UD K-UD C 05:624 GRADBEN I VESTN IH L J U B L J A N A , MAJ 1970 LETNIK 19, ŠT. 5, STR. 137— 180 5 l i SEDINA - CONTENTS Članki, študije, razprave LOJZE BLENKUŠ: Articles, studies, proceedings Otvoritev del na avto cesti Vrhnika—P o s t o j n a .................................137 The beginning of works on the automobile road Vrhnika—Postojna MARJAN FERJAN: Ponašanje zidov, pripravljenih iz EF elementov, pri dolgotrajnih obremenitvah ...................................................................................................141 Behaviour of the walls made of fly ash units under the perma­ nent load ALBERT PRAPROTNIK: Gradnja smučarsko-turističnega centra G o l t e ..................................... 145 Construction of ski and tourist centre Golte Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Začetek gradnje avto c e s t e ............................................................................ 155 Nove investicije največjega koprskega p o d je t ja ..................................... 155 Program dolgoročnega razvoja gradbeništva in I G M ............................155 Novo delovno mesto v gradbeništvu — p s ih o lo g ..................................... 155 Gradnja veleblagovnice »VEMA« u s ta v lje n a .......................................... 155 Plenarni sestanek p r o je k ta n to v ................................................................. 151 V Nemčiji delamo tretje l e t o ...................................................................... 151 Pismo iz Avstrije ......................................................................................... 152; Vesti iz inozemstva ING. E. M.: News from foreign countries Dvorana s Schwendlerjevo k u p o lo ..............................................................152 820 m dolg cevovod iz trdega P V C .............................................................152 Injiciranje umetnih mas v b e t o n ..................................................................153 Stropne in strešne konstrukcije iz okta p l o š č .......................................... 153 Program gradnje cest v T u n i s u ................................................................. 153 Inguri ločilna p r e g r a d a ................................................................................154 Hidrocentrala Emosson v g r a d n j i .............................................................154 Dolinska pregrada T a r b e la ................................. 154 Nova cestna železnica v San F r a n c is c u ................................................... 154 Planirana gradnja ......................................................................................... 154 Prikazi in ocene I. S.: New books Rheological aspects of soil m e c h a n ic s .........................................................155 B. F.: Die Grundlagen einer neuen F estigkeitstheorie ..................................... 155 Mnenje in kritika Plenum Zveze inženirjev in tehnikov S lo v e n ije .........................................156 Opinions and positions Strokovne objave ANDREJ PUC: Publications Nekaj o brezžični t e le fo n ij i ............................................................................ 162 Iz strokovnih revij in časopisov ING. A. S.: From technical reviews and Anotacija iz jugoslovanskih r e v i j ..............................................................164 newpapers Informacije Zavoda za raziskavo MARJAN FERJAN: materiala in konstrukcij v Ljubljani ponašanje armiranobetonskih konstrukcij pri p o ž a r ih ..............................165 Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana Uredniški odbor: Janko B leiw eis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, dipl. inž., M aks M egušar, dipl. inž., Dragan Raič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor T urnšek, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tom šiča« v Ljubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku- Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik: prof. Bogo Fatur paj s članarino znaša 36 din, za študente 12 din, za podjetja, zavode in ustanove 250 din. minim m m n GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 5 — LETNIK 19 - 1970 Otvoritev del na avto cesti Vrhnika —Postojna UDK 625.711.3 (Vrhnika—Postojna) LOJZE blenkuS, dipl . in 2. Glavne smeri in cilji družbenega in ekonom­ skega razvoja te r geografski položaj Jugoslavije dajejo 'prometu poseben pomen. Dobro razvit pro­ met je nujen predpogoj za razvoj vseh gospodarskih vej, za vlaganje investicij, za proizvodnjo in potroš­ njo. Razvoj prom eta je zato tesno povezan s sploš­ nim družbenim in ekonomskim razvojem. Ves povojni razvoj naše dežele je težil k ustva­ ritvi čim širših političnih in ekonomskih odnosov v svetu. Jugoslavija im a po svoji legi v prometu pomembno tranzitno vlogo, saj je m ed drugim več evropskim državam ravno p rek n je izhod na morje. Jugoslavija se razvija v industrijsko deželo, povečana proizvodnja pa zahteva boljše povezave, povzroča večji prom et, domača m atom a industrija pa polni tržišče in ceste z novimi vozili. Jugoslavija in Slovenija sta turistično privlačni. Zelo odprte meje in liberaliziran prehod p rek mej povečuje tovrstne prom etne tokove. Revolucionarne družbenoekonomske spremem­ be v bodočem razvoju naše dežele bodo v prihodnje povzročile pomembne stu ruk tum e spremembe tudi v notranjem cestnem prometu. Vedno večje bodo zahteve glede n a napredek prevozne tehnike, po­ spešen j e prevozov in znižanje prevoznih stroškov. Po doslej izdelanih prognozah lahko pričakujem o v cestnem prom etu še nadalje sorazm erno nagel po­ rast. Znatno se bo povečala cestna motorizacija. Povečal se bo domači in inozemski avtomobilski turizem. Povečal se bo tranzitni, komercialni pro­ met čez našo deželo. Povečal pa se bo tudi cestni promet med regijam i v naši republiki. Očitno bodo vse te okoliščine povzročale vedno večjo gostoto vozil na cestah. Pred leti neznaten park m otornih vozil se je v Sloveniji v zadnjih 15 letih povečal približno za 18-krat in dosegel stopnjo motorizacije 10 prebi val - cev/motomo vozilo ali približno polovico manj kot je evropsko poprečje. Po predvidevanjih se bo v nadaljnjih 30 letih število registriranih vozil v naši republiki povečalo 6-kratno in doseglo indeks 3 prebivalcev/motorno vozilo. Letni prom et čez cestne prehode državne meje v SR Sloveniji že presega 25 m ilijonov vozil in 72 milijonov potnikov v obeh smereh. V tem je dobra tretjina (36%) maloobmejnega prom eta in ena pe­ tina domačih vozil. K er predstavlja to zaenkrat nad 95 odstotkov celotnega cestnega prom eta čez mejo v vsej SFRJ, je upravičena trditev, da so zlasti glavne ceste v SR Sloveniji tudi vhodna v ra ta za celotno državo SFRJ. Obstoječe ceste v trasah hitnih cest v SR Slo­ veniji so sedaj poprečno obrem enjene s 7000 motor­ nimi vozili na dan, ali drugače povedano: to je vrednost, ki jo lahko vzporejamo z obremenitvami cest, k i so jih drugod po svetu že zgradili kot avto ceste, in približno tr i četrtine vrednosti, k i velja kot merilo za prehod na avto cesto. Očitno je, da obstoječe cestno omrežje ne ustreza več naglemu razvoju cestnega prometa. Gosto cestno omrežje, pogojeno s sorazmerno veliko razdrobljenostjo naselij, velika disperzija in nagel porast prometa te r prepočasno izvajanje ukrepov za izboljšanje cestnega om režja še povečuje že tako precejšnjo neustreznost cest. Samo prim er v zvezi z obstoječimi cestami, ki potekajo v smereh bodočih h itrih cest (celotna dol­ žina 622 km ): potekajo na 29 % dolžine skozi 127 naselij, na en kilometer je 10 priključkov stranskih cest, 6-krat križajo železnico v istem nivoju, čez polovico ali točno 53 °/o vozišča je preozkega,, na 8 % dolžine je 570 preostrih zavojev, na 12% ce­ lotne dolžine je 210 prestrm ih vzponov, na 41 % dolžine je zgornji ustroj pretežno prešibek itd. Poleg vseh teh problemov pa se bliža še vpra­ šanje zmogljivosti obstoječih cest. Vedno več bo odsekov h itrih cest, na katerih bo glede na propust­ nost v bližnji prihodnosti dosežena zgornja meja, ki še dopušča norm alno odvijanje prom eta. Vse naštete pom anjkljivosti zmanjšujejo v ar­ nost, povzročajo zastoje v prom etu, znižujejo p re­ vozne hitrosti močno pod običajno mero, hk ra ti pa zahtevajo večje izdatke za vzdrževanje in povečuje­ jo prevozne stroške. V nadaljnjem približno 25-30-letnem, obdobju lahko pričakujemo več kot 6-kratno povečanje pro­ m eta na cestah p ri nas, p ri čemer bodo na posa­ meznih odsekih precejšnja odstopanja nad to po­ prečje. Za sedanji razvoj m odernizacije cestnega omrež­ ja na Slovenskem je značilna predvsem borba za odpravo nesodobnih miakedamskih vozišč te r pre­ ureditve le-teh s sodobnejšimi materiali, predvsem z asfaltom. Tako smo v dosedanjem delu prekrili z asfaltom skoraj polovico vseh pomembnejših cest v Sloveniji. P rve posledice takšne orientacije so po­ kazale pravilnost spreje te odločitve, vendar p a tudi svoje hibe. Te hibe so dobile doslej svoj odraz pred­ vsem v tem, da je na tako lahko m oderniziranih cestiščih prem et cestnih motornih vozil bistveno na- rastel, in to ne samo številčno, temveč tud i po teži. P rav ta slednji elem ent pa nas je postavil v neza­ vidljivo situacijo, saj smo ugotovili, da m oderniza­ cije cest v takem prim eru ne rešujejo problema, temveč ga celo poglabljajo. Kaj se je zgodilo? Naše cestno om režje se je razvilo iz kolovoznih pot in ni bilo nikoli, tako po svoji izpeljavi kakor tud i po konstrukciji predvideno za h iter in težak prom et z motornimi vozili. Z aradi tega nam sedanji težki promet, katerega glavnina se odvija prav po tako imenovanem slovenskem cestnem dvojnem križu, drobi konstrukcijo sedanjih cest. V Sloveniji so investicije v prometu znašale le­ ta 1956 85 m ilijonov -dinarjev, leta 1968 pa 404 mi­ lijone dinarjev. Indeksno to pomeni, da se je vred­ nost 100 v letu 1956 povečala na 475 v letu 1968. Kljub tem u pa so bile investicije v drugih dejav­ nostih večje in je p rom et zaostajal za splošnim eko­ nomskim razvojem. To potrjuje tud i m anjši delež prom eta v s truk tu ri skupnih gospodarskih investi­ cij, saj je le-ta znašal le ta 1956 23,6 °/o le ta 1967 pa le še 19,3 %. V letu 1963 je ta delež padel celo na 13,3%. V prim erjavi z drugim i prometnimi dejavnost­ mi je največje zaostajanje v cestnem prom etu. In­ vesticije so se tu nom inalno sicer nekoliko povečale, od 4,6 m ilijard d inarjev v letu 1956 na 8,3 m ilijar­ de dinarjev v letu 1967, toda v prim erjavi s skupni­ mi prom etnim i naložbam i so znatno nazadovale. Saj je znašal delež investicij v cestni prom et v skupnih prometnih investicijah v letu 1956 54,1 °/», v letu 1967 pa le še 22,1 °/o. Relativno zm anjševanje investicij v cestnem prom etu je imelo občutne posledice posebno na po­ dročju izgradnje cestnih povezav. V skupnih pro­ metnih investicijah im ajo znaten delež naložbe v cestna vozila. Tako im ajo transportne organizacije sorazmerno številen in sodoben vozni park, ki se mu pridružuje naglo rastoče število zasebnih avto­ mobilov. Ob takem naglem povečanju števila cest­ nih uporabnikov pa so investicije v ceste zaostaja­ le, kar je še poslabšalo razm ere v cestnem prometu, tako glede na prom etno varnost kot glede n a pre­ voznost nasploh. Razvojne predpostavke na eni in stanje cest z vsemi posledicami na drugi strani nas pripeljejo do razm išljanja in dilem e: kako dalje? Omenjam, da je v teku široka razprava o p r­ vem osnutku načrta razvoja cestnega om režja Slo­ venije in posebej h itrih cest. Obsežne strokovne re­ cenzije in pričakovani prispevki široke razprave bodo gotovo dopolnili ta osnutek o razvoju cest. Že po prvih, grobih obrisih osnutka in po dose­ danjih razpravah lahko izluščimo nekatere proble­ me in možne rešitve. P ri današnjem disperziranemi prom etu bo- tre ­ ba zaradi zelo razvejanega cestnega omrežjia doseči določeno koncentracijo prometa. V načelu se obsto­ ječe cestno omrežje ne bo širilo, razen novih tras h itrih cest in nekaterih neizpeljanih zvez za boljše odvijanje prom etnih tokov. Prim erno se bo vzdr­ ževalo in m oderniziralo celotno cestno omrežje, p ri čemer bodo odločilni tile kriteriji in pogoji — pro­ met, ekonomski vidiki, finančna sredstva. Obstoje­ če trase h itrih cest pa bo treba postopoma, zamen­ ja ti z zmogljivimi varnim i cestami. N ačrtovanje in realizacija nazvo-ja cestnega omrežja bo m oralo biti usklajeno s konceptom po­ licentričnega prostorskega razvoja., skrbeti bo treba za ustrezno povezavo med aglomeracijami — sklad­ no z osnovnimi izhodišči program a dolgoročnega razvoja SR Slovenije. Poseben pomen dajejo dobrim cestnim poveza­ vam vse analize in zasnove, ki proučujejo ukrepe za hitrejši razvoj manj razvih območij. Čeprav ni­ so ustrezne cestne komunikacije edini pogoj za kompleksno reševanje tega vprašanja, so kljub te ­ mu pom em bne in jih bo treba vključevati v ra z ­ vojne program e takih območij. Tehnika prom eta in cest je privedla načrtoval­ ce v zadnjih desetletjih do spoznanja, da ustrezajo velikim zahtevam glede hitrosti, propustnosti, v ar­ nosti, pa tu d i udobnosti edino ceste s posebnim prom etnim režimom, ki jih poznamo kot avto ceste. Zanje je značilna ločitev pro-meta po smereh vožnje, ne križajo se z drugimi kom unikacijam i v istem nivoju, ostalo cestno omrežje se navezuje nanje na posebnih, precej razm aknjenih priključkih itd. Izkušnje z avto cestami v mnogih deželah kaže­ jo, da take ceste pomembno vplivajo na razvoj de­ žele in regij, čez katero potekajo, velika pa je tud i njihova prom etna in ekonomska učinkovitost, ki se kaže: a) v direktnih učinkih, kot so manjši stroški prometa, m anjša poraba časa, približno trik ra t več­ ja varnost v prometu, manj u trud ljiva vožnja itd. in b) v ind irektnih učinkih, kot so povečana p ro ­ duktivnost, na novo pritegnjen promet, povečan turistični prom et itd. Izkušnje in opravljene analize kažejo, da so vlaganje sredstev v avto ceste v prim ernem tren u t­ ku upravičena in racionalna. Čeprav gre vedno za velike investicije, so vendarle dolgoročne in dose­ gajo kljub nizki koristi ugodne stopnje interne do­ nosnosti. Razen tega pa so očitni p rihranki na avto cestah osnova pri določevanju ta rife za posebno pristojbino — cestnino, če se jo vpelje. Kjub nespornim prednostim in ugodnim učin­ kom takih sodobnih cest pa je stalen, spremljajoč problemi, kako zagotoviti -potrebna investicijska sredstva. Danes obstaja nam reč določeno osnovno nasprotje v cestnem prometu in omrežju: motorni prom et na naših cestah zelo h itro narašča in že te r­ ja sodobno cestno omrežje, mesito-mla tud i dragih avto cest, po -drugi s tran i pa število cestnih m otor­ nih vozil le še n i doseglo takega obsega, da bi bilo zagotovljeno financiranje vseh potreb za ceste bolj ali manj iz sredstev neposrednih uporabnikov cest. V prvem osnutku načrta razvoja cestnega omrežja v SR Sloveniji je predlagano tudi omrežje hitrih cest, ki naj bi bile zgrajene v daljn ji prihod­ nosti; predstavljale bi del osnove jugoslovanskega cestnega omrežja na območju SR Slovenije, pove­ zovale bi naše glavne aglomeracije in se v glavnem navezale na slične važne ceste onstran m eje repub­ like oz. države. Trase bodočih avto cest tečejo na eni strani po smereh, ki so znane iz davnih časov, po drugi s tra­ ni pa skozi gosto naseljene regije (ob teh trasah prebiva 75 % vsega prebivalstva), skozi industri­ alizirana območja in prek oibčin, ki ustvarjajo so­ razmerno visok narodni dohodek (75 % narodnega dohodka Slovenije na 50% površine Slovenije). V zvezi z izboljšavo cesta ega om režja se bo temeljito razpravljalo tudi o vprašanjih, ki zade­ vajo na dileme, ali na prim er postopoma