štev. 132 V Trdil« v ponedeljek, 15. junija 1914 Letnik XXXIX lzti*ja vuk dan, tudi ob nedeljah In praznikih, oft 8 ob po sem vdrl v ta ^rad, me je, kar vam c jknr«' priznavam. vodil namen, da vas / vxe,.n sredstvi, ki so ni na razpolag«. zopet pridobim zase. Tega namena KONSTANCA 14. (Izv.) Ob 8 zjutraj se pojavilo ob rumunski obali na obzorju rusko vojno brodovje. Carju se je peljalo naproti posebno odposlanstvo, obstoječe iz najvišjih rumunskih državnikov in drugih dvornih dostojanstvenikov. Med tem so se v šotoru ob pristanišču pojavili kralj Karel, prestolonaslednik Ferdinand in njegov sin Karel. Vsi so imeli rusko vojaško uniformo. Ob silnem gromenju topov se je približala carska jahta »Standart« ru-munskemu obrežju in ob 10 dopoldne je izstopil car Nikolaj s svojo rodbino na suho. Car in kralj sta se dvakrat poljubila. Nato je kralj Karel pozdravil carjeve otroke: Olgo, Tatjano, Anastazijo in Aleksandro in prestolonaslednika Alekseja in velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Vojaštvo, ki je delalo parado, je izkazalo obema vladarjema čast. Nato sta odšla oba vladarja ob gromenju topov in viharnim pozdravnimi klici v katedralo, kjer se je pel slavnostni »Te deum«. Nato se je vršil pregled vojaške parade in se je car Nikolaj izrekel posebno pohvalno o polku rdečih huzarjev. Kralj Karel Je pri tej priliki takoj ukazal, naj se voz ustavi, nakar je izstopil in slovesno v pričo svojega spremstva izjavil, da bo nosil odsedaj naprej ta polk ime carja Nikolaja II. Zatem je bil dejeneur v paviljonu kraljice Elizabete, ministrski predsednik Bratianu pa ie dal pojedino Sazonovu. Vreme je bilo naravnost lepo. Ob 4 pop. je bila čajeva zabava na krovu carske jahte »Standart«, ob 6 zopet pregledovanje parade, ki sta mu prisostvovala oba vladarja s svojima rodbinama in spremstvom. BUKAREŠT, