, irr tw- nnftr čaaa zs njo Dvelina, vsa oblošetia Zadnji čaa je bil že, ker midva * otrokom ae nisva (bila mogla nk* prav sprijazniti; s k«gn učiti, poaetmo pa moški. Evelina ae jc main drugače viMi s njim Komaj ga Je vzela v naročje, umolkne mali kri da se bo premislita, ko pride baron. Wpela: Veš kaj. — Ko pride baron, ga bomo predstavili 81avki in Slavko baronu, potem ju pelješ na vrt — tam naroČiš Slavki, da naj razkaže baronu vse zanimivosti našega vrta, sani se pa odstrani. Ali ni to ženijalna misel! ? Debelobrdar: Ti stara, imaš pa še nekaj mo-žgan kakor vidim! Tvoj načrt je prav dober. — E, baron bo tudi vedel »kako je treba govoriti mlademu dekletu; saj so baroni takih stvari vajeni že od nekdaj. Spela: Sicer je naša Slavka preeej trmasta, vendar pa mislim, da se ne bo več zoperstavljala, ko bo enkrat spoznala barona. Debelobrdar: Torej, kot si rekla--(dene prst na usta). Pst f Ona prihaja. iaatl prizor. (Pejšnja in Slavka.) Slavka (vstopi, položi na mizo pijačo in drugo) : Tu je. Ali bo dolbro, oče? Debelobrdar: Da, hčerka moja« (Gleda skozi okno.) Baš zdaj je vstopil baron na vrt; takoj bo tukaj., (Proti bičeri): Glej, da se apodobno vedeš! Špela: Boš videla Slavka, kako je ta gospod baron prijazen in kako zna zabavati. On je v resnici gentleman. x Slavka ^kljubovalno): Bomo videli! — Tak baron brez---(Zunaj se zaališi trkanje.) Špela (odpre vrata): O, gospod baron! — Srečne oči! — Končno ste vendarle prišli. « Sedmi prizor (Prejšnji in baron.) • Baron (vstopi; napravljen je gosposko, ima palico in očala, ter rožo na prsih. Priklanja se vsakemu posebej): Dober dam gospoda, dober dan! (8e4e v roke Debelobrdar ju.) Vedno enaki ste, gospod Debelobrdar, vedno enaki. Nihče bi vam ne štel vaših let, prav res ne. (Se obrne proti Špeli in ji poljubi roko.) Goapa — pri moj-kokoš, — vi ste pa vedno mlajši! Prav res, no. -Ksr človek vidi, mora priznati* pa je. (Špela (veselo in sramežljivo): Če se ne motite, gospod baron. Debelobrdar: Gospod baron, tu vam predstavljam svojo hčerko Slavko. (Se poklonita.) Baron (ji poljubi roko): Miilostljiva gospodična, čast mi je z vami se seznaniti. Z vašim oče-to sem že večkrat o van govoril. Slavka (jezno):: 'Ne vem nič o tem in-- (se spogleda z materjo in očetom, prijaznejše): O, da. Papa mi je prav danes pravil nekaj o vas> gospod Oigo Germani Piccollo, (Na stran.) Po-kveka stare mode! Baron (proti starišem:) Njena lepota in vaša naklonjenost sta me naravnost očarali. Najsrečnejši mož sem na celem svetu! . . . Debelobrdar: Gospod baron, sedite m pokre-pčajte se nekoliko, (mu nalije kozarec vina)V Baron (sede): Šampanjec, kaj? (pije.) Iz-bornakapljica, prav zares! Takega pa že j^olgo nisem pil. Debelobrdar (začuden:) Kaj pravite? Ba že dolgo--- Baron (mu seže v besedo): Čem re£l, da ae ne dobi lahko taka kapljica, kot je imate ravno vi. Špela (stopi k Slavki in >i nekaj po tihem pripoveduje.) Debelobrdar: Poslušite ae smotke, gospod baron. (Mu poda škatljo, zapalita obomnotke in trčita s kozarci). Spela: Gospod baron, ali si izvolite ogledati naš vrt ? — Baron: Srčno rad, goapa. (Vstane). . (Debelobrdsr pripoveduje pot tkem nekaj hčeri). Spela: Spremita vas moj mož in hčerka. Baron: To si štejem v vehko čast. Špel s (ga potegne za rokav m mu pripoveduje na ubo, kako sts ae zmenila z molem glede njega in Slavke; on veselo kima). Debelobrdar (glasno)* Veselo, dekle; le veselo I Danea je zate zelo pomemben dan. — Sreča te »če, ne pahni jo od sebe! (Proti Tiaronu). Zdaj pa pojdimo na vrt, gospod baron, — če hočete. Baron: Snčno rad. Najveije veselje mt jo letanje po vrtu ... po rožnih livadah ... v senci palmovih vej ... ki . . . (ae prhne za levo ' arwrn" twtf ffi r------------—--------------- Slavka (se iatotako prime in skrenili obraz, na atran): In . .. (gre proti vratom). No, pa pojdimo poslušat ptice na vrt . . . (Odidejo). Osmi prisof. (ftpela aama ) Spela: Ah! ta baron! — Kako dostojno zna go vortti v ftenaki druihi. — Skoro ga sa vidam hčerki. — Škoda, da sem oraošena . . . Ko bi bUa št dekle, ali pa vsaj vdova, Im se prav niš ne bt* mla postati - baronica. (Stopi ■ Barop je rekel, da sem še prece. W ^ ve;- ni tak kot kakšen navaden ?1 nt drugo mar kot trgovina. (Gleda T Na vrtu ao. Baron je videti selo dobre J? ge zgovoren; Slavka pa gleda vse drs!?;l rona ne^ T. otruk ! -- (po*UKa , dala boš za takuni kot je baron L 1 no! (Gre po sobi). Zdaj n.orao.TrL?! kuhinjo, da ne pozabi kuhsrita .n^* l Zaroka naše lu-erke se mora obhajati nič ne ame manjkati, saj smo v - .1 (Gre proti vratom na desni). Res Je a I stanem baronica, (ponosno) toda mati bij pa bom! Ah, kakšna sreča zame - (odid, | Deveti prizor. I (Pošenth tam). I Požeruh (pomoli glavo Rkozi vrat« * J in gleda po aobi): Ali ni nobenega domil žvižga, ker ne vidi nikogar, vstopi). Ht JI — saj se mi je zdelo, — vsi so na vrtu fl£| skozi okno), lis, — zdi se mi, da se tisti-leH očala ženi z dekletom. — Ura, dob* oVta J (polotži roke na srce) take bi se pa še Ja* JI nil. — Kaj se pa stari tako neumno vede, J tiatim grmom? — Aha, opazuje ju. ~ Le J avojo zabavo, ne bom va« motil. «re 3 zo). Tristo Kruppovih kanonov, pa ena anil njava! (oprezno pogleda krog sebe.) Kertil benega doma, je najbolje, da premineta J oakrbnika in gosta obenem. (Stopi k wul). J mensko sem lačen, pijače se do danes tudi J sem branil. (Sede). O j ti rujno vinee — (tjjl di tebe imam vedno praizne žepe (pije). | Deseti prizor. I (Prejšnji in Garli.) I Čarli (pogleda skozi vrata in vstopj):M pa ta? — Baron ni! (Stopica seui ter tja ln| duje sobo, prtjrKla skozi okno, položi roke J ee, po&uga s p^.>tmi). 1 Požeruh (je): Le dajmo ga zdaj, k'J ledik in frej (toči). 1 Čarli (gre k mizi, na stran): Ledik prti je in najbrž tudi — ženin! (skrivaj vzame i čeni kozarec z mize in spije). j Požeruh (vzame kozarec in ga nese k usta Hudiča! kdo ga je izpili (se ozre, OarliseJ za njim ; potolaieno). A, že vem, — natm'H J sem (natoči). - 1 Čarli (mu zopet spije in se skrije n zofol Požeruh (dvigne kozarec): Živela Aad in njena vinaka kapljica; na zdravje tet>i,dJ svobode! (misli piti). O ti sad a me tisk zlodijl (gleda krog sebe). Ali se je posušil, ali kajfl Prav dobro vem, da sem ga natočil, zdaj ji prazen; v hiši pa tudi ni bilo razven tneneI duše. (Pije iz ateklenice). — Tu je pa pird V taki vročini se pivo še bolj prileze kot vlnoj pre steklenico). Čarli (pride ta čas zopet k mizi, viamej klenico in se »krije za peč; večkrat se pokal pije). Požeruh (poje): Piljsenako pivo, pilaensko pivo, - 1 nam kri napravi v udih živo!... (se stegne po steklenico). O ti peklenska kinj — Kdo mi je pa zdaj vzel še steklenico!! (1 ne, pogleda za zofo in pod mizo). Vra#a n! ai steklenice pa tudi ne. — Prokieto, — ali m i čudeži v tej hiši aH kaj? (Se zagleda v 4j steklenico). Aha, to je pa šampanjec (sede).J vijo, da je šampanjec samo za gospodo; deli, ^e bo meni Škodoval (odpira steMeiifO prilegel se bo, prilegel — ha, ha, ha; naj »la pod in postopač v nekaterih stvareh p** dobna, na primer: oba rada kaj d(4irega j«! pijeta, delo pa obema enako smrdi, ha, ha, kj Kmal boš tekel v moje grlo, le počakaj na po-----(steklenica se odmaii« P« Požeruh skoči od mize in nekaj časa prw» obstoji). Čarli (pade izza peči pobere se počasi ogleduje kam je zadet. Gre k mizi in n*1 ustom steklenico s šampanjcem). Požeruh (se oglede po sobi in aapsn(* mu vzame steklenico iz rok ki pije) Čarli: TI se pa delaš dokaj domačsga.-vzame steklenico in pije). Pošeruh (ga jezno pogleds): O ti m»»«i plašar! (ga sune v trebuh). čarli (bruhne pijačo iz ust, se "P0*"*1 lovrsti sem ter tja, čez nekaj čass ne toP" vi pred Požeruhom in gs sune v Požeruh (se opoteče, prime < a-rllja " in ga strese): No, ali imaš adaj zadostit* (• ne od njega). Takih se ne bojim en 'P^*" ge, da Požeruh pade; ko vstsne se grafita lijem ,nastane ropot). • Enajsti prizor (Prejšnja in ipala.) Špela (Mino vstopi): Ksj Ijon? (ju raamiri). Kdo sts in ksj »nft«s hiši?! ^iktrV ----Caoiii ffOiewnh . ^m^^^J^m na miai; jaz sem mu brsnil, p« "i ^^V Požeruh: Ti peklenski lažnlk ti je iznil, jaz sem ga pa fledal. - w y Spela: Zakaj »i ga pa boljši kot je on, bi mu ubran* I ^ pa je! Pokličem barona z vrta, van.. ^ kazal, (gre k oknu) baron, o baron vrt)- « t. . Požeruh (na atran) : Baba le P*) - mi ga bomo pa še pili C*'^ ** (Dalje prikodnjič ) .Ji