izgraje- jevati visoko sposobne ceste ali intenzivneje in na široko izgrajevati celotno cestno omrežje. P ri načrtovanju bo treba upoštevati kot cilj do­ polnjevanje med obema glavnima vejam a prometa, med cestnim in železniškim. P ri načrtovanju sposobnih in sodobnih hitrih cest bo treba računati z etapno izgradnjo. Temeljite strokovne, tehniške in ekonomske razprave bodo nudile ustrezno podlago za važne od­ ločitve pristojnih predstavniških organov za izbolj­ šave v cestnem prometu. Skupščina SR Slovenije je že 10. m arca 1969 sprejela dva pomembna akta, zakon o modernizaciji ceste državna m eja pri Šentilju—M aribor—Celje— Ljubljana—Postojna—državna m eja p ri Novi Gori­ ci, in odlok o modernizaciji cestnih odsekov Vrhni­ ka—Postojna—Razdrto in Hoče—Levec. Ta smela odločitev predstavniškega organa poi- meni prelomnico v tehniki izgrajevanja cestnega omrežja. Zdaj pričenjam o izgradnjo prvega odseka avto ceste in se s tem prv ik ra t včlanjujem o v druž­ bo dežel, ki že bolj ali manj pospešeno izgrajujejo tako cestno omrežje. Ko se lotevamo te gradnje, sem globoko pre­ pričan, da izražam zavzetost vseh nas, ki operativ­ no sodelujemo pri uresničevanju tega velikega pro­ jekta, da bo naš pristop k izgradnji, sama kvaliteta in solidnost del, olajšal našim sam oupravnim or­ ganom, predvsem pa republiški skupščini, njihovo odločitev o perspektivni izgradnji cestnega omrežja na Slovenskem. To pa je tudi naša skupna odgovor­ nost. V zvezi s financiranjem prvega odseka avto­ ceste mi dovolite, da omenim posebej finančno so­ delovanje M ednarodne banke za obnovo in razvoj, ki je odobrila prek pristojnih organov SFRJ ca. 40% posojila, in pa polno razum evanje domačih bank na čelu s Kreditno banko in hranilnico v Lju­ bljani za rešitev nekaterih kratkoročnih težav v predvidenem dotekanju finančnih sredstev. Izbira odseka V rhnika—Postojna kot prvenca v izgradnji avto cest p ri nas ni slučajna. Njegov polo­ žaj v cestnem omrežju SR Slovenije, Jugoslavije in Evrope te r ustrezno stanje glede na sedanji in pred­ videni prom et so dali prioriteto tem u odseku. Cestni odsek, ki ga danes začenjamo graditi, le­ ži v važni prometni sm eri med severnim jadran­ skimi pristanišči in območjem Emone—Ljubljane, kjer se križajo važne prom etne sm eri proti več n a­ ravno in gospodarsko zaključenim prostorom: a lp ­ skemu, panonsko-podonavskemu, balkanskemu itd. P riprave za gradnjo tega odseka so tra ja le dalj časa. P ri tem so sodelovale številne ustanove in or­ ganizacije, med drugimi: Geodetski zavod, Geološki zavod, Inštitu t za ekonomska raziskovanja, Investicijski biroji Trbovlje, Ljubljanski urbanistični zavod, Projekt nizke zgradbe, Slovenska .akademija znanosti in umetnosti — Inštitu t za raziskovanje Krasa, Univerza v Ljubljani, Urbanistični inštitu t Ljubljana, Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij, Zavod za vodno gospodarstvo, Združeno železniško transportno podjetje, še posebej pa republiški sekretariati, zavodi, inšpektorati in mnogi drugi. Opravljen je bil tem eljit postopek za zbiranje interesentov za gradnjo in natečaj za oddajo del v času od 15. m aja 1969 do 21. januarja 1970. Odsek avto ceste V rhnika—Postojna, ki ga da­ nes slovesno predajam o v izgradnjo1, je dolg 32 k i­ lometrov, predračunska vrednost pa znaša 438 m ili­ jonov dinarjev. Cesta bo imela dvoje vozišč. Širina cestišča bo 26,40 m, vozišči pa bosta ločeni s srednjim zelenim pasom. V trasi je 7 daljših mostov, in sicer čez Ljubljanico 77 m, p ri V erdu 470 m, Derviše 97 m, Ivanje selo 230 m, Unec 197 m, pri Ravbarkomandi 570 m, pri Postojni 80 m. Nova. cesta prečka, seveda izven nivoja, železniško progo 5-krat, in to pri Stampetovem mostu, Dervišah, Ravbarkomandi in Postojni. Elementi so izbrani v skladu s predpisi in za­ htevam i prometa na tak i cesti. Najmanjši zavoj bo imel R = 700 m, največji vzpon za 4 % na ca. 2,2 kilom etra dolžine. Vozišče bo dimenzionirano za bodoči prom et in bo asfaltno. Dela bodo izvajala večja gradbena podjetja iz Jugoslavije, in sicer: — združenje Jugoslavija-put iz Beograda bo gradilo prvi del od V rhnike do Logatca; podjetje Mavrovo iz Skopja drugi del od Logat­ ca do Unca; — združenje GAST iz Ljubljane (Gradis, P ri­ morje, Slovenija ceste, Tehnogradnje) je prevzelo odsek od Unca do Postojne, gradilo pa bo še pet večjih objektov; — združenje Giposs iz Ljubljane bo gradilo dva večja mostova čez Ljubljanico in most p ri V er­ du. Delo bo nadzirala posebna strokovna skupina Cestnega sklada SRS, ki bo še dodatno vključila specializirane organizacije kot je Zavod za raziska­ vo m ateriala in konstrukcij SRS, nadalje strokov­ njake za vprašanje Krasa, za gozdarstvo in ozeleni­ tve trase, itd. Menimo, da je skupna želja projektantov, gra­ diteljev in sprem ljajočih strokovnjakov, da bi ob tem avtocestnem prvencu zbrali oimveč izkušenj in ga zgradili kakovostno in racionalno. Le pod tak i­ mi pogoji se lahko uspešno priključimo razvitim »avtocestnim« deželam, ki že dalj časa uspešno gra­ dijo tako zahtevno cestno omrežje. Danes simbolično pričenjamo izgradnjo odseka avto ceste med Vrhniko in Postojno in sprejemamo dvoinpolletni rok za dograditev, rok, ki bo kratek z® graditelje in predolg za šoferje, ki se s težavo p re­ bijajo čez zloglasne planinske ride. Ne zanikamo vse velikosti tega koraka. Vendar bi bilo povsem na­ pačno, če bi se zaustavili pri tej, čeprav zelo po­ membni pridobitvi. Dejstvo je, da je to samo prvi odsek in da se moramo brez večjega časovnega pre­ sledka lotiti nadaljn jih perečih problemov avtocest­ nega omrežja. Prvi odsek, ki ga svečano začenjamo, bo terja l nadaljevanje izgradnje tega objekta, izpolnjevanje sprejetega zakona o cesti od meje do m eje in po­ vezavo tega odseka z območji izven SR Slovenije. Nadalje je pereča boljša cestna zveza ob obali, zve­ UDK 625.711.3 (Vrhnika—Postojna) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) ST. 5, STR. 137—140 Lojze Blenkuš: OTVORITEV DEL NA AVTO CESTI VRHNIKA—POSTOJNA Članek obravnava porast cestnega prometa pri nas in promet na cestah v SR Sloveniji. Obstoječe cestno omrežje ne ustreza več naglemu razvoju cestnega pro­ meta. V nadaljnjem 25—30-letnem razdobju lahko pri­ čakujemo več kot 6-kratno povečanje prometa na naših cestah. V osnutku načrta za razvoj cestnega omrežja v SR Sloveniji je predlagano tudi omrežje hitrih cest, ki bi jih morali zgraditi v bodočnosti kot del jugoslo­ vanskega cestnega omrežja. Začetek del na avto cesti Vrhnika—Postojna pomeni začetek realizacije teh ve­ likih načrtov in je zato posebno pomemben. Članek navaja podrobne tehnične podatke o novi avto cesti. za čez K aravanke in podaljšanje te zveze čez SR Slovenijo in podobno. Kaže, da se bo zadovoljivo nadaljevalo uresni­ čevanje odloka o mlodemdzaciji odsekov na cesitd od državne m eje pri Šentilju do m eje piri Novi Go­ rici. Preostali del ceste iz tega odloka, to sta odse­ ka Postojna—Razdrto in Hoče—Levec, bo predvi­ doma vključen v V. posojilo' M ednarodne banke za obnovo in razvoj. Z optimizmom predvidevamo, da bomo približno v enem letu ob podobnem snidenju na Štajerskem nadaljevali z izgradnjo avto ceste. Številni razlogi govore za kontinuiran potek izgradnje, predvsem so to zmogljivosti operative, stabilnost in izkušnje kadrov, izkoriščanje opreme daljši odseki so ugodnejši za prom et in za verjetno pobiranje posebne pristojbine — cestnine in po­ dobno. Priprav ljajo se projektne osnove tudi za odse­ ke avto cest, k i bodo v gradnji kasneje, za odseke avto ceste Šentilj—Gorica, za avto cesto na Gorenj­ skem in prehod čez Karavanke, proučuje se dogra­ ditev ceste L jubljana—Zagreb, prehod avto ceste čez območje mest Ljubljana, Maribor, Celje itd. To so zelo zahtevne in odgovorne naloge in bo ­ do terja le še bolj povezano, tem eljitejše delo z ne­ nehnim iskanjem najustreznejših rešitev. Vse te načrte o nadaljevanju in o postopni iz­ gradnji celotnega omrežja avto cest bomo lahko u re­ sničili edino s polno podporo pristo jn ih predstavni­ ških organov in z ugodnim reševanjem vzrašanj pri sestavljanju in realizaciji konsrukoij financiranja s strani domačih in tu jih bank. Tudi sami uporabni­ ki cest bodo morali v bodoče v večji meri odločali o ukrepih v cestnem omrežju kakor tudi o m ore­ bitnem prispevku -za izgradnjo ustreznih cest pri nas. UDC 625.711.3 (Vrhnika—Postojna) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) NR. 5, PP. 137—140 Lojze Blenkuš: THE BEGINNING OF WORKS ON THE AUTOMOBILE ROAD VRHNIKA—POSTOJNA The paper treats the increase of the road traffic in our country, and the traffic on the roads in SR Slo­ venia. The existent network of roads doesn’t cor­ respond anymore to the quick development of road traffic. In the next 25—30 years period we can expect more than 6 times of the increase of the traffic on our roads. In the project for the development of the road network in SR Slovenia there is also proposed the network of speedways which must be built in future, as a part of the yugosläv network of roads. The begin­ ning of works on the automobile road Vrhnika—Po­ stojna means the beginning of the realization of these great plans and is for that reason extraordinary im­ portant. The paper gives the detailed technical parti­ culars about the new automobile road. Ponašanje zidov, pripravljenih pri dolgotrajnih obremenitvah UDK 69.022:624.042 1. Splošno Pom an o je dejstvo, da vsi nosilni elementi, ki so izpostavljeni tra jn i obremenitvi, spreminjajo svojo prvotno dolžino, ne da bi se obremenitev stopnjevala. Tako trajno plastično deformacijo imenujemo lezenje ali plazenje konstrukcije. Tako so poznane velikosti lezenja p ri armirano-beton- skih napetih elementih in pri navadnih betonskih zidovih, medtem ko so manj poznane vrednosti le­ zenja, ki jih dosegamo pri opečnih oziroma elek- trofiltrskih zidovih. Pod tem slednjim pojmom elektrofiltrskih ele­ mentov označujemo proizvode lahkega betona, ki ga dobimo z u trjevanjem zmesi elektrofiltrskih pepe­ lov rjavih premogov in hidratiziranega apna. Ta zmes finozrnatih materialov, omočena in stisnjena te r nato p ri povišani tem peraturi utrjevana, daje bloke lahkega betona specificirane trdnosti od 100— 200 kp/cm2, y — 1,4 t/m3, dobrih izolacijskih vred­ nosti 0,35 kg cal/mh C° te r z m ero naknadnega k r­ čenja ca —0,2 %o. Dolgotrajna opazovanja na elementih, ki so bili izpostavljeni delovanju obremenitev, nam dajo odgovor glede velikostnega reda lezenja, ki ga do­ segamo pri zidovih iz elektrofiiltrskega m ateriala pri raznih kvalitetah uporabljenih malt. 2. Meritve Da bi dobili te vrednosti za lezenje, smo pred ca. 8 leti pripravili razne elemente, katere smo izpostavili delovanju trajn ih obremenitev. Poznano je dejstvoi, da lezenje nekega konstruktivnega ele­ m enta iz določenega m ateriala zavisi od stopnje dovršitve utrjevalnega procesa, dalje od trenutka, ko namestimo na element obremenitev, od veliko­ sti te obremenivte in od časa njenega učinkova­ nja. Razumljivo je, da vpliva na velikost zlezka, to je tra jne plastične deformacije, ki jo u trp i telo, trdnostna kvaliteta in stopnja izkoristitve trdnosti, kot tudi atm osfem i milje opazovanja. Pod pogojem, da je tra jn a deform acija elemen­ ta, ki se razvija, proporcionalna obremenitvi, de­ finiram o osnovno enačbo med deformacijo in obre­ menitvijo z izrazom: e = — (1 + i tujih delavcev, sila težko bolj koncentrirati naše skupine. Iz tega izhajajo tudi določene težkoče v pogledu pogostejšega kontakta z delavci, njihovo prehrano ipd., med tem ko so naselja v katerih sta­ nujejo bolj ali manj ustrezna predpisanim zahtevam. Na gradbiščih so naši delavci marljivi in cenjeni, toda pripominjamo, da na splošno strokovnost na novo prihajajočih konstruktorjevcev iz leta v leto upada. Zato bo treba v prihodnje posvetiti izbiri kadrov več pozornosti, Bogdan M elihar stranskem podzemnem prostoru, da bi se popolnoma izključili razni šumi in motnje. Vsi vhodi o*z. izhodi so tako široki, da je možno zpraznti dvorano v prmeru potrebe v treh minutah. Der B auingenieur 1970/2 820 KM DOLG CEVOVOD IZ TRDEGA PVC, UPORABLJEN PRI ODVODNJEVALNEM PROJEKTU NA DONAVI V ROMUNIJI Angleška tvrdka Chemidus Plastics Limited-Ash- ford je dobavila Romuniji 820 km cevi premera 12,7 do 40,6 mm iz trdega PVC, katere bo uporabih za razde­ lilno mrežo 80.000 ha obsegajočega odvodnjevalnega projekta na območju Sadova-Corabia v dolini Donave. Namen projekta je odvajati vodo iz Donave ter jo črpati na terase na severnem bregu reke; obenem bi se Sl. 1. Cevi iz trdega PVC Sä. 2. P olaganje cevi iz trdega PVC za navodnjavanje navodnjeval del poplavljenega območja, katerega so zajezili in naredili rodovitnega. Skupna vrednost za projekt Sadova-Corafoia dobavljenih cevi je preko 18 minj, DM. Tlačne cevi Chemidus imajo tesnilni drsni spoj z gumijastim ali neoprenskim prstanom. Pri vgra­ jevanju niso potrebna talila niti toplo varjenje, zato se lahko polagajo zelo hitro. En konec vsake cevi je razširjen v ofoojko z vdelanim utorom, v katerega se vloži prstan. Obojke so tako dolge, da prestrezajo vse stranske ali vzdolžne premike gibanja tal ali tempera­ turnih sprememb. Da se izravna zmanjšanje debeline cevi, nastale zaradi oblikovanja obojke in utora, se na cev namesti rokavec. Drugi konec cevi je gladek in utrjen. Če se potisne gladki konec cevi v obojko, se stisne ploskev gumijastega prstana in ustvari tesnje- nje. Pritisk tekočine tudi pritisne prstan na zunanjo steno cevi, s čimer se še poveča tesnjen j e. Ta t. im. Z-spoj tesni tudi v vakuumskem okolju. Prednosti teh cevi so še: udobno transportiranje zaradi majhne teže, malo spojev, ker so cevi dolge (do 9 m); nepotrebni so premazi ali kakšna posebna strežba; ker so cevi lahke in prožne, se lahko spajajo takoj ob izkopanem jarku in porinejo vanj; zato so lahko tudi jarki ozki (le 30,4 cm širši od premera cevi). Namen projekta Sadova-Cariba je intenziven mehanski način obdelave tal na tem področju, s čimer bi dosegli povečano letino pšenice, koruze in grozdja in celo dvojno žetev pšenice in koruze. Iz Donave bodo vodo dovajali na terase na severnem bregu preko avtomatske zapornice, nakar bi tekla po mreži kanalov, obloženih s polieti­ lenskimi ploščami in pokritih z montažnimi betonskimi ploščami. Iz kanalov se bo voda črpala in vodila po PVC ceveh s tlakom do 9,1 kg cm2 do 134 avtomatsko upravljanih postaj tlačnih črpalk, na katere bodo pri­ ključene naprave za razprševanje s pomočjo zraka. Razen tega bodo uporabili PVC cevi tvrdke Che­ midus še v druge namene tako za oskrbo pitne vode in vode za industrijo. Za transport mestnega in zemelj­ skega plina v gospodinjske namene bodo uporabljali Chempiakt-cevi, ki so podoben izdelek, ki pa so bolj odporne proti sunkom. P ress In form ation from EIBZS No. 718 INJICIRANJE UMETNIH MAS V BETON Pri mnogih betonskih konstrukcijah kot npr. v kleteh, odvodnih kanalih ali predorih so razpoke zelo pogost pojav. V takih primerih je treba netesna mesta zavarovati pred pritiskom vode. V ta namen so zelo primerne injekcije v betonu z umetnimi smolami. Mo­ krega betona se posebno dobro oprimejo epoksidne smole, ki pod vodo utrde in se le malo krčijo. Ne vse­ bujejo talil, ki bi kasneje izparevala, in se utrjujejo dobro pri zvišani temperaturi. Injieira se tako, da se v beton izvrta z diamantnim svedrom izvrtina in v to ped tlakom 10 do 250 kp/em2 vtiska epoksidna smola, ki zapolni defektna mesta. Ta način uporabljajo lahko tudi pri dilatacijskih fugah, ki prepuščajo vodo. V mnogih primerih je ta način edina možnost popravljanja pomanjkljivo izdelanih zgradb, tako da tudi visoka cena epoksidne smole pri tem ni odločilna. B auplanung-B autechnik 1970 3. STROPNE IN STREŠNE KONSTRUKCIJE IZ OKTA PLOŠČ Okta plošča predstavlja posebno izdelano pletivo oktaedrov in tetraedrov, katerih stranice so iz cevi, ki so v vozliščih povezane s kroglami. Idejo za tak način uporabe elementov prostorske mreže v obliki okta­ edrov je dal W. Koonigs iz Krefilda, uporabila pa jo je tvrdka Mannesmann. Pri tem prostorskem mrežastem pletivu iz jeklenih cevi gre za gradbeni element, ki popolnoma ustreza zahtevam sodobne gradnje. Okta plošče se vgrajujejo kot vzporedne plošče in sicer so ali ravne ali cilin­ drično zakrivljene. Jeklene cevi so na koncih gladko odžagane in z jeklenimi kroglami zavarjene v plosko nosilno konstrukcijo. Okta plošče je možno vgrajevati na dva načina: — kot trikotno mrežo, ki je vsestransko drsno' in vrtljivo toga, — kot štirikotno mrežo, kjer plošče prenašajo le navpične obremenitve in niso trdne na drsenje v vo­ doravni smeri. B autechnik 1970/4 PROGRAM GRADNJE CEST V TUNISU Svetovna banka je odobrila pred kratkim Tunisu posojilo v višini 850.000 dolarjev za izdelavo tehničnih študij za pripravo generalnega programa gradnje cest. Sicer ima Tunis razsežno cestno mrežo nad 15.000 km, ki veže glavno mesto s posameznimi provincami in so­ sednimi državami Libijo in Alžirom. Načrte razvoja mislijo skoncentrirati zlasti na se­ verovzhodnem področju države, kjer se kaže močan in hiter ekonomski in turistični dvig. Generalni projekt je razdeljen v dva dela: — projektiranje novih potih glavnih cest v skupni dolžini 200 km ter dveh cest drugega reda, v dolžini 75 km; v to gradnjo je vključenih 16 mostov in 41 manjših del. Nove trase bodo potekale v glavnem po že obstoječih cestah, s tem da se bodo popravili krivi­ ne, profili in prečni odseki ter izboljšalo stanje cest in njih vzdrževanje; — program izboljšanja sedanjih glavnih cest na podlagi prioritetnega izbora, katerega bo določal po­ sebni odbor strokovnjakov, ter preureditev in organi­ zacija vzdrževanja cest. S tem zadnjim posojilom bodo dosegle skupne sub­ vencije Tunisu s strani Svetovne banke vsoto okoli 32 milijonov dolarjev. Le Strade 1970 — april INGTJRI LOČILNA PREGRADA IN NUREK — ZEMELJSKA PREGRADA V SZ V Georgiji trenutno grade največjo ločilno pregra­ do na svetu, ki je 270 m visoka, v Tadžkistanu pa 317 metrov visoko zemeljsko pregrado. Inguri jez na vzhodni obali Rdečega morja so pri­ čeli graditi 1964 1. Ta dvakrat zavita, na kroni 760 m dolga zgradba je pri vrhu debela 10 m, pri dnu pa 70 m. Tla so iz mehkega apnenca. Predvidene so dopustne tlačne napetosti 60 kp/cm2 in varnost za beton 5. 15 km dolg rov vodi do centrale, ki ima 5 Franci- sovih turbin s po 260.000 kW pri tlačni višini 382 m. Zemeljska pregrada NUREK leži na meji z Afga­ nistanom. Zaradi nevarnosti potresov in ker so tla iz primernega materiala jo grade kot zemeljsko pregrado z nepropustnim jedrom. Dolžina krone je 800 m; debe­ lina pri dnu je 1500 m, volumen pa 50,5 milijonov m-’. Hidrocentrala bo imela 9 energetskih enot za 300.000 kilovatov. Razen za centralo bodo pregrado uporabili tudi za navodnjavanje 650.000 ha zemlje. Der B auingenieur 1D7C/3 HIDROCENTRALA EMOSSON V GRADNJI V jugozahodnem kotu kantona Wallis v Švici, ne­ daleč od Martignyja grade švicarsko-francosko hidro­ centralo Emosson. Akumulacijska kotlina bo zbirala nad 200.000 milijonov kub. metrov vode. Zid jeza bo visok 177 m; dolžina krone pa bo 526 m. Akumulacij­ sko jezero se bo napajalo po štirih dovodnih kanalih, ki bodo segali do ledenikov Montblanca. Maksimalna zmogljivost hidrocentrale bo 634 milijonov kWh. Za celotni projekt je predvideno 520 milijonov švic. fran­ kov. Z začetnimi deli, t. j. gradnjo stanovanj za de- delavce, dovoznimi in odvoznimi cestami, žičnico za prevoz materiala itd. so pričeli že pred dvema letoma. Sedaj grade temelje za zid jezu, za kar bodo porabili 200.000 m3 betona, ter obenem betonirajo temelje za hidrocentralo. Centrala bo imeli Peltonovo turbino s petimi šobami (požiranje 9,7 m3/sek, število obratov 600 v min.), vodohlajeni generator za 700.000 kWA ter transformator za enako zmogljivost. Za tri skupinske obrate bodo postavili Francisove turbine (5000 kW) in tristopenjske napajalne črpalke (3800 kW). Z delnim pogonom računajo že letos, celotna dela pa bodo kon­ čana konec leta 1971. Der B auingenieur 1970/3 DOLINSKA PREGRADA TARBELA V PAKISTANU — TRENUTNO NAJVECJE GRADBIŠČE NA SVETU V V enem prejšnjih člankov smo opisali gradbišče Tarbela v Pakistanu, kjer grade danes največjo do­ linsko pregrado na svetu. V dopolnilo bi dodah še ne­ kaj zanimivosti: za pakistanskega investitorja oz. grad­ beno oblast WAPDA (Water and Power Development Authoryty) vrši nad gradnjo nadzor ameriška tvrdka T.A.M.S — (Tippetts, Albott, McCarty and Stratton), ki je predpisala zelo detajlirane specifikacije za utrjeval- ne postopke in naprave. Ti predpisi zahtevajo, da je treba uporabljati vibracijske priklopne valjarje, ki imajo statično težo vsaj 9075 kg (20000 lbs). 90 % statične teže tega valjarja se mora prenesti na tla. Kot dinamična sila ah centrifugalna sila se za­ hteva 18150 kg (10000 lbs). Iz tega dobimo zahtevani * dynamic impact — dinamični udar« 27225 kg (60000 lbs). Centrifugalne sile naj se nanašajo v območju frekvence med 1100 in 1500 Hz. Vse naprave za nabi­ janje na jezu Tarbela morajo imeti potrdilo, da ustre­ zajo tem zahtevam. Nadalje je specifizirano, da morajo imeti bandaže minimalni premer 1500 m min minimalno širino 1800 mm. Da bi ugotovili sposobnost utrditve tal, ki so v glavnem iz apnenca, škrilja in kremena in so močno preparela, in uporabljivost predpisanih nabijal- nih naprav, so opravih na testimih odsekih meritve posedan jatal in sejalne analize. Končno so se odlo­ čili za valjar tipa Dingier VWA 8, ki je težak 9,11, ima premer bandaže 1,50 m in širino 1,80 m ter frekvenco 1500 Hz. Centrifugalna sila je 18,21, dinamični udar pa znaša 27.000 kg. Na gradbišču uporabljajo tudi De- magov valjar Dingier VWA 16 za utrjevalna dela na jezu, dovoznih in odvoznih cestah. Poleg tega uporab­ ljajo tudi Demagove lopataste bagre in celo vrsto stolp­ nih žerjavov. Strassen und Tiefbau 1970/3 NOVA CESTNA ŽELEZNICA V SAN FRANCISCU V San Franciscu nameravajo odstraniti sedanjo mestno železnico, da bi dobih več prostora za avtomo­ bilski promet. Stopnja motorizacije je toliko narastla, vprašanje parkiranja v centru mesta je postalo tako kritično, da mnoge velike trgovske hiše zapuščajo sre­ dišče mesta, ker niso v stanju omogočiti svojim stran­ kam dovoz in parkiranje. Zaradi tega so sklenili zgraditi novo hitro mestno cestno železnico BART (Bay Area Rapid Transport), katere mreža bo v začetku zajemala 120 km in bo do­ segala hitrost prevoza do 80 km/h, tj. maks. hitrost 128 km/h. Kapaciteta naj bi bila 30.000 potnikov v uri v obe smeri. Vagoni bodo imeh le mesta s sedeži. Za­ nimivo je, da se niso odločili za enotirno progo ah gumijasta kolesa, temveč za najbolj varen in najeko- nomičnejši sistem klasične dvotirne proge (1677 mm) in za jeklena kolesa. Dušenje zvoka v vagonih in zunaj vagonov bodo dosegh z dušenjem delov karoserije, pri­ trjenimi okni (v vagonih bo klimatska naprava), z aku­ stično obliko koles, sistem brezhrupnih zavor, elastično šasijo, preko koles segajočimi stenami vagonov, ela­ stično pritrditvijo tračnic, ki bodo imele varjene stike in z 600 do 700 mm visoko betonsko steno na obeh straneh proge. Odseki nad zemljo bodo ležah na mon­ tažnih betonskih kosih; podzemni pa bodo tekli sko­ zi predore in podvodne rove, izdelane iz montažnih, preko 100 m dolgih sekcij. Za izdelavo največjega potniškega letala na svetu dela pa bodo končana sredi leta 1971; predvideni stro­ ški znašajo okoli 100 milijonov dolarjev. Inženjerske stavbi — Bratislava 1969/5 PLANIRANA GRADNJA — KLJUČ ZA USPEŠEN PROJEKT GRADITVE LETAL BOEING 747 Za izdelavo na j več j ega potniškega totala na svetu — Boeing 747 (Jumbo) je bilo treba zgraditi ogromno montažno poslopje s 6 milij. cbm obzidanega prostora in to v rekordnem času dveh let. Montaža se je vršila v Seattlu — državi Washington ZDA, gradilo se pa je od aprila 1966 do maja 1968 leta. Glavna montažna ha­ la ima površino okoli 25.000 m2, glavna ladja je dolga preko 1.800 m in je prekrita z vezniki razpona 91,5 m; koristna višina hale je 26,5 m, pri skupni višini 35 m. Naročilo za pričetek gradnje so izdali šele v aprilu 1966, ko si je tvrdka zagotovila naročnike za ta gigant­ ska letala. Dela naj bi bila gotova v 24 mesecih, da bi se lahko predala prva letala konec leta 1968. V terminskem planu izgradnje je bilo treba upo­ števati, da se mora najkasneje do oktobra 1966 izrav­ nati in splanirati celotna površina zemljišča, ki je znašala nad 2 milijona m2, pri čemer bi bilo treba prestaviti 4,5 milij. m3 zemlje. Pri planiranju so pred­ videli, da bi se dalo z dnevno prekopanimi 100.000 m2 površine to doseči; okoli 600.000 m2 zemljišča je bilo treba prekriti z 10 cm debelo plastjo litega asfalta. K objektu je spadala še gradnja 3,2 km dolgega dovoznega tira, ki naj bi premostil višinsko razlika 160 m z vsponom 5,6%. Zato je bilo treba prestaviti 1,5 milij. m3 zemlje, ker so za traso uporabili globel. Ker je nasipani material zahteval dobro drenažo, so prikazi in ocene LUJO SUKLJE: RHEOLOGICAL ASPECTS OF SOIL MECHANICS (London 1969, 571 str.) Knjiga vsebuje kritični pregled eksperimentalnih dokazov, teorij in metod računa konsolidacije ter ana­ liz stabilnosti brežin s posebnim ozirom na viskozne lastnosti tal. Šest glavnih poglavij: osnove mehanike kontinu­ umov, eksperimentalne in teoretične osnove enosmer­ ne konsolidacije pri preprečenih bočnih deformacijah, eksperimentalne in teoretične osnove tridimenzionalne konsolidacije, uporabnost analize konsolidacije v pol-' prostoru in v zemljinskih objektih, dolgotrajna sta­ bilnost brežin ter učinki lezenja in relaksacije na ze­ meljske pritiske, je razdeljeno na 23 poglavij. V prvih poglavjih so podani odnosi med tenzor­ jem napetosti in deformacij ter osnove teorije elastič­ nosti, porušitve in plastičnosti v mehaniki tal. V po­ glavju o konsolidaciji se tla obravnavajo kot viskozni medij nelinearne anizotropne deformabilnosti, in sicer za popolno in deloma zasičeno stanje. Podani so od-i nosi med deformacijami in napetostmi, med deforma­ cijami, napetostmi in časom in obdelane metode kon­ solidacije na osnovi eksperimentalnih krivulj. Kri tič-) no so diskutirane teorije konsolidacije, ustrezajoče raz­ ličnim linearnim in nelinearnim reološkim modelom. Posebno podrobno je analiziran učinek časa na stabilnost brežin in na račun zemeljskih pritiskov. Po­ sebni poudarek velja učinkom dolgoletnega lezenja na redukcijo trdnosti, vključno natezne in upogibne trd­ nosti in na kinematske pogoje, ki vplivajo na zemelj­ ske pritiske na podporne konstrukcije in v temeljenih tleh. Avtor kritično presoja uporabnost reoloških mode­ lov pri različnih konsolidacijskih teorijah, podaja ori­ ginalno analizo konsolidacije po metodi izotah ter daje nove poglede na analizo konsolidacije deloma zasiče­ nih tal. Nakazan je postopek analize stabilnosti brežin in račun zemeljskega pritiska ob upoštevanju kine- matskih pogojev ter hitrosti premikov. Analiziran je progresivni lom v tleh in cone lezenja, oboje s kri­ tično razpravo o običajnih metodah analize konsolida­ cije in stabilnosti brežin. Knjiga je namenjena predvsem slušateljem tretje stopnje študija, gradbenim inženirjem in inženirjem rudarstva ter geologom, ki delajo na področju me­ hanike tal. Knjiga je pisana v enostavnem, jasnem morali položiti okoli 4 km drenažnih cevi na vsak km dolžine tira. Izdelati je bilo treba 3 predore s skupno dolžino 900 m pod montažno halo; ti naj bi služili za vode za oskrbovanje, izhode v sili itd. Vsa ta dela je bilo treba izvršiti pred začetkom montaže jeklene kon­ strukcije. Obenem so zgraditi dolinsko pregrado z nasipom visokim 10 m in zaslombeno kotanjo. Jeklena konstrukcija montažne hale je iz 49 vez­ nikov s širino opor 91,5 m. Pri gradnji predalčne kon­ strukcije so uporabili posebno valjane težke I-profile (75 kg m). Pri montaži so uporabljali viseče odre veli­ kosti 30 X 90 m, ki so tekli na visečih odrih žerjavov. Z dobro planiranim delom je bilo pravočasno iz­ vedeno to ogromno delo. D er B auingenieur 1970.1 Ing. E. M. stilu in bo dostopna inženirju, ker ne zahteva preveč poglobljenega matematičnega znanja. Delo izpolnjuje praznino v geomehanskem strokov­ nem slovstvu, ker najnovejši izsledki znanstvenega dela doslej še niso bili zbrani in analizirani tako te­ meljito kot so v knjigi, ki jo je napisal naš priznani znanstvenik prof. L. Šuklje. Avtorju k uspehu, ki je plod njegovega dolgolet­ nega znanstvenega dela, iskreno čestitamo. I. s. DIPL.-ING . G. SZABO: DIE GRUNDLAGEN EINER NEUEN FESTIGKEITS­ THEORIE, 1. Band (Temelji nove teorije o trdnosti, 1. zvezek. Bau- verlag GmbH, Wiesbaden — Berlin, 2. predelana iz­ daja, 1970, 128 strani, 44 slik in tabele. Vez. DM 33.—) Druga, bistveno razširjena in popolnoma prede­ lana izdaja tega temeljnega dela obstoji iz treh delov. V prvem delu so podane teoretične osnove, izpeljane različne trdnostne vrednosti (natezna trdnost, tlačna trdnost, strižna trdnost, upogibna in pretržna trdnost). Teoretični rezultati so primerjani z rezultati iz poiz­ kusov. Najpomembnejša spoznanja tega prvega dela je mogoče smotrno prikazati v naslednjih ugotovitvah: Trdna telesa so zaradi medsebojne privlačnosti njihovih delcev v stalnem lastnem napetostnem stanju; izključno iz teh lastnih napetosti je mogoče izvajati mehansko trdnost. Te lastne napetosti niso v nobenem prerezu enakomerno porazdeljene; iz tega sledi, da tudi mehanska trdnost trdnih teles ni v nobenem pre­ rezu enakomerno porazdeljena. Mehanska trdnost torej ni nikaka skalarna vrednost — ampak je vektorska veličina. Iz tega sledi, da so različne trdnostne vred-’ nosti inženirske mehanike v bistvu odvisne od velikosti in oblike teles. Mera te odvisnosti je pri različnih ma­ terijah opazno različna; v primeru betona je posebno velika, marsikatere katastrofe imajo vzrok prav v tem dejstvu. Teoretične postavke je mogoče v primeru betona, armiranega betona in nekaterih umetnih smol eksperimentalno lepo prikazati. V drugem delu so podani splošno poznani zakoni, pojmi in principi nauka o trdnosti, vendar jih avtor podvrže kritičnemu premisleku. Tretji del knjige bo obravnaval mehanske feno­ mene, ki jih avtor prav tako obravnava iz novega zor­ nega kota. Hkrati nakaže plodno stično točko med inženirsko mehaniko in relativnostno teorijo. Nove predstave o izvoru in naravi mehanske trd­ nosti so se pokazale kot zelo učinkovite. Vodile so do spoznanja cele vrste teoretičnih povezav, ki so za raz­ iskovanje zelo važne. Toda tudi praktik najde v knjigi neštete trdnostne vrednosti, zlasti za beton, ki jih pri svojem delu neobhodno potrebuje in jih ne more do­ biti nikjer drugje. V Szabövih idejah je torej pojmu napetosti dan popolnoma nov pomen in drugačna razlaga, kot smo je običajno vajeni. Te miselne možnosti, ki se bistveno opirajo na modema spoznanja na področju fizike trd­ nih teles in fizikalne kemije, nudijo pojasnilo za vrsto pojavov v tehniki materialov in gradbeništvu. Avtor podaja v svoji knjigi zares nekaj novega, namreč fun­ damentalno ugotovitev, da trdna telesa v zunanje ne­ obremenjenem stanju niso brez napetosti, ampak vlada v vsem telesu enakomerna tlačna napetost ß 0, ki izvi­ ra iz privlačnosti med molekulami — lahko bi torej imenovali nekakšno naravno, fizikalno določeno pred- napetost. Iz konsekventnega upoštevanja tega ß 0 sta­ nja sklepa avtor na najrazličnejše pojave v trdnostni teoriji kot so trdnosti na tlak, nateg in upogib, krče­ nje, pretržna trdnost in še drugi bistveni parametri, važni za eksperimentalno preiskavo in praktično upo­ rabo. mnenje in k r i t ika PLENUM ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE dne 24. aprila 1970 v Ljubljani Plenum je bil sklican glede na pereča vprašanja, ki zadevajo vlogo organizacij inženirjev in tehnikov v naši družbi, stanje tehniških strokovnih kadrov, slo­ venski tehniški tisk in problem gradnje centralne teh­ niške knjižnice ter doma inženirjev in tehnikov v Ljubljani. R e f e r a t i , ki pojasnjujejo in utemeljujejo spre­ jete sklepe, so v nadaljnjem podani v celoti. STANJE STROKOVNIH KADROV V NAŠI DRUŽBI 1. Uvod Zavest o pomenu strokovnih kadrov postaja če­ dalje bolj pereča, vsi dejavniki ji posvečajo posebne Stopnja izobrazbe Visoka iz o b r a z b a .......................................... Višja izo b ra zb a ............................................... Srednja izobrazba.......................................... Nižja izobrazba............................................... Visoko kvalificirani d e la v c i........................ Kvalificirani d e la v c i ...................................... Polkvalificirani d e l a v c i ............................ Nekvalificirani d e la v c i ................................. Skupno zaposlen ih ........................................... Družbeni proizvod industrije v mil. din* 1 . Proizvodnja mil. din na zaposlenega . • ■ V naslednjem podajamo pregled vsebine: IZVOR IN NARAVA MEHANSKE TRDNOSTI —• Ali so trdna telesa brez napetosti? — Identifikacija pojmov. O zgradbi materije — Elementi mehanske trdnosti — Pojav privlačnosti. Področje jedra, področje robu in področje vogalov — Ploskve ß 0 — ß 0 ploskve kockastih teles — ß 0 ploskve kvadrastih teles — ß 0 ploskve prizmičnih teles — Prvi eksperimentalni dokaz za obstoj ploskev ß 0 —• o diagram. Teoretične raziskave — Potek ß 0 ploskev pri betonskih jeklih —■ Makroskopska tlačna trdnost — Tlačna trdnost kvadratične prizme — Potek ß 0 ploskev za beton — Številčni podatki o teoretični natezni trdnosti be­ tona — Makroskopska strižna trdnost — Upogibno natezna trdnost. Številčni podatki za be­ ton. Opombe o upogibno natezni trdnosti za beton­ sko jeklo in nekatere zalivne smole. Teoretične osnove za betonske trdnosti. B. F. analize. Zato je prav, da tudi mi sami kot strokovnja­ ki prispevamo nekaj osnovnih misli k vlogi, pomenu in težavam pri delu strokovnjakov. Sodobno gospodarstvo postaja vse bolj dinamično, iz dneva v dan se pojavljajo novi izdelki, metode in spoznanja; znanje zastareva že v ciklu petih let; funk­ cionalna odvisnost posameznih vplivov je čedalje bolj prepletena. S tem postaja delo strokovnjakov ključ­ nega pomena za uspeh slehernega gospodarstva. T a b e l a 1 : Primerjava izobrazbene strukture zaposlenih delavcev SFRJ in posameznih republik na področju industrije SFRJ in posameznih republik na področju industrije in rudarstva (po stanju na dan 31. 3. 1967 po Statističkem godišnjaku SFRJ 1969, str. 346) SFRJ «/. Slovenija •/o Srbija ožje področje «/» Hrvatska »/. 2,12 1,32 2,51 2,29 0,98 0,69 1,3 0,78 6,95 5,96 8,0 6,83 5,95 6,6 5,42 6,32 6,0 4,96 6,8 5,78 26,5 26,2 27,1 26,9 16,7 16,3 16,55 16,62 34,7 38 32,2 34,4 1,359.044 225.590 339.985 344.773 35.448,9 6.443,5 8.660 10.223,7 (1967) 0,0261 0,0285 0,0255 0,0297 2. Analiza strokovnega kadra Število strokovnjakov je osnovni pogoj za rast go­ spodarstva in pomeni kazalnik rasti gospodarstva, nje­ gove uspešnosti in upanja v prihodnje. Kako pa je to pri nas, kaže tabela 1. Iz pregleda je videti, da imamo najslabšo struktu­ ro strokovnega kadra, in sicer ne samo med razvitimi republikami. Srbija ima 91 Vo, Hrvatska pa 74 %> več inženirjev. Srbija ima višje izobraženih za 88 %> več. Proizvodnost industrije je sicer v Sloveniji še do­ volj zadovoljiva, vendar nas bodo tudi tu kmalu pre­ hiteli, kajti strokovnjaki v drugih republikah so mla­ di, tako da se bo njihov vpliv na proizvodnost pokazal šele v naslednjih letih. 3. Analiza strokovnega kadra za prihodnje Da bi ugotovili, kakšne so možnosti, da bi to struk­ turo popravili, moramo analizirati razmere na področju visokega šolstva, kar je prikazano v tabeli 2. T a b e l a 2 : Razmerje visoko izobraženih, štu­ dentov in diplomantov visokih šol glede na prebival­ stvo ter glede na zaposleno osebje v posameznih re­ publikah. Celotni družbeni proizvod (v mil. din) SGJ str. 365 1969 ........................ Število p reb iv a lcev ............................ Število zaposlenih v celoti . . . . Število visoko izobraženih na 10.000 p reb iv a lcev ........................................... Število diplomantov na fakultetah v letu 1967 ............................................... Število študentov (na fakultetah) . Število študentov na 10.000 preb. . . Število študentov na 10.000 zaposle nih v c e lo t i ........................................... Število diplomantov na 100 milijo­ nov din družbenega proizvoda . . . Število visoko izobraženih na 10.000 p reb iv a lcev .......................................... SFRJ Slovenija Srbija ožje področj 80.199,7 13.221,6 19.789,5 20,154.000 1,691.000 5.079.00 3,528.870 (1. 4. 67) 497.537 915.819 144,6 177,2 169,5 12.070 951 4.499 140.647 9.320 53.290 69,7 55,1 105 398 187 582 15 7,18 22,7 14,2 17,5 16,8 BIH Hrvatska M akedonija 9.199,9 21.959,3 4.172,6 3.799.000 4,364.000 1,574.000 478.263 896.850 226.777 — 181,5 — 1.261 3.231 1.179 16.000 28.885 16.104 42,2 66,2 102,3 335 332 710 13,72 14,71 28,2 11,3 18,1 11,4 Po številu študentov na 10.000 zaposlenih smo v Sloveniji s 187 daleč najnižji v Jugoslaviji, enako tudi po številu diplomantov na 10.000 zaposlenih. Ker je v Jugoslaviji delež zaposlenega prebivalstva večji kakor v drugih republikah, se te številke pri vzporejanju na 10.000 prebivalcev popravljajo, smo pa vendarle za ostalimi republikami razen za BiH. Važno je za industrijo', kolikšen družbeni proizvod odpade na enega diplomanta, ker to pove, koliko mož­ nosti je za intelektualno oplojevanje kapitala. V Slo­ veniji odpade na 100 milijonov družbenega proizvoda 7,18 diplomantov, kar je še enkrat slabše od jugoslo­ vanskega poprečja. Iz tega lahko sklepamo, da se Sloveniji ne obeta nič boljšega pri takšnem trendu razvoja, da bi v pri­ hodnjih letih izboljšala svojo izobrazbeno strukturo. Slovenija ne more računati s tem, da bi intelektualno povečala stopnjo vloženega dela. Zaradi tega je prav malo možnosti, da bi uresničili namen, ki ga načrtu­ jemo za dolgoročni razvoj: da bomo povečali narodni dohodek s tem, da bomo stopnjevali znanstveno za­ htevnost proizvodnje, ker za takšno rast nimamo dru­ gačnih materialnih in delovnih rezerv. Izboljšujemo lahko samo kvaliteto, natančnost, zahtevnost in kom­ pliciranost proizvodnje, ki se mora v tem duhu pre­ ustrojiti. Za takšen cilj, od katerega bi imeli ogromno korist, pa nimamo in ne bomo imeli potrebne baze strokovnjakov. 4. Poti za povečanje dotoka strokovnjakov Pri razvijanju strokovne baze v preteklih letih moramo ugotoviti, da se število diplomantov zmanj­ šuje, saj od 1. 1967 na 1968 zaznamujemo padec od 1028 na 951, tj. za 7,5%, medtem ko je v jugoslovan­ skem poprečju število naraslo za 2,5 %>. V Sloveniji se je v tem času število zaposlenih povečalo za en odstotek. Tega stanja ni možno popraviti s povečanjem šte­ vila študentov, ker večjega prirasta ni, pač pa z ure­ ditvijo osipa, ki je postal prava naša posebnost. V letih do 1955 je dosegal osip 10 V», nato pa je pričel nagloma rasti ter je dosegel v Sloveniji že 62 »/o. Hkrati se je zmanjševalo število tistih študen­ tov, ki so diplomirali v roku. Medtem ko je 1. 1962 diplomiralo v tehniških vedah 9,5 °/o v roku, se je potem številka stalno zmanjševala ter dosegla leta 1967 3,8 %» (SGJ 1969, str. 297). Za primerjavo je treba navesti, da velja v ZRN 5 °/o osip za dopusten iz so­ cialnih in zdravstvenih razlogov. Univerzi Cambridge in Oxford imata 3,2 °/o osipa, se pravi da od 100 vpi­ sanih študentov diplomira 97. V Sovjetski zvezi na- glašajo, da je osip minimalen, ker je profesor dolžan vso skrb posvetiti študentu, ki ima s snovjo težave. Ker vidim v tej številki osipa neizmerno rezervo, ki bi občutno sanirala prikazane razmere in kadrov­ ske težave gospodarstva, menim, da jo je treba anali­ zirati. To pa tudi zaradi problemov, ki jih prinaša mladi generaciji, kajti to pomeni ustvarjanje polinteli- gence brez kvalifikacije, ki nima nobene možnosti, da bi se aktivno vključila v življenje. Izgubljena leta povzročajo za vso družbo veliko finančno izgubo, mla­ dini pa prepuščajo moralne in psihične posledice. Naša mladina ni slabša od angleške in nemške, zato tu ne gre za nadarjenost, temveč se s tem rešu­ jejo problemi prenatrpanosti oddelkov in kadrovske težave. To je nepošteno nasproti mladi generaciji. C e) ni prostora, je treba vpis omejiti, vpisane pa z vso potrebno pomočjo privesti 100 °/o do končnega uspeha. Za druge je treba poskrbeti možnost študija na tujih univerzah, saj je znanje potrebnejše od neštetih dru­ gih nepotrebnih stvari, ki jih uvažamo za devize. Vsak predavatelj bi moral osebno poznati študen­ ta, zlasti pa šibkejše, s katerimi bi moral posebej delati seminarsko. Zato je potrebno odpraviti kadrov­ ski in prostorski problem. To velja zlasti za študente prvih semestrov. Enako je potreben stalen stik s štu­ denti poznejših letnikov, če naj prodre načelo samo­ stojnega tvornega dela pri raziskovalnih nalogah. Nedopustno je, da se problemi fakultet rešujejo z osipom. S tem ustvarjamo samo še hujše probleme, seveda drugje in hkrati za stalno. Nekvalificirani abi- turienti v sedanjih razmerah na trgu delovne sile ne morejo dobiti kruha ter si ustvariti eksistenco. Z njimi samo še siromašimo našo kadrovsko strukturo ter omo­ gočamo čedalje večjo razliko v primerjavi z drugimi državami.. Tudi izgovor, da za vse diplomante ne be­ dela, ni pravo opravičilo. Naj odidejo v inozemstvo;1 mnogi se bodo cd ondod vrnili z naj višjimi znanstve­ nimi nazivi. Pridobitev njihovih izkušenj bo odtehtala vložen denar. Reševanje bolečega problema ospa odpira možnost za ureditev pomanjkanja strokovnjakov, zboljšanja kadrovske strukture ter bazo za uresničitev naših dol­ goročnih načrtov, od katerih je odvisen naš skupni napredek. 5. Pravilna izraba strokovnih kadrov Seveda pa ne zadostuje, da podjetja zaposlujejo strokovnjake, temveč jih morajo tudi izkoriščati. Na tem področju je še vrsta pojavov, ki jih je potrebno odpraviti. Strokovnjaki se pritožujejo, da njihovo zna­ nje ni dovolj izkoriščeno in nimajo tistega vpliva na potek dela in poslovanja podjetij, kakršno bi ustrezalo pcmenu, kakršnega imata znanje in strokovnost za uspevanje in napredek podjetja. Pritožujejo se, da za delo niso pravilno iStimulirani in nimajo možnosti za oseben razvoj. Mnogokrat mora strokovnjak reševati take naloge, ki po zahtevnosti niso na ravni njegove strokovnosti. Redko se upoštevajo njegove pripombe, nasveti in analize. Ponavadi zadevajo na nezaupanje, kadar sku­ šajo vplivati na izboljšanje organizacije in poslovanja. Skoraj vedno v takšnih podjetjih prihajajo do veljave strokovni ukrepi šele v fazi prisilne uprave, kar pa ne more roditi sadov. Strokovnjaki so po zakonu izključeni pri nagraja- nju za tehnične izpopolnitve, ker spada to v njihovo1 delovno področje. Patenti kljub naporom niso postali poslovno-ekonomska kategorija, temveč jih obravnava­ jo v samoupravnih telesih kot predloge za raciona­ lizacijo. Lastniki patentov so zato izpostavljeni šika- nam, ki jih narekuje zavist in ne poslovna analiza. Iz tega je razvidno, da delo strokovnjakov v na­ šem gospodarstvu še ni doseglo pomena, kakršen mu pripada. Naloga vseh družbenih dejavnikov je, da te odnose spravijo v sklad z okviri, ki so normalni za visoko razvite družbe. 6. Pogoj za delo strokovnjakov Pogovori s strokovnjaki, ki so odšli v tujino, razga- ljujejo vzroke za njihovo odločitev, ki so za analizo pogojev za delo strokovnjakov zelo poučni. Strokovnjaki imajo malo možnosti za popolno uve­ ljavitev vsega potenciala: nimajo možnosti za razisko­ valno delo, primanjkuje eksperimentalnih možnosti i. neurejene so delovne razmere. Preveč so obremenjeni z jalovim delom, primoram so opravljati rutinska in pomožna dela sami, ker nihče ne upošteva gospodar-: ske škodljivosti takšnega dela. To je znak pojava, da se pri nas tvorno delo ne ceni. Pojavu izrazitega nezaupanja do sposobnosti naših strokovnjakov je treba posvetiti vso pozornost, da bi. čimprej odkrili jedro zla. Isti strokovnjaki prejemajc v tujini vse priznanje; odtod izvirata uvoz zastarelih in drugih licenc ter podcenjevanje dosežkov naših strokovnjakov. Čedalje bolj postaja očitno, da naši strokovniaki dobivajo priznanje samo po sodbi tujih ocenjevalcev. Naposled je treba omeniti tudi nenormalne delov­ ne navade, ki so pri nas v navadi, se pa resnemu de­ lavcu zde nesmiselne: nedisciplina pri delu. prekli­ ce vpnie dogovorov in obljub, potreba pismenega ob­ veščanja zaradi potrebe zavarovanja pri odgovornosti, ohlannost pri korespondiranju in poslovanju, nemir pri delu. Tudi delovna mesta so opremljena tako, da ni mogoče doseči prave zbranosti. 7. Pomen izseljevanja strokovnjakov O tem pojavu je vse znano samo iz osebnih sti­ kov, pri čemer pa ni na vpogled statističnih podatkov. Ta pojav molče sprejemamo, ne analiziramo njegov posledic, kar je treba obsoditi. Če odhajajo tvorne sile v najaktivnejši starosti, je izgube za gospodarstvo tež­ ko oceniti v celoti. Izgube so nedvomno, saj vsa večja kovinska podjetja v Sloveniji še komaj poslujejo, ker so odšle na tuje celotne izmene visoko kvalificiranih delavcev. Opozoriti je treba na to, da se s tem veča stalna emigracija, kajti visoki strokovnjaki so zaradi načina življenja in večjih dohodkov ter spričo socialnega po­ ložaja izseljujejo z družinami ali ustanavljajo družine v tujini. Zato je sploh vprašljivo, če se bodo kdaj vrnili, kakor se sicer dogaja pri delavcih. Tolažimo se s pritokom deviznih prihrankov, pri tem pa spregledujemo dragocen presežek njihovega visoko strokovnega dela, ki oplaja tuji kapital. V na­ sprotju s faktorjem presežka dela, ki je pri delavcu 2, znaša ta pri strokovnjaku 10, z drugimi besedami, z njim izgubljamo 910 vrednosti njegovega dela, če bi se vsa plača stekla v naše banke. Pojav odhajanja v tujino je treba zavreti. Ker to ni mogoče administrativno, je potrebno ukreniti vse, da izboljšamo pogoje dela in življenja strokovnjakov ter jih zboljšamo vsaj za približno takšno raven, ka­ kršno bi imeli v nozemstvu. Če so za to subjektivne in objektivne ovire ali odpor, jih je treba politično odpraviti. 8. Pomen strokovnjakov kot vodilnega kadra v gospodarstvu Visokošolska izobrazba ustvarja ljudi, ki jih upo­ rabljamo kot »strokovnjake«. Njihova uporaba za vo­ dilni kader ni tako nedvoumna. Poudariti je treba, da jim znanje odpira takšne metode, področja in razgled, kakršni so neogibno potrebni za vodenje, s čimer ra­ zumemo poslovno odločanje in usmerjanje. Dandanes ni mogoče govoriti o ločitvi med strokovnim delom in vodenjem takšnega dela. Različni ugovori, ki nikoli niso povsem jasni, od­ krivajo poskuse za obrambo zadnjih pozicij primiti­ vizma. Sedanje stanje, ki je posledica takšnega primi­ tivizma, kaže naslednja tabela 3, v kateri je prikazana najvišja vodstvena plast (generalni direktorji in direk­ torji) po izobrazbeni strukturi. T a b e l a 3: Izobrazbena struktura vodilnega sloja v delovnih organizacijah (SGJ 1969, str. 69) (Pri nas imamo podatke samo za najvišjo plast.) Jugoslavija Slovenija Srbija Hrvaška »/o »/o »/o •/. Visoka izobrazba . . 23 18 21,6 27,1 Višja izobrazba . . 16,9 13,2 19,8 13,7 Srednja strokovna iz­ obrazba ................... 30 37,6 28 26,2 Nizka strokovna iz­ obrazba ................... 5,65 2,9 7,5 7,2 VK — delavci . . . 18,7 22,4 17,9 16,7 K — delavci . . . 5,68 5,68 5,05 9,1 Za primerjavo navajam po Brinkmannu sestavo vodilnega kadra nemških podjetij: T a b e l a 4: Izobrazbena struktura vodilnega sloja v podjetjih ZRN Naj višja plast Druga plast Tretja plast Četrta plast dipl. inženir 65 (starost 20 (starost 45 let) 45 35 35 let) višji akademski ž i v i .................... na- . . 20 12,5 __ __ grad. inženir . . 12 25 30 40 dipl. kornere, dipl. ekon. . . ’ • 3 5 srednja izobrazba . . — — ostalo ostalo Opomba: najv išja plast: gen. direktorji druga plast: n jim podrejeni direktorji tretja plast: n jim podrejeni šefi oddelkov četrta plast: n jim podrejeni še fi oddelkov ali skupin Vir: Brinkm an: D ie A usbildung von Führungskräften für die W irtschaft. K öln 1967. Analiza kaže, da je v primerjavi z nemško sestavo izobrazba pri nas več kot štirikrat slabša. Med repub­ likami je sestava v Sloveniji najslabša, najboljša pa v Hrvaški. V ZRN je vstop v najvišjo vodilno plast ne­ mogoč brez visoke izobrazbe ali celo akademskih na­ zivov. Pri nas je komaj petina takšnih, ki bi se uje­ mali s tem -kriterijem. Sodim, da je vitalnost in prodornost našega gospo­ darstva, zmožnost poslovnih kombinacij in uspeh izraz takšne izobrazbene strukture tistih, ki usmerjajo naše gospodarstvo. Uspeha ni mogoče pričakovati, dokler se ta struktura ne povzpne na raven vseh visoko raz­ vitih gospodarskih sistemov, najsi bo na vzhodu ali zahodu. Menim, da je ključ za celoten kompleks nereš­ ljivih vprašanj v zvezi s strokovnjaki prav v tem pro­ blemu. Ko se bo struktura v zvezi vodstvenih slojev — ne samo najvišjega, temveč tudi tistih, ki so zgor­ njemu podrejeni — približala visoko strokovni zased­ bi, bodo vsi problemi, ki nas tarejo v zvezi s strokov­ njaki, rešljivi mnogo laže. M arko Kos, dipL inž. VLOGA ORGANIZACIJE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V NAŠI DRUŽBI Skozi vsa povojna leta so bile skupščine naše or­ ganizacije in njeni operativni organi močno obreme­ njeni z vprašanji mesta in vloge organizacije IT v naši družbi ter o njeni vsebini dela. Priznati si moramo, da nam doslej ni uspelo rešili ta vprašanja zadosti zadovoljivo, vsaj tako ne, da b zagotovila organsko rast in učvrstitev organizacije . celoti. Zlasti velja to za republiške organe kakor tir za osnovno relacijo posameznega strokovnjaka do last­ nega društva. V tem sestavku ne kaže ponavljati analitičnih sklepov in neštetih predlogov, ki so jih naše članstvo in posamezne organizacije že ugotavljale o vzrokih za takšno stanje v preteklosti. Mnogo več koristi bo prineslo, če vso to proble­ matiko čim izčrpneje obdelamo na naši skupščini, in sicer v luči in s pogoji, kakršne nam dajejo na tej stopnji družbenega razvoja teze: SZDL — DANES V tej zvezi je prav, da takoj spočetka definiramo odnos med vsakršno strokovno organizacijo in širšo družbeno skupnostjo, tj. v našem primeru SZDL. SZDL naj sestavlja smotrno organiziran mozaik strokovnih in drugih organizacij ter posameznikov, v okviru katerega prevzema vsak Slan v skladu z druž­ benim dogovorom določene naloge, ki jih opravlja v imenu in za potrebe celotne družbe. Za opravljanje lastne funkcije mora npr. .stro­ kovna organizacija spremljati javne in konkretne cilje, ki ustrezajo strokovnim, staleškim in družbeno-politič- nim potrebam vsaj pretežnega dela članstva. Taki in­ teresi morajo biti usklajeni in so neogibno hkrati iden­ tični z interesi in cilji družbe. Zveza IT kot organizacija strokovnjakov mora to­ rej od družbe ali države prevzeti -odgovornost ali so­ odgovornost v vseh vprašanj ah svojih strok, zlasti strokovnega izobraževanja, strokovnega ocenjevanja, razvoja strokovnega jezika, publicitete, propagande in posebej še naloge, ki so na po-ti napredka v stroki in perspektivnega razvoja pripadajo^čih gospodarskih pa- nog. Z izvajanjem teh nalog se oblikujeta določen druž­ beni položaj organizecije in osebni interes -poedincev, ki sta specifična glede na dosežene rezultate in njiho­ vo družbeno pomebnost. V vplivno usklajeni organizaciji mora vsak njen član videti in čutiti sredstvo za lastno gmotno, stro­ kovno, moralno in družbeno politično afirmacijo. Organizacija mora prevzeti od družbe take naloge, ki so za posameznega strokovnjaka neogibno potrebne. Posameznik se mora potemtakem zavedati, da bre-z svoje organizacije zgoraj omenjenih ciljev ne more do­ seči. Ker je namen tega uvodnega referata dati le nekaj injekcije za razpravo, ki naj prikaže poglobljeno pro­ gramsko orientacijo naše organizacije, naj v nasled­ njem nanizam le nekaj akcijskih področij, ki utegnejo postati — če se zanjo zedinimo — torišče naše dejav­ nosti v prihodnosti. — Ugotoviti je treba vrsto dal oziroma delovnih mest, za kakršna je potrebna natanko določena šolska izobrazbena stopnja, ki se mora obvezno končati s strokovnim izpitom pred našimi strokovnimi organiza­ cijami. — V ta namen naj se izdelajo tehnični predpisi in učni programi ter določijo sestava strokovne izpitne komisije kakor tudi organizacije, ki naj izvajajo tečaje in izpite. — Dalje je potrebno uzakoniti stalež za določena dela pooblaščenih tehnikov in inženirjev. — Potrebo po dajanju mnenj pred vsemi organi javne uprave in skupščin na razna vprašanja, ki za­ devajo sitroko ali strokovni kader. — Obveznega dajanja mnenj aktiva IT v gospo­ darskih in drugih organizacijah glede vseh strokovnih vprašanj — tj. standardov, investicijske izgradnje, kadrov ipd. V vseh teh in podobnih vprašanjih se je treba po­ prej sporazumeti z gospodarsko zbornico v celoti kakor tudi s posameznimi sveti po panogah. Šele po tako do­ seženem družbenem dogovoru naj bi bili izpolnjeni po­ goji za nadaljnje akcije v pristojnosti organov izvrš­ nega sveta in republiške skupščine za uzakonitev naših zahtev. Če dajemo na dnevni red naše zahteve po takih uzakonitvah in morebitnih sankcijah, tedaj tega ne za­ govarjamo zaradi nekih posebnih »cehovskih« intere­ sov naše organizacije. Naš namen je opozoriti odgo­ vorne družbene organe na vrsto pravno in organizacij­ sko nerešenih problemov, ki utegnejo močno zavreti naš nadaljnji gospodarski razvoj, če jih prepustimo nerešene samovoljnemu razlaganju, izigravanju po po­ sameznikih in stihiji. Če uvršča to vprašanje na dnev­ ni red prav naša organizacija, tedaj izvira to pač od tod, ker probleme naših strok poznamo, smo strokovno sposobni dn zato v duhu družbene samouprave tudi po­ klicani, da te in podobne naloge vključimo v svoj de­ lovni program. Razumljivo je, da mnoge naloge med njimi potre­ bujejo ne samo osvetlitev po strogo tehmično-strokovni plati. V takih primerih se bomo samoumevno povezali z drugimi in ustreznimi strokovnimi društvi ali posa­ mezniki ter skušali po tej poti doseči družbeno opti­ malno rešitev. Takšen pristop neogibno narekuje sku­ pen nastop s SZDL, sindikati, zbornico itd. Med tako zastavljenimi nalogami se bodo pojav­ ljale tudi take, ki bodo kdaj pa kdaj zahtevale ustano­ vitev specializiranih poklicnih organizacij ali pa jih bo prevzela kakšna druga že delujoča organizacija ali služba. To nas ne bo smelo motiti; poglavitno je, da učinkovito ukrepa in -se dela uspešno rešujejo. S podobnimi primeri se je naša organizacija že ukvarjala. Na nedavnem zasedanju komisije za pro­ duktivnost dela pri osrednji zvezi smo ugotovili, da sta bili ZIT Jugoslavije in posebej še ZIT Slovenije po­ budnik akcije za širše uvajanje vzgoje vodilnih kad­ rov v naši samoupravni družbi. To akcijo so nato po­ vzeli gospodarska zbornica, društva ekonomistov, eko­ nomska fakulteta in vrsta specializiranih gospodarskih proizvodnih organizacij ali služb. Kot predstavniki naše organizacije smo obiskali nekatere naše vidnejše javne delavce in predstavniške organe in jim prikazali potrebo po njihovi podpori. Zdaj že lahko ugotavljamo konkretne pozitivne rezultate. Niso redki primeri, ko si že v naprej lahko zami­ šljamo potrebo po ustanavljanju nekih profesionalnih služb. Navajam konkreten primer! Ta čas smo sredi širše pobudnosti za izdelavo srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana in perspektivneka razvoja po posameznih gospodarskih panogah ter družbenih službah oziroma dejavnostih. Mnogi sodelavci pri tem delu so iz vrst inženirjev in tehnikov. Kaj ugotavljamo? Ne nameravamo se spu­ ščati v razpravo glede globalnih ciljev in neizdelane metodologije planiranja, saj sodijo ta vprašanja prven­ stveno v domeno makroekonomike, družbenih ved in planskih organov. Kot tehniki in inženirji pa pogrešamo obilico os­ novnih podatkov, ki bi morali biti rezultat trajnega in neprekinjenega spremljanja ekonomskih in tehnološ­ kih rezultatov po posameznih panogah. Nimamo na vpogled študij o perspektivi tehnološkega razvoja zna­ nosti v svetu in posebej še konkretno pri nas. Izdelave planov smo se lotili kampanjsko — to si upam trditi povsem amatersko. Oprti na skrajno pomanjkljive uradne statistične podatke smo se skušali na hitro do­ kopati do nekih zakonitosti in po njih povzeti sklepe, ki temeljijo bolj na sistematsko izdelanih študijah v bolj razvitih državah kakor pa na naših lastnih. Tržišone raziskave za vsako posamezno gospodar­ sko organizacijo ali teritorialno družbeno farmacijo narekujejo potrebo po vsestranskih podatkih in dina­ mičnem prikazu najrazličnejših ekonomskih, komerci­ alnih, tehnoloških, kadrovskih in drugih parametrov skozi preteklo obdobje za vse naše gospodarske pa­ noge in teritorialne enote. Zato se ne smemo čuditi ugotovitvam kovinsko- metalurške skupine v slovenski republiški zbornici, ki zatrjuje o predloženem planu za kovinsko stroko, da je bila z njim sicer izdelana »debela« ekonomska štu­ dija, toda brez praktične vrednosti. Prizadete organi­ zacije se v predloženih študijah niso mogle znajti in so zato sklenile: podjetja se bodo sama lotila izdelave novega načrta. Kaj lahko pričakujemo: težavno reši­ tev z negotovim izidom. Perspektivni razvojni načrti in uspešno družbeno dogovarjanje nalagajo spoznava­ nje realnih rezultatov in delovnih zmogljivosti posa­ meznih gospodarskih in upravnih enot v preteklosti pa vse do današnjih dni. Tega pa brez trajnega in smo­ trnega poklicnega spremljanja vseh potrebnih para­ metrov ni mogoče doseči. Zato so potrebne profesio­ nalne službe pod okriljem zbornice ali druge ustrezne ustanove. V zadnjem času so tehnični kadri po proizvodnih kolektivih izpostavljeni določenemu družb sno-politič- nemu pritisku, češ da izpričujejo neke t. i. tehno­ kratske težnje. Prav je, da se tukaj ogradimo proti posameznim konkretnim primerom v praksi. Hkrati pa nrav tako odločno odklanjamo in se bomo v prihodnje še odločneje kakor doslej postavili v bran proti pav­ šalnim ocenam in obsodbam, zlasti še, ker se zavedamo zle dediščine primitivizma, kakršnega smo podedo­ vali iz preteklega administrativnega upravljanja in pa — prav v Sloveniji — že skoraj katastrofalnega po­ manjkanja strokovnih kadrov po vseh profilih, o če­ mer bo govor v posebni točki našega dnevnega reda. Spričo vseh takšnih in podobnih vidikov bi morale naše organizacije bolj prizadeto posegati v razpravo okrog »mariborskega primera« v tovarni stikalnih na­ prav in neobzirno obsoditi krivce na katerikoli strani. O tem naj podrobneje spregovore tovariši iz naše ma­ riborske podružnice in zastopniki zveze elektroteh­ nikov. V zvezi z reševanjem kadrovskih problemov je kazno omeniti še podobno napako kakor pri sprem­ ljanju planskih parametrov — to je naša samoupravna družba čisto prezrla — da je namreč ostala brez služ­ be trajnega spremljanja stanja in razvoja kadrov v republiki sami. Menimo, da bi dandanes z razpolož­ ljivimi republiškimi in bazenskimi elektronskimi cen­ tri realno že imeli tehnično možnost za sprotno raz­ členjevanje kompleksne kadrovske problematike. Iz­ delati bi bilo treba samo enotno metodologijo dela in nomenklaturo podatkov, kakršne želimo zajemati. S tem bi tudi družba dobila v roke dragocen instrument za izvajanje lastne kadrovske politike in delovnega programa. Plenum maramo tokrat zapustiti z občutkom in za­ vestjo, da smo opravili nekaj koristnega, ali vsaj, da smo na dobri poti do tega smotra. Zato vas vabimo k odkriti in temeljiti razpravi o vprašanjih, ki zadevajo mesto in vlogo naše organizacije v širokem samouprav­ nem mehanizmu, o katerem je beseda v tezah SZDL. Naj dodam, da sem nabral samo nekaj drobcev iz aktualne problematike, ki naj jih naša organizacija rešuje skupaj z drugimi družbenimi dejavniki. O delu posameznih organov Zveze bodo govorila posebna po­ ročila. Z vaše strani, tovarišice in tovariši, pričakuje­ mo novih misli in svežih pobud, ki bodo olajšale delo vsem organom naše zveze in vseh njenih strokovnih organizacij. Rudi Jančar SLOVENSKI TEHNIŠKI TISK Znanje, znanost, tehnična strokovnost, tehnološki napredek in delovni človek iso osnovni činitelji za na­ predek družbene proizvodnosti, kulturne dejavnosti in uspehov v gospodarstvu, ki so zbirni pogoj za dosego materialne baze, potrebne za vsak razvoj in napredek. Ta ugotovitev ni nova, neštetokrat je bila dekla­ rativno izrečena in napisana; vsi skupaj pa jo kar naprej ponavljamo, toda še zmeraj zelo daleč od ure­ jenega sistema, ki bi povezoval osnovne činitelje vsaj tako tesno, kakor je v tehniki — pravzaprav v tehniški revoluciji — uspela zveza človeka s strojem in tudi že z računalnikom. Prav tako ni nič novega, če pravimo, da smo že zdavnaj ugotovili, kako pomanjkljivo je objavljanje in razširjanje vsakršnih dosežkov v stroki med delovne ljudi, ker se zavedamo, da vsi bistveni strokovni »problemi« veljajo po vsem svetu, pa naj se rešujejo tudi na tisoče kilometrov daleč od nas, in smo si zve­ sti, da ne moremo ostajati ograjeni. Kako pomembne so t. i. informacije in komunikacije, priča poplava teh­ niških publikacij po vsem svetu, bodisi z ožjega pod­ ročja o uporabnih in prijemljivih dosežkov, ne samo v tehniki, marveč tudi v naravoslovnih, ekonomskih in socioloških vedah, saj se nekatere znanosti močno pri­ bližujejo in se tudi že združujejo na skupnih poteh, se pravi, da integracija ni čisto ekonomska posebnost. Ponoven poudarek pa je potreben za resnico, da se s šolo — pa naj bo katerekoli stopnje — učenje ne konča ob standardno določenem trajanju. Pri nas se ta tok morebiti tudi precej zavleče — mimogrede re­ čeno — toda tudi v tem primeru naj ostane ohranjena obveznost, da je treba v šoli dobljeno znanje dopol­ njevati in bogatiti z drugačnimi oblikami učenja. Med temi dopolnilnimi oblikami in načini prevze­ ma 'najpomembnejši delež tiskana beseda. Ker je ta sestavek namenjen knjigam in revijam s tehniško vsebino, se mora potemtakem ob sedanjih kritičnih razmerah oglasiti Zveza inženirjev in tehni­ kov Slovenije, da bi izpričala, kako pereča je stiska, posebno še ko je govor o kulturnih skupnostih in ne­ ogibno tudi o vrednotenju kulturne dejavnosti. Slovenski tehniški tisk — od poljudno poučnega, poljudno znanstvenega prek ožje strokovnega do čisto znanstvenega zaostaja za enako dejavnostjo pri vseh naših sosedih. Kakor so se nekateri naši znanstveniki s pomembnimi uspehi uvrstili v svetovno elito misle­ cev, tako so tudi mnoge naše tehniške knjige žele ne- deljno priznanje in učakale tudi prevode v tuje jezike. Take uspehe pa so dosegli samo požrtvovalni posa­ mezniki, ki niso križem rok obstali pred uresničitvijo lepo donečih načelnih izjav; manj podjetni pa so ob nepremostljivih težavah in spričo brezuspešnega iska­ nja založnika rokopis odložili ali celo založili. Za slovenske tehniške knjige so nepremostljive te­ žave bolj ali manj razumljive; slovensko jezikovno področje je tako majhno in zato naklada vsake knjige tako skromna, da brez pomoči od koderkoli ali kakega »spretnega« prijema kupcu ni mogoče postreči z lahko dosegljivo ceno. Še tako dognano vsebino tehniške knjige — zlasti še po neprostovoljnem čakanju na tisk — marsikdaj prehitevajo novosti in spremembe, saj je treba za pi­ sanje knjige žrtvovati včasih tudi več let dela in zato prav nobena strokovna knjiga nikoli ni »čisto na teko­ čem«. Za izpopolnjevanje takšnih neizogibnih vrzeli so namenjene strokovne revije, ki priobčujejo sproti — saj morajo izhajati periodično in brez zastoja — vse novejše in najnovejše ter obenem skrbno pretehtane vesti o vsem takem doma in na tujem, opremljenem z domačimi izvirnimi prispevki. Tehtanje vesti po tem kriteriju narekuje določeno uredniško sposobnost in tudi pri tem se ponavlja stara resnica, da je — kakor denar — težko najti nadarjene sodelavce, ki so sposob­ ni opravljati tako zahtevno delo. Ko bo na drugem mestu beseda o kulturni vred­ nosti -tehniškega tiska, je in bo ostala slej ko prej utemeljena trditev, da zasluge zanj in koristi od njega niso nič manjše od vsake druge »dobre« tiskane bese­ de — toda žal s pridržkom, da takega priznanja ni bil deležen v izmeri, kakršno bi zaslužil. Število slovenskih tehniških revij je majhno, toda verjetno bi tudi te dosegale koristen namen, če bi se kar naprej ne otepale z napori za obstanek in nasveti, naj si sredstva oskrbujejo — se pravi primoledujejo — pri gospodarskih organizacijah, ki so jim pač najbolj na uporabo. ZITS ni proti izdajanju revialnih izdaj z drugih področij, zavida jim pa, da se lahko razpisujejo na široko in tudi nekaj tiskarskih pol nad planiranim obsegom jim ne povzroča nobenih skrbi. Seveda pa se ne strinja s širokopotezno denarno podporo družbe ta­ kim tako imenovanim »kulturnim« revijam, ki med prav dobro (če ne včasih celo odlično) besedilo brez potrebe uvrščajo domisleke o zaplotnih nagnjenjih in tako razširjajo že tako dovolj razpaseno bezniško »ter­ minologijo« mladih. Po takih in podobnih nespodbudnih preudarkih se ZITS slej ko prej zaveda nalog, vendar bi jih oprav­ ljale s še večjim zanosom in uspehom, če bi ji bile v okviru SZDL kot koordinacijske organizacije priznana določena avtorizacija. Prof. A lbert Struna, dipl. inž. Po temeljiti in obširni razpravi so bili sprejeti na­ slednji sklepi, ki naj zagotovijo inženirjem in tehnikom odločilnejšo vlogo v naši družbi nasploh, organizaci­ jam le-teh pa ustrezno mesto pri reševanju vseh pro­ blemov. ki sodijo v tehniške stroke: 1. V program dela organizacij inženirjev in teh­ nikov mora biti kot stalna naloga vključeno izvajanje izobraževalnega procesa izven rednega šolskega siste­ ma — s prirejanjem strokovnih tečajev, polaganjem strokovnih izpitov (preverjanjem znanja), pospeševa­ njem podiplomskega študija ipd. Pri tem naj organi­ zacije inženirjev in tehnikov vsestransko podpirajo prizadevanja univerze, zlasti glede podiplomskega izo­ braževanja in izrednega študija. 2. Organizacije inženirjev in tehnikov bi morale sodelovati pri oblikovanju vseh zakonskih predlogov in predpisov, ki zadevajo področje tehniških strok. 3. Poudarjamo potrebo po koordiniranem sodelo­ vanju vseh ustreznih strokovnih društev inženirjev in tehnikov pri sestavljanju in ocenjevanju razvojnih in investicijskih elaboratov ter družbenih planov. 4. Člani organizacij inženirjev in tehnikov bi mo­ rali biti tudi v večji meri vključeni v razne organe družbenega upravljanja. 5. Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije v celoti podpira teze »Socialistične zveze danes«. 6. Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije se pri­ družuje akciji za gradnjo centralne tehniške knjižnice s priključitvijo doma inženirjev in tehnikov. V ta na­ men bo zainteresirala vse organizacije IT in člane za čimprejšnjo uresničitev tega neogibno potrebnega cen­ tra za nadaljnji razvoj tehniškega znanja. 7. Potrebno bo pregledati in nakazati vse mož­ nosti za organizirano uvedbo evidence strokovnih kad­ rov v Sloveniji. 8. Pri reševanju številnih problemov v našem družbenem in ekonomskem življenju mora biti stro­ kovna in znanstvena analiza osnovna metoda dela pri sprejemanju investicijskih, ekonomskih ali drugih od­ ločitev. 9. Treba je težiti za pozitivnim odnosom do ustvarjalnega dela ter s tem v zvezi za vse večjo na­ slonitev na rezultate lastnega raziskovalno-razvojnega dela, pri čemer naj bodo uvožene licence samo dopol­ nilo. 10. Zavzemamo se za takšno spremembo globalnih vrednot, ki podpirajo stimulacijo inventivne in ino­ vacijske dejavnosti —■ zlasti z uvedbo takšnih socialno ekonomskih sistemov v delovnih organizacijah, ki bodo zmožni ustvarjati atmosfero, vzpodbudno za inovacij- sko tvornost tistih strokovnjakov, ki imajo naj večji vpliv na razvoj podjetij. 11. Vsi ti ukrepi morajo ustvariti takšne strokov­ ne delovne pogoje, ki bodo omogočali mladim strokov­ njakom samostojno dejavnost ter zavirali vse močnej­ še odhajanje naših naj dragocenejših kadrov v tujino. 12. Z znanjem in strokovnima kadri morajo biti prepletene vse oblike naše proizvodnje in ustvarjalno­ sti. Vse napore je treba posvetiti za vključevanje naj­ sposobnejših v naši družbi v skupni projekt osamo­ svojitve s pomočjo dela in znanja. Nagrajevati mora­ mo po prodornosti in znanju, da bi čim hitreje dohiteli rezultate znanstveno-tehnične revolucije. . 13. Vse skrbi naše družbe in zavestnih družbenih faktorjev morajo veljati našim prihodnjim in sedanjim strokovnim kadrom, ki pomenijo mimo vseh materi­ alnih sredstev edino resnično generacijo prihodnosti, osnovo, izhodišče in prvi pogoj za uresničitev kakršnih koli dolgoročnih načrtov. 14. Težiti moramo, da se izobrazbena struktura vodilnih kadrov čim bolj približa visoki izobrazbeni stopnji, kar je glavni pogoj za hitrejši napredek celot­ nega gospodarstva. 15. Tehniški tisk, tj. knjige, revije in druge teh­ niške publikacije opravljajo v naši družbi pomembno kulturno poslanstvo. 16. Vsa tiskana tehniška beseda mora biti po ka­ kovosti vsebine, uporabljenem slogu in terminoloških kriterijih na sodobni ravni. 17. V danih pogojih mora biti tehniškemu tisku zagotovljen obstoj s finančnimi sredstvi v višini, ka­ kršno izkazuje z ustrezno utemeljitvijo in kakršna mu pripada po ustreznih merilih. 18. Komisija za strokovni tisk pri ZITS (ki jo se­ stavljajo uradniki vseh strokovnih revij) naj prevzame vsakršno oceno po gornjih vidikih in merilih za upravljanje s sredstvi, namenjenimi za vse strokovne revije, ki jih izdajajo organizacije inženirjev in teh­ nikov. 19. Izdajanje drugih knjig in publikacij, ki ne obremenjujejo teh sredstev, naj bo prepuščeno posa­ meznim uredništvom revij po lastnem preudarku in zunaj okvira sredstev pod točko 17. strokovne objave NEKAJ O BREZŽIČNI TELEFONIJI (kot delu investicijske opreme) Radio zveze, ki so bile spočetka izključna domena služb kot so npr. pomorstvo, pošta, vojska itd., so da­ nes marsikje že nepogrešljiv del investicijske opreme kot je to npr. v gradbeništvu, gozdarstvu, podjedel- stvu itd. Tudi pri nas se uporaba brezžičnih zvez nezadržno širi'. Prav zaradi tega je potrebno, da nekako v obliki člankov V strokovnih revijah podamo osnovno infor­ macijo o širjenju radijskih valov, frekvenčnem pro­ storu in tehničnih rešitvah na področju brezžičnih telekomunikacij. Nekaj o razširjanju elektromagnetnega valovanja Elektromagnetno valovanje vzbudi kakršno koli spreminjanje električnega oziroma magnetnega polja v prostoru. Lastnosti tega valovanja so odvisne od oblike, jakosti in takta, v katerem se vzbujajoče polje spreminja. Hitrejši kot je takt vzbujanja, krajša je valovna dolžina valovanja. Frekvenca in valovna dol­ žina sta povezani z enačbo: daljši so valovi, tem bolj se uklanjajo ob raznih za­ prekah, odbijajo od zemeljskega površja in ionosfere. Kilometrski elektromagnetni valovi prodirajo globoko pod zemljo1, za centimetrske valove pa je že običajen dež ovira. Poleg valovne dolžine valovanja je za radijsko zvezo zelo važna razdalja med oddajnikom in spre­ jemnikom. Kakor katero koli sevanje, ki ga poznamo iz fizike, tudi moč radijskih valov upada s kvadratom razdalje od izvora. Sprejeta moč P, na vhodu spre­ jemnika in oddajna moč na izhodu oddajnika sta v praznem prostoru takole povezani: Ps G* G„2 P0 " (4^)2 kjer pomeni: I .............. valovna dolžina v m Gs, G0 . . . ojačanje oddajne in sprejemne antene r . . . . . . razdalja med antenami v metrih. Frekvenčna razdelitev radijskih frekvenc V grobem so razdeljene radijske frekvence na tale področja: pri čemer je f frekvenca valovanja v Hz, 1 je valovna dolžina v metrih in c hitrost valovanja, ki je neodvis­ na od frekvence in valovne dolžine valovanja in znaša v praznem prostoru oziroma v zemeljskem približno 3.108 m/sek. Elektromagnetno valovanje, ki ga uporablja da­ našnja radijska tehnika, obsega valovne dolžine nekaj kilometrov do nekaj milimetrov. Tudi vidna svetloba ni nič drugega kot elektro­ magnetno valovanje z valovnimi dolžinami nekaj äng- strömov. Značaj in zmožnost razširjanja elektromagnetnega valovanja je odvisen od njegove valovne dolžine. Cim Področje Dolgi valovi . . Srednji valovi Kratki valovi . . Ultra kratki valovi Mikro valovi . . Frekvenčni Valovna razpon dolžina 30 — 300 kHz 100— 1 km 0,3— 3 MHz 1000— 100 m 3 — 30 MHz 100— 10 m 30 —3000 MHz 10— 0,1 m nad 3GHZ pod 10 cm Področje dolgih, srednjih in kratkih valov je že zdavnaj prenatrpano z radiofonijo ter pomorskimi in raznimi vojaškimi službami. Zato pride v poštev za ra­ dio zveze v gospodarstvu le UKV področje. Tu je za­ radi večje širine področja in omejenega dometa UKV valov po zemeljski površini še dovolj prostora. Poleg tega se UKV za razliko od daljših valov ne odbijajo od ionosfere in se zategadelj ne vračajo nazaj na zemljo. Tako lahko istočasno uporabljamo enake frek­ vence, če so oddajniki med seboj dovolj oddaljeni. Za gradbena podjetja je po najnovejšem frekvenč­ nem planu za Jugoslavijo predviden v 8-metrskem področju frekvenčni pas 34,150 MHz do 34,235 MHz in v 2-metrskem področju od 167,000 MHz do 167,075 MHz in 167,400 MHz do 167,450 MHz. Principi brezžične telefonije Vsaka sprejemno oddajna postaja- potrebuje svoj lastni sprejemnik in oddajnik. Kadar oddajnik in sprejemnik delata na istem frekvenčnem kanalu, go­ vorimo o simpleksnem načinu pogovora. Značilnost simpleksne zveze je v tem, da istočasno ni mogoča zveza v obeh smereh, temveč lahko prvi korespondent le sprejema, medtem ko drugi korespondent oddaja in obratno. Zvezo, ki istočasno poteka po dveh fr. kanalih, imenujemo dupleksno. Tu je način pogovora tak kot na mestnem telefonskem omrežju, zato se ta način uporablja, kadar je sprejemno oddajna postaja pri­ ključena na telefonsko omrežje. Ker pa so dupleksne naprave dražje od simpleks- nih in zasedejo širši frekvenčni pas (2 kanala), se obi­ čajno uporabljajo simpleksne zveze, zlasti še, ker je količina informacije, ki jo pri simpleksu izgubimo za­ radi preklapljanja iz oddaje na sprejem, minimalna. Kadar zaradi prevelike razdalje ali pa prevelikih ovir med dvema postajama ne moremo vzpostaviti di­ rektne zveze, lahko to storimo prek relejne postaje. UKV relejna postaja zaradi povratnega sklopa preko sprejemne in oddajne antene ne more oddajati na istem frekvenčnem kanalu kot sprejema. Zato mora biti relejna postaja dupleksna, čeprav poteka preko' releja simpleksni pogovor. Tedaj govorimo o semi- dupdeksni zvezi. Vrsta modulacije Valovanje, s katerim hočemo prenašati neko infor­ macijo, moramo na nek način oblikovati oziroma mo-1 dulirati v skladu s prenašano informacijo. Načinov za prenos govora je več, najbolj razširjeni pa so: Amplitudna mod. dvobočni prenos z n o s i l c e m ............................................... . A 3 Amplitudna mod. enobočni prenos brez n o s i lc a .........................................................A 3j-SSB Frekvenčna m o d u la c ija ........................FM Fazna m odulacija......................................PM Impulzno kodna m odulacija................... PCM Vsak poseg v konstantnost valovanja vzbudi nove frekvenčne komponente valovanja. Tako rabimo za prenos kakršne koli informacije določen frekvenčni pas. Frekvenčna širina kanala zavisi od prenašane in­ formacije in vrstne modulacije. Tako zahteva pri pre­ našanju govora amplitudna modulacija A 3 vsaj 6 kHz širok pas, frekvenčna modulacija FM pa vsaj 15 kHz. Ker pomeni večja širina kanalov večjo zasedenost frekvenčnega prostora, je tendenca po takih načinih modulacije, ki jim zadostuje čim ožji frekvenčni kanal. Tako se v spodnjem delu UKV področja vedno bolj uveljavlja enobočni prenos amplitudne modulacije A3 j bolj znan pod imenom SSB — single side band). Tu je širina kanala pri prenosu govora le 3 kHz. Ta sistem ima pred ostalimi še to prednost, da je SSB oddajnik približno štirikrat učinkovitejši od enako močnih od­ dajnikov, ki delajo npr. na AM ali FM. Antene Nujen pogoj za brezhibno delo sprejemno oddajne postaje je dobra antena. Posebno važna je prilagoje­ nost antene na oddajnik in sprejemnik, njena sevalna karakteristika, polarizacija in ojačanje. Ojačenje an­ tene G navadno podajmo v decibelih (dB) in je takole definirano: Pi G [dB] = 10 kg —i Ps kjer pomeni P; sprejeto moč izotvopne antene, to je an­ tene, ki sprejema na vse strani enako, in P„ sprejeto moč antene v smeri maksimalnega sprejema in pod pogojem, da je izkoristek antene 100%>. Ali z drugimi besedami: bolj ko je usmerjena antena, večje oja­ čenje ima. Antena je tisti del postaje, ki je izpostavljen vsem vremenskim vplivom. Zato mora biti primerno zašči­ tena proti koroziji, zavarovana proti streli in dovolj trdno dimenzionirana proti vetru. Zaradi teh zahtev so dobre antene razmeroma drage. Najbolj razširjene UKV antene s krožno karakte­ ristiko sevalnega diagrama so vertikalno polarizirani koaksialni in rokavni dipoli, ground plane antene in paličaste avto antene. Za usmerjanje antene pa se obi­ čajno uporabljajo yagi antene in različni dvojni dipoli. Vzdrževanje radijskih postaj Razumljivo je da vsaka radijska postaja potre­ buje določeno nego, ki pa je za sodobne postaje s pol- vodniškimi elementi minimalna. Normalno vzdrževa­ nje lahko opravlja poučen električar v podjetju. V primeru resnejše okvare pa pri današnjih majhnih dimenzijah in majhni teži sprejemno oddajnih postaj ne predstavlja nobenega problema, poslati aparaturo na popravilo v tovarno. To seveda pride v poštev v krajih, kjer bi bilo zaradi oddaljenosti servisno popra­ vilo na licu mesta predrago. Ekonomska upravičenost postavljanja radijskih postaj Vsaka UKV radijska zveza, ki je daljša od 3 km, je že mnogo cenejša od telefonske linije, poleg tega pa ima še to prednost, da postaje lahko vgradimo v vo­ zila. Dejstvo, da ima neko podjetje za sorazmerno majhen denar ob kateremkoli trenutku zvezo med svojimi obrati, delovišči in vozili, gotovo pripomore k boljši izrabi delovne sile in mehanizacije. V koliki meri nam uspe z zvezami izboljšati organizacijo dela v nekem podjetju, je seveda odvisno od specifičnih razmer. Pri nas v ta namen še niso bile narejene no­ bene statistične raziskave. Če lahko verjamemo raz­ nim neuradnim virom, so podjetja, ki doslej niso imela telefonskih zvez, z vzpostavitvijo radio zvez ekonomsko izboljšala svoje poslovanje povprečno za 15%>. Razna cestna, transportna in gradbena podjetja, ki so UKV postaje vgradila v svoja vozila, so dosegla tudi do 50 ° lo boljši izkoristek voznega parka. Če vemo, da stane danes vgraditev UKV radio postaje domače proizvodnje od 10 do 15 tisoč ND, lahko hitro izraču­ namo, koliko pridobimo. Na koncu ne bi bilo napak omeniti, da vsaka od­ dajna postaja potrebuje dovoljenje za delo, razen ma­ lih ročnih postaj, ki delajo na skupni frekvenci za široko potrošnjo (27,255 MHz) in oddajno močjo, ki ni večja od 150 mW. Za vse ostale oddajne postaje, ki imajo oddajno moč manjšo od 10 W, daje dovoljenje Republiški sekretariat za gospodarstvo, za postaje z oddajno močjo nad 10 W pa Zvezna uprava za radijski promet v Beogradu. Andrej Puc, dipl. ing. iz strokovnih revij in časopisov NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd. 1970. Št. 4 Ing. A. F 1 a š a r : Građjevinsko-tehnička regulativa sa gledišta savremenih potreba. Str. 73—76. Ing. F. Ž i c : Razvoj luka i skladišta. Str. 77—83, 11 sl., 2 grafikona. Dr. ing. K. M i h a j l o v i č , docent univ.: Nova sazna­ nja o izravnanju i oceni tačnosti geodetskih nauka Str. 84—86, 3 sl. Ing. I. R i d ž e š i ć : Mogućnosti primene eksploziva u zagrejanom materijalu. Str. 87—92, 3 sl. Savetovanje u Volgogradu na temu: Vatrootpomi be­ ton i armirani beton i oblasti primene u gradje­ vinarstvu. Str. 93. VIII. Jugosl. kongres o visokim branama 20.—25. 4. 1970 u Ohridu. Str. 93. Simpozijum o izgradnji HE Džerdap. Str. 93—94. Registar visokih brana u svetu. Str. 94—95. Stručni skup u Slavonskom Brodu. Zemljotres u Banjaluci u svetlu jugosl. propisa. Str. 95—96. GRADJEVINAR — Zagreb, 1970. Št. 3 Ing. R. K o h l : Budućnost železnic — vrlo brzi pro­ met. Str. 85—91, 1 sl., 1 tab. Ing. V. S i m i č : Osnovi gradjevinske regulative Str. 91—111. Ing. V. P a u I i ć : Vodovi za transport nafte i njihova opasnost za vodu. Str. 112—114. Kratke vijesti. Str. 114—115. Bibliografija. Str. 116. GRADJEVINAR — Zagreb, 1970. Št. 4 Dr. ing. K a z d a , ing. Z. E i s e n s t e i n : Neka isku­ stva s upotrebom automatskih računala pri reša- vanju stabilnosti kosina. Str. 117—121, 6 sl. Ing. I. M a r t i n o v i ć : Melioracioni istražni radovi u D. Neretvi. Str. 121—127, 8 sl. Ing. V. K l e i n , ing. P. S t o j a d i n o v i ć : Fotogeo- morfološka analiza .Zagrebačkog polja. Str. 128 do 130, 4 sl. Odgovornost graditelja (iz 2100 godine pr n. e. Str. 131—133. Kratje vijesti. Str. 133—134. S naših i inozemnih gradilišta. Str. 134—135. Kongresi i sastanci. Str. 135—139. Upute i propisi. Str. 140—145. IZGRADNJA — Beograd, 1970. št. 5 Prof. dr. ing. R. S t o j a d i n o v i ć , ing. M. C v e t ­ k o v i č : Koriščenje rezultata laboratorijskih opita penetracije za odredjivanje fizičkih karakteristika tla. Str. 1—1, 8 sl. Ing. V. P r e d a v e c : Veštačke smole pri izgradnji HE Džerdap. Str. 5—16, 27 sl. Ing. S. M i l o s a v l j e v i č , ing. A. F 1 a š a r : To- plotnoizolacione osobine zidova zgrada, III. Str. 17—24, 7 sl., 7 tab. Ing. S. I v e k o v i ć : Oštečenja betonskih kolovoza usled mraza. Str. 24—30, 8 sl. Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 32. Proizvodnja elemenata sistema IMS Dodatak, str. I do XVI. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1970. Št. 4 Ing. S. L e v a t a : Izrada ISO preporuka. Str. 71—74. Anotacije predloga standarda. Str. 75—77. Medjunarodna standardizacija. Primljena dokumenta­ cij. Str. 79—80. Kalendar zasedanja organa ISO i IEC. Str. 81. Informacija ISO. Str. 82. Objavljeni Jugoslovenski standardi. Str. 83'—84. JUS G, S2. 657—1969: Plastične mase. Str. 83. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. Št. 196 ILG —• 416. Proizvodnja u gradjevinarstvu u januaru 1970. g. 4 str., 3 tab. ILG — 417. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u decembru 1969. g. 2 str. DGA — 1084. Sistem kcmbinovane izgradnje stambe­ nih zgrada. 12 str. DGA — 1085. Dalja istraživanja konstrukcija od armi­ ranog i prednapregnutog betona u cilju unapredje- nja proračuna (Prikaz). 10 str. DGA — 1087. Završna obrada lakog betona. 4 str. DGA — 1088. Proizvodnja betona ujednačene boje i bez nedostataka u spoljnjem izgledu. 24 str. DGA —• 1089. Katalog časopisa u Biblioteci Jugoslo- venskog gradjevinskog centra (stanje u 1969. g.). 52 str. KIG — 94. Klasifikovani indikatori za gradjevinarst-vo. 8 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. Št. 197 DGA — 1086. Osnove za utemelji van j e dugoročnog pro­ grama stambene izgradnje do 1985. g. Prikaz. 4 str. DGA — 1090. Uporedjivanje ekonomičnosti pojedinih sistema za industrijsko gradjenje stanova. Prikaz. 4 str. KIG — 95. Klasifikovani indikatori za gradjevinar- stvo. 12 str. TKD — 161. Cene gradjevinskog materijala u januaru 1970. g. 16 str., tabele. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. Št. 198. DGA — 1091. Uticaj analiza pakovanja na dužu vre­ mensku očuvanost živog kreča u prahu 26 str., 16 si. DGA — 1092. Prostorna deformacija gipkih tankozid- nih štapova sa ravnom i krivolinijskom osom. 26 str. DGA — 1093. Planiranje proizvodnje u gradjevinar­ stvu. 14 str., 8 si., 2 tab. KIG —• 96. Klasifikovani indikatori za gradjevinarstvo. 12 str. in g . A. S. INFORMACIJE »3 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X I 5 Serija: PREISKAVE M AJ 1970 Ponašanje armiranobetonskih konstrukcij pri požarih 1. Splošno Poznano je, da arm irano-betonske konstrukcije k ljubu je jo požaru le v prim eru , če im am o nad a r ­ m atu ro zaščitne sloje. P rednape te konstrukcije so na požar nep rim erno bolj občutljive k o t .arm irano­ betonske, saj p rid e s tem p era tu rn im dvigom naglo do popuščanja napetosti v žicah in s te m do zloma konstrukcije. Menimo, da v p rašan ju odpornosti betonskih konstrukcij zoper ogenj nism o posvečali dovolj pažnje te r se zanašali na dejstvo, d a so betonske konstrukcije dozdevno zelo odporne n a to obre­ m enitev. Požar, k i je pustošil v arm irano -betonsk ih h alah v sk lad iščih v K opru, pa je rav n o pokazal vso nebogljenost arm irano -betonsk ih konstrukcij v požarn ih obrem enitvah , saj so bile konstrukcije v celoti uničene. 2. Opis armirano-betonskih konstrukcij skladišč Tlorisna izm era pogorele hale znaša 60 X 60 m. K rovna k o n stru k c ija je ležala n a 3 vzdolžnih podv lakah prib ližne m edsebojne oddaljenosti po 20 m. T a razdalja je b ila prem eščena s p redalčnim i arm irano-betonskim i nosilci, k a te rih palice so im e­ le dim enzijo 2 0 X 1 0 d o l 2 X 1 5 cm. Ti nosilci so nosili a rm iran e S iporex plošče. Z unan je zidovje je obstajalo iz 4 m oddaljenih stebrov, m ed k a te re so b ili v s tav ljen i plohi iz S iporexa, k i so ležali h o ri­ zontalno m ed steb ri (slika). 3. Izračun posameznih obremenitev V skladišču je b il uskladiščen predvsem bom ­ baž v balah , ki so bile sicer visoko naložene, toda zarad i pom anjkan ja z rak a bale niso m ogle zago­ re ti te r je zgornja p la s t zoglenelih ba l šč itila spod­ n je količine bom baža pred vžigom. P ožarna obrem enitev p ri debelini ca. 1,00 m zooglenele p lasti je znašala p r i ,4,000 kcal/kg in p ri teži ca.. 100 kg/m 2 ca. 400.000 kcal/m 2, k a r p red stav ­ lja po razporeditv i ob jek t m ed objekte s srednjo' požarno obrem enitvijo. T em p era tu ra v p rosto ru p ri V = 100 kg /m 2 je znašala po d iagram u ca. 1000° C te r se je stop­ n jevala , k ak o r kaže diagram . S lika 1 ins» S lik a 3 4. Ponašanje betona konstrukcije T rdnost be tona v požaru naglo pada . P ri 800° C in tra jn i izpostav itv i ognju lahko računam o samo na 5 °/o p rv o tn e trdnosti. Beton dobi razpoke m ed požarom , k i se večajo in dovedejo do razpada betona. Z lasti so t i po jav i razpada v idni, če be­ ton naglo hladim o. Tako stan je je p rip isa ti p re­ tvo rb i kalcijevega k a rb o n a ta v oksid. P retvorbo sprem lja m očna volum enska sprem em ba. P ri p o n ašan ju v požarni obrem enitv i je važen elem ent k a ra k te ris tik a p rehoda top lo te čez beton. V endar se t i po jav i p rehoda ne da jo m atem atično slediti spričo štev iln ih izgub k i n astan e jo zaradi sevanja. H itro st p ro d iran ja top lo te v beton pa se­ veda odloča o času, v k a terem se začne jek lo p re ­ kom erno defo rm ira ti. P ri tem se seveda znižuje p roporc iona lite tna m eja. Za jeklo so k ritične tem ­ p e ra tu re že p r i 550° C, ko pade trd n o s t od 3,600 kp/cm 2 na 2.100 kp/cm 2, p ri 700° C pa že na 660 kp/cm 2. P o tem , koliko je izkoriščena trdnost jek la v konstrukciji, lahko zasledim o zlom kon­ stru k c ije tu d i že p r i 550° C. Razen p o jav a zloma pa opazujem o p ri poviša­ nih te m p e ra tu rah tud i heterogeno ponašan je kon­ strukcije . Že p r i te m p e ra tu ri 100° C p rih a ja do raz­ ličnega d e lovan ja jek la in betona. Počasi se beton krči, a jek lo se razteza. Z aradi teg a p rih a ja na spoju m ed obem a elem entom a do v e lik ih napetosti, k i tud i po svoje vodijo do porušitve. T ako porušitev sprem lja razpokan je betona na površin i, k a r omo­ goča večji dostop toplote in s tem pospeši pojav zloma. Če se posam ezne palice p r i tem iztrgajo, p r i­ h a ja tud i do luščenja površine. N orm alno se lušče­ n je p rične re la tiv n o km alu, že po 5— 10 m inutah , lahko p a šele po 1 uri. Z a in fo rm acijo navajam o razvoj tem pera tu re n a a rm irano-betonsk ih palicah d im enzije 15 X 15 centim etrov, k a r prib ližno ustreza palicam p re - dalčja p ri naših nosiln ih predalčjih . N avedene tem ­ p e ra tu re so beležene n a jek len ih vložkih. T e m p e ra tu ra v °C po času M esto 29' 40' 60' a 115 220 325 b 145 280 425 c 175 340 485 d 125 255 400 e 175 335 485 f 140 264 415 t i j d ( m i n . ) S lik a 4 O 30 60 90 t i j d ( mi n .) S lika 5 t i jd ( m in . ) O brem enitev s teb ra je znašala 34,7 t. Zlom steb ra je bil po tra ja n ju požara 1 uro 2 min. P o 43 m in u tah so se po jav ile razpoke nad a r­ m atu rn im i vložki. To s tan je se n i izprem eniio vse do porušitve. P ra v tak o tu d i n i p rišlo do luščenja. K o se je d im enzija e lem enta palice povečala na velikost s tran ice 25 cm, se je z ru šitev elem enta zavlekla na dve u r i 6 m in p r i is tem p re k ritju a r­ m ature. T em p era tu ra na jek lu pa je dosegla m ak­ sim alno 750° C. Prerez Prerez opazovanega elementa f o o / ° 0/ x 1,2.5'c m / S lika 8 Podobne razm ere v id im o tud i pri ploščatih elem entih. D osežene te m p e ra tu re po 29' 30' neizpostavljena s t r a n ............................ 47 90 spodnja a r m a t u r a ................................. 180 320 sredina p lo š č e ..............................................105 135 tem peratura o g n j a ................................. 770 810 Zrušitev plošče je nasta la že po 31 m inu tah . P red zrušitv ijo so n as ta le n a plošči razpoke, čez k a te re je lizal plam en. 5. Zunanje stene in strop objekta Z unanje stene in s tro p objek ta so bile p r ip ra v ­ ljene iz siporeksa, debeline 10 cm. Posam ezni ele­ m enti (plohi) so se m očno skrivili v sm eri n a ven, to se p ra v i s tra n od požara, m edtem ko so s trešn i plohi zaradi d e fo rm iran ja pad li v prostor. P o jav ni logičen te r ga je p rip isa ti m odifikacijam pre tvo rbe silicijevega dioksida, saj je siporeks p rip rav ljen iz silicijevega peska. T ako so nastali na s te n i raz- tezk i na zu nan ji s tran i, sk rčk i pa na n o tran ji stran i. K riv ljen je sam o je bilo delno povzročeno zarad i om ejenega p ro sto ra za odvijan je po java raz teza­ n ja elem entov. 6. Poškodbe na elementih S tebri so kazali m očno luščenje robov in raz­ galjen je a rm atu re . P o vršina je b ila delom a po­ polnom a disociirana, tak o da je bilo n a površini opaziti gašeno apno. Podvlake so močno d ila tira le te r porin ile k ra jn e s te b re n a s tran te r delom a zru ­ šile g lave stebrov. K er se je zrušil steber ene pod­ vlake, je pad la tu d i podloga. S ek u n d am i predalčni betonski nosilci so se deform irali in skora j v celoti razpadli, Beton p re ­ dalčnih palic je razpokal in odpadel, železo pa se je iztegnik». K rovni sistem je v celoti razpadel. Eval k ro v n i plastični elem enti, k i so bili na nadsvetlobah, so v celoti zgoreli, p ra v tak o tu d i celotna č rna k ritina . Slike kažejo n ekatere k a rak te ristične podrob­ nosti. S lika 1. Z unan je stene sk lad išča so delno p o ­ škodovane, k e r so izkriv ljene n a ven. Sicer so se m ed požarom obnašale dobro. S lika 2. G lavne nosilne p rek lad e so se obnaša­ le dobro. U trp e le so m očne ddlatacijske prem ike. V ospredju razpadel betonski poveznik. S lika 3. Skoraj celotna s tre šn a konstrukcija , obstoječa iz be tonsk ih povezij in plošč, je r a z ­ padla. S teb ri so močno poškodovani. 7. Zaključek Skladišča bi bilo po trebno k lasific ira ti z ozi­ rom n a p ožarno obrem enitev m ateria la , ki ga sk la­ diščimo. Če so požarne obrem enitve m ajhne, tud i neposredna tem p era tu rn a obrem enitev k o n struk ­ cije n i velika. K ot p rim er navajam o prostor, k i je obrem enjen sam o z V = 10 kg/m 2 te r vidimo, da je razvoj te m p e ra tu r um erjen. V tak ih “prim erih la h ­ ko pokrivam o z lažjim i betonskim i konstrukcijam i. Če p a je p redvidena požarna obrem enitev ve­ lika, nad V = 50 kg/m 2, potem je nujno, da g rad i­ m o m asivno. Lahko pa gradim o tu d i z lahkim i ele­ m enti, v en d a r jih m oram o požarno ščititi z izola­ cijskim i prebrizg i (npr. Yum pet), k i ščitijo p re ­ h itro n a raščan je tem p era tu re konstrukcije . F e r ja n M a rjan , d ip l. inž. vam svetuje L J 4 . »JUB« KEMIČNA INDUSTRIJA, DOL PRI LJUBLJANI PLUTON fasadna barva je sestavljena iz 4 materialov. MATERIAL 1 — trajno elastična alkidna smola, obstojna za vremenske razmere. MATERIAL 2 — snov, ki omogoča ventilacijo. MATERIAL 3 — silikatna polnila. MATERIAL 4 — titan dioksid kot pigment. Podrobne informacije vam posreduje naša tehnično informativna služba: »JUB« kemična industrija Dol pri Ljubljani Telefon: 061/76 512, 76513 Telegram: »JUB« DOL PRI LJUBLJANI Žel. postaja: Ljubljana-Moste NANAŠANJE PLUTONA Podlaga mora biti trda in brez prahu (paziti na zidne nitrate). Stari fasadni premazi morajo biti popolnoma od­ stranjeni brez kakršnih koli ostankov. Svež omet mora biti zračno suh. Grundiranje ali fluatiranje ni potrebno. Nanaša se v dveh delovnih operacijah. Fina struktura se lahko nanaša s čopičem, valjčkom ali brizganjem. Grobe strukture se s premazovanjem ne da prenašati. Pred upo­ rabo se mora barva dobro premešati. Najprej se nanese s čopičem fina struktura. Po osušenju se zamažejo še luknjice ali lunkerji. Za zamazovanje luk­ njic se lahko fina struktura zmeša s finim peskom do gostote mase za kitanje. Po osušitvi prekitanih mest sledi nanašanje drugega sloja, ki je lahko grob ali fin. Groba struktura se nanaša z valjem in se mora po 15 minutah izravnati, tako da ne ostanejo nobena mesta z lu­ skami, ki se niso prekrila (pozna se jih po svetlikanju). Za nanos fine strukture se uporablja kratko dlakavi valj iz ovčje kože, za grobo strukturo pa valj iz penaste snovi z velikimi porami. Orodje se čisti z vodo ali pralnimi sredstvi, eventualno z nadomestkom terpentina. Količina nanešenega materiala: finega 0,6— 0,7 kg/m2, gro­ bega 1,0— 1,2 kg/m2. Zmrznjeni pluton je po vskladiščenju v toplem prostoru ponovno mehak in uporaben. OBSTOJNOST PLUTONA PROTI PRŠENJU MORSKE VODE Poznano je, da fasade na zgradbah, ki so v bližini obale, niso izpostavljene samo normalnim vremenskim vplivom, ampak predvsem v nevihtah tudi morski vodi v obliki meglice. Sredstva za premazovanje na bazi umetnih snovi, npr. polivinilacetata, polivinilproprionata, mešanih polimerov itd. pod vplivom slane vode rada razpokajo in zato hitro razpadajo. Često se fasade še pred nanašanjem premaza prepojene s slano vodo. Premazi, ki odviše od podlage, kot npr. disperzijske barve, pa v takem primeru radi od­ stopajo — premazni film se lušči. Alkidne smole, ki jih vsebuje pluton, so popolnoma neob­ čutljive na vremenske vplive in proti pršenju slane vode. Tudi kazein na osnovi njegovih kemičnih lastnosti pod vplivom slane vode dodatno zatrdi brez da bi izgubil svojo sposobnost za nabrekanje, ki je važna za dihanje. Vsi ostali pigmenti in osnovni materiali, ki vsebujejo plu­ ton, so delno silikatne, delno pa oksidne narave in so odporni na slano vodo. Kot poslednja in najvažnejša sestavina pa je visok pro­ cent kalijeve sljude, ki se porazdeli po filmu in prekrije kot strešna opeka in tako najbolje zaščiti film pred vplivi morske vode. Ameriška mornarica že dolga leta dela preizkuse s premazi, ki vsebujejo sljudo, in je ugo­ tovila visoko obstojnost na morsko vodo. Zato se v ame­ riški mornarici sedaj uporabljajo samo premazi z visoko vsebnostjo sljude. Po zgoraj navedenih dejstvih lahko trdimo, da je pluton na osnovi sestave odporen na pršenje morske vode in torej uporaben kot fasadni premaz na morski obali. PLUTON FASADNA BARVA, KI JO NAŠE PODJETJE PRO­ IZVAJA V SODELOVANJU Z AVSTRIJSKO FIMRO PLAUT, JE BILA TESTIRANA NA DUNAJU NA MAGISTRAT DER STADT WIEN, MAGISTRATABTEILUNG 39, STÄDTLICHE PRÜF- UND VERSUCHANSTALT. !z d r u ž e n o ■železniško transportno p o d j e t j e podjetje za obnovo prog I j u b I j a n a medvedova 2 telefon: pop ljubljena 310631 centrala zžtp 313044 podjetje izvršuje: - gradbena dela na spodnjem in zgornjem ustro­ ju železniških prog in industrijskih tirov — v lastnem kamnolomu Verd proizvaja lomljen ka­ men in drobljenec naslednjih frakcij: pop od 0 - 3 mm 3 — 7 mm 7 - 1 5 mm 0 - 1 5 mm 15 — 30 mm 30 - 65 mm razpolaga s sodobno mehanizacijo za tovrstno dejavnost in z ustreznim strokovnim kadrom Lite vodovodne in kanalizacijske cevi Proizvajajo se po postopku centrifugalnega litja, s čim er je zagotovljena kom paktnost osnov­ nega m ateriala in druge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja. Vodovodne cevi se proizvajajo z dvem a vrstam a spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), tesnjenje z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), tesnjenje z gu­ mastim prstanom in matico od 0 50 do 0 500 mm. M atica in gum asti tesn iln i prstan se dobav­ ljata skupno s cevm i in sta njihov sestavni del. Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dimenzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski komadi za vodovodne cevi se prav tako proizvajajo z dvema vrstama spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski komadi se toplo premazu- jejo z notranje in zunanje strani z zaščitnim premazom, ki je obstojen proti vplivu korozije in ne vsebuje nikakih snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Proizvajalec: RUDARSKO-METALURSKI KOMBINAT ZENICA - Zenica Telefon 21244, lokal 224 - Telex 42121 • Predstavništvo: Beograd, Topličin venae3/1 I Z O L I R K A TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA LJUBLJANA-MOSTE • TEL 313-557,316-851 Proizvaja: Z a h id ro izo la c ije Bitumensko strešno lepenko Ibitol — bitumensko raztopino Bitumensko maso za temelje in strehe Bitumenske paste za strehe Bitumenske kite Z a cestišča Bitumenske emulzije Rezane bitumene Bitumenske mase za fuge Z a a n t ik o ro z ijo Ibitol — lake Bitumenske mase za avtomobile Z a te rm o -a k u st ič n e izo lac ije Mineralna vlakna Styropor Kombi plošče Z a e le k tro izo lac ije Bitumenske mase za kable predelava lesa i j u b I j a n a l a n g u s o v a 8 investitorji, projektanti, izvajalci! S sodobno tehnologijo in po vaših željah izdelujemo: stavbeno pohištvo lesene strešne konstrukcije v klasičnih in sodobnih izvedbah montažne objekte iz prefabriciranih elementov in lepljenih konstrukcij montažne garaže in letne hišice vgrajeno pohištvo v vseh izvedbah in po zahtevah narcčnika POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG. ZA SOLIDNO, HITRO IZDELAVO IN DOBAVO JAMČI »HOJA« PREDELAVA LESA LJUBLJANA, LANGUSOVA 8, TEL. 22 042, 20122 GRADBENO PODJETJE Ljubljana. C elovšk a c. 34 Izvršuje vse vrste gradbenih in projektivnih del ter gradi stanovanja za tržišče solidno in poceni Megrad Gradbeno podjetje LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8 gradi in projektira vse inženirske zgradbe, prodaja gradbene objekte na tržišču, izvršuje usluge tujim na­ ročnikom in prodaja lastne izdelke v ekonomskih eno­ tah: obrata za zemeljska in betonska dela, opažarski obrat, zidarski obrat, železokrivski obrat, avtopark, mehanični servis, ključavničarstvo in obrat mehaniza­ cije, opravlja zunanjetrgovinski promet, izvaja investi­ cijska dela v tujini. MEHANIČNI OBRATI - KAVČIČEVA 66 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA SGP SLOVENIJA CESTE proizvaja v svojih MEHA­ NIČNIH OBRATIH stroje in opremo za asfaltne baze. kamnolome in separacije. PROJEKTIRAMO IN REALIZIRAMO Proizvodni program MEHANIČNIH OBRATOV obsega izdelavo kladivnih mlinov, vibracijskih in ekscentričnih sit, doza tor jev, elevator jev, transportnih trakov, predgrelcev za katran in bitumen, cistern za katran in bitumen, kotlov za liti asfalt, opreme za odpraševanje itd. Celotna postrojenja predamo kupcem pod ključ Nudimo kompletno tehnično dokumentacijo s sodobnimi tehnološkimi rešitvami Stalna zaloga rezervnih delov Nudimo garancijo in servis « SLOVENIJAESTE M e h a n i č n i □ B R ATI C I I M K A R I M A CC UPORABA CINKOVE PLOČEVINE V GRADBENIŠTVU Sodobne konstrukcije, zlasti pri gradnji stavb, po­ vezanih naselij in tovarniških objektov, morajo ustre­ zati zahtevam funkcionalnosti, oblikovanja in ekono­ mičnosti. Take nove oblike in nove smeri kompleksne ekonomike zahtevajo nove detajle in ustrezne nove materiale. Pri pokrivanju streh, potem robov, izboklin, venti- lacijskih elementov in podobnih oblik na objektih je cink idealni material, ker ga je mogoče oblikovati v najrazličnejše detajle, pa tudi zaradi svoje trajnosti. Gradbeni elementi iz cinkove pločevine so vzdržljivi te r ne zahtevajo posebnih stroškov vzdrževanja. Ti elementi so tudi ekonomični, bodisi da so izdelani na obrtniški ali na industrijski način. Osnovne težave pri uporabi cinkove pločevine v gradbeništvu nastajajo zato, ker se tehnika dela s cin­ kovo pločevino razlikuje od dela s pocinkano pločevi­ no. Nove tehnike krovci še niso popolnoma osvojili. Prav tako ni pravilna trenutna ekonomska cena cinko­ vih streh pri nas. Cena m ateriala za 1 m 2 na prvi po­ gled zares ne govori v prilog cinkovi pločevini. 1 m- cinkove strehe je za okoli 30 fl/o dražji od 1 m2 pocin­ kane pločevine. Treba pa je poudariti, da pocinkana pločevina že po enem letu zahteva zaščitni premaz, potem pa vedno nove, visoke stroške vzdrževanja. Na­ sproti temu pa streha iz cinkove pločevine ne zahteva nikakih vzdrževalnih stroškov. To je eden izmed razlogov, da v inozemstvu za po­ krivanje streh uporabljajo izključno cinkovo pločevi­ no, in to kljub dejstvu, da je v nekaterih državah raz­ lika v ceni med cinkovo in pocinkano pločevino še mnogo večja kot pri nas. Naslednje lastnosti cinkove pločevine imajo pri izboru gradbenega m ateriala očitne prednosti: — trajnost, — brez vzdrževalnih stroškov, — vodotesnost strehe (pri zakrivljenih in zalom­ ljenih površinah, pri strehah, ki jih zamete sneg ali pokrijejo ledene plasti). Trajnost cinkove pločevine na strehah je dokazana na zgradbah, ki so stare tudi nad 100 let. Dolga trajnost tem elji na dejstvu, da se pod vpli­ vom zraka ustvarja na površini cinka sloj karbonata, ki je čvrsto povezan s kovino in jo ščiti pred atmos- ferilijami. V primeru mehanske okvare površine stre­ he se prav tako ustvari karbonatni sloj in torej ni po­ trebna nikaka zaščita npr. z galvanskimi prevlekami. Nikakor ni potreben poseben premaz, razen iz estet­ skih razlogov. V tem prim eru se premaz nanese tedaj, ko se že ustvari zaščitni karbonatni sloj. Mehanske okvare na taki strehi se popravijo z varjenjem in ni potrebna zamenjava posameznih plošč. Uporaba cinka v gradbeništvu se neprestano širi in je najbolj uspešna pri oblaganju streh, robov, za za­ ščito izboklin, odvodnih horizontalnih in vertikalnih žlebov, ventilacijskih cevi, za obrobe pročelij in okras interierov. pap L j u b l j a n a Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, Celovška 6 Telefon: hišna posredovalnica 311-062, 313-187 železniška posredovalnica 313-044 Poslovni predmet podjetja Razvijanje, projektiranje, izdelovanje, montiranje in popravljanje vseh vrst signalnih varnostnih naprav, sredstev za zveze in naprav avtomatizacije. Del programa dejavnosti Izdeluje kabelsko opremo za potrebe J2, JPTT in druge naročnike — projektira, polaga in montira kable vseh vrst, kabel­ sko kanalizacijo in šibkotočne instalacije — izdeluje in montira telefonske in kabel­ ske omarice — telefonska pretikala — zvonce — varovalke za JPTT — bakelitne izdelke — pulte za prodajo voznih kart za J2 in avtobusne postaje — naprave za za­ varovanje obdelovalnih strojev za potrebe HTV — avtomatske plombe za železnico in gospodarske organizacije — svetlobne ce­ stne signale za zavarovanje potnih preho­ dov čez železniško progo — zapornice za zapiranje industrijskih območij — zavaro­ vanje industrijskih tirov. Telefon: 312 933 • Telegram: Iskra Commerce • Telex: 31356 Frekvenčno področje Oddajna moč Vrsta modulacije 30 ......... 40 MHz 20 W PEP A 3j — SSB Sprejemno oddajna postaja RT 20 T — SSB, uporabna kot fiksna ali mobilna postaja z možnostjo omrežnega in akumulatorskega napajanja. M EDNARODN I SALON INDUSTRIALIZ IRANE GRADNJE B O L O G N A (Italija) od 10. do 18. oktobra 1970 INDUSTRIALIZIRANO GRADBENIŠTVO — MONTAŽNA GRADNJA — STROJI IN ME­ HANSKE NAPRAVE ZA GRADBIŠČA — GRADBENI MATERIALI — MATERIALI ZA FINALNO OBDELAVO ZGRADB — ZAKLJUČ­ NA DELA IN OBLOGE — GRADBENA KE­ RAMIKA — STROJI IN NAPRAVE ZA OPE- KARSTVO — TEHNIČNE APARATURE IN PRIBORI VSA POJASNILA: ENTE FIERE - SAIE - VIA CIAMICIAN, 4 40127 BOLOGNA ■ TEL. 51 62 45, 51 92 51 Prevozna betonarna TIP PM 250 Tehnični podatki: kapaciteta: 9 m3/h svežega betona deponija gramoza: 200 m3 instalirana moč: 25 kW Betonarno montirajo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo jo s 4 mehaničnimi dvigalkami. Cementni silos je sa- mopostavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna dva delavca. Njeno delovanje je polavtomatsko. De­ lavec ob komandni mizi regulira doziranje gramoza, medtem ko drugi upravlja ročni skreper. Vse ostale operacije so popolnoma avtomatizirane. Minimalni pri­ tisk vode je 3 atm; voda mora biti brez primesi — iz vodovodnega omrežja ali filtrirana. MERE: med prevozom: dolžina 6500 mm višina 3800 mm širina 2500 mm med obratovanjem: dolžina min. 6500 mm; maks. 6730 mm višina min. 4530 mm; maks. 4930 mm širina min. 2500 m m ; višina izpusta min. 2100; maks. 2500 mm teža med prevozom 8300 kp potovalna hitrost: 40 km/h Oprema: 1. Protitočni mešalec s prisilnim mešanjem 250 1 2. Delilna zvezda za 4 frakcije 3. Ročni skreper 4. Tehtnica za gramoz 5. Polnilna posoda s poševno progo 6. Tehtnica za cement 7. Pnevmatska instalacija 8. Komandna miza 9. Vodni števec s priključkom 1 V<" 10. Štirje kosi mehaničnih dvigalk Vsa omenjena oprema je montirana na šasiji z odstav­ ljivim prednjim in zadnjim kolesnim stavkom. Ostala oprema, tj. silos za cement 30 ton, polž, podstavek tehtnice in podaljšana montažna stena zvezde, se pre­ važajo posebej. Dimenzije betonarne v prevoznem stanju so v dopustnih mejah cestnoprometnih pred­ pisov. Asfaltna baza GRADIS AB 2-15 Uporabljamo jo za proizvodnjo asfalta pri g rad­ nji in popravilu manjših in srednjih cest. Suh m aterial doziramo težinsko, s kompletno bazo pa upravlja en delavec prek komandne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 509 mm širina 11500 mm višina 7 005 mm teža ca. 19 500 kg priključna moč instaliranih elektromotorjev ca. 40 kW Za gradbeno operativo izdelujemo v Kovinskih obratih Ljubljana in Maribor stroje in opremo: Iglasta dvigala — Ročne skreperje — Mehanične dozatorje 18m3/h in 30m3/h — Pralne valje 12m3/h in 20m3/h — Dehidratorje 7 m3/h in 12 m3/h — Nakladalne naprave za beton 4,5 m 3 — Stabilne in prevozne betonarne — Protitočne mešalnike PM 250 in PM 500 — Mešalnike malte MM 150 — Asfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne stojke ter drugo strojno opremo po naročilu. Opravljamo generalni remont lahke in težke gradbene mehanizacije, Wacker-Servis, ter stavbno ključavničarska dela. KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA IN MARIBOR T O V A R N A B E T O N S K I H E L E M E N T O V SGP GORICA-NOVA GORICA - JUGOSLAVIJA BAZOVIŠKA C. I TEL. ŠT IÜB5I 22-366 Tipske ločne hale MOL GORICA so zaradi možnosti izbire razpe- tine in višine, izredne prilagodljivosti tlorisnim rešitvam projektov primerne za vse vrste industrijskih objektov. Ogrodje, sestavljeno iz stebrov in vzdolžnih nosilcev ter ločna streha (s shedovo nadsvetiobo ali brez nje), sta v celoti montažna. S pomočjo avto žerjava dobavljene elemente postopno sestavljamo na kraju samem. Prednosti sistema MOL GORICA so: izredno lahka konstrukcija, veliki razponi pri zelo vitkih in statično izkoriščenih elementih, iz­ redno hitra gradnja, možnost etapne gradnje itd. 1. MONTAŽNI STEBRI imajo obliko črke »I«, prerez 30/50 (teža 290 kg/m1) in 40/50 (teža 420 kg/m1), lahko pa tudi s konzolo za žerjav- no progo. Postavimo jih v temeljne odprtine z globino 70— 90 cm ter jih zalijemo z betonom. Osna vzdolžna razdalja med stebri je 5,00 do 9,00 m, višina stebrov pa do 8,50 m. 2. VZDOLŽNI MONTAŽNI NOSILCI Glede na njihovo lego ločimo fasadne in notranje nosilce. Imajo obliko črke »T«, so visoki 60, 80 ali 100 cm jn dolgi 5,00 do 9,00 m. a) Fasadni nosilci s 40-centimetrskim napuščem tehtajo 515, 590 ali 600 kg/m1. b) Notranje nosilce uporabljamo pri večladijskih halah, tehtajo 405, 480 ali 550 kg/m1. Položimo jih v utore glav stebrov in stike zalijemo z be­ tonom. 3. TROČLENSKI PARABOLIČNI LOKI Z NATEZNO VEZJO so montažni, palični, s prerezom 12/34 cm in sestavljeni iz dveh delov. Osni razpon stebrov je od 10 do 31 m. Zaradi parabolične krivine delujejo v njih v glavnem le tlačne osne sile, zato smo projektirali in izdelali izredno vitke loke. 4. SHEDOV NADSVETLOBNIK Pri večladijskih halah potrebujemo poleg stranske tudi strešno dnevno osvetlitev. V ta namen montiramo na loke betonske shedove nastavke (teža nastavka ca. 360 kg), ki omogočajo namestitev 2,00 m visokega pasu oken. Okvirji oken so železni, imajo ventilacijska krila (število ventila­ cijskih kril je lahko poljubno) in enojno ali dvojno zaste­ klitev. 5. MONTAŽNA KORITA Njihovo ekonomičnost povečata hitra montaža in majhna teža (60 kg/m1 krivine), zato jih je mogoče transportirati tudi v bolj oddaljene kraje. Osna razdalja med loki je 2,50 in 3,00 m, možna pa je tudi sestava obeh razdalj. Tročlenske loke z natezno vezjo lahko montiramo tudi na katerokoli skeletno konstrukcijo. merijo 245 X 33 X 8,5 cm (teža 56 kg/kd) ali 295 X 33 X X 8,5 cm (teža 75 kg/kd). Položimo jih na zgornjo pasnico loka. Medsebojne stike korit ter spoje nad loki zalijemo z betonom. Dobavni rok elementov do 60 dni. Možna montaža 100 m2 kompletne kon­ strukcije hale dnevno. Možna montaža 200 m2 krovne kon­ strukcije dnevno. poslovno združenje R U D I S rudarsko industrijska skupnost trbovlje ingeniring 0 tel.: 80 406, 80 426, 80 446, 80 466 telex: 335 20 telegr.: R U D IS Trbovlje RUDIS raziskuje, projektira, gradi in kompletno opremlja gradbene, rudarske, energetske in druge industrijske objekte. dejavnost: geodetska dela, geologija in vrtanja, raziskave materiala in konstrukcij, tehnologija, projektiranje, rudarska dela, gradbeništvo, proizvodnja rudarske in industrijske opreme, montaža rudarskih in industrijskih naprav, zastopanje tujih firm, industrijska kooperacija, šolanje kadrov izvoz In uvoz. Težkotekočinska separacija železne rude v Varešu kapaciteta 460t/n vstopne kapacitete gradbeno podjetje ✓ O B N O V A ljubljana, titova 39 tel. 320-841 projektira in izvaja vse vrste visokih in industrijskih gradenj; gradi sta­ novanja za tržišče po montažnem sistemu ali sistemu litega betona ill i f f L 1 # « ■— S 1 fill \ ' f— 1 k 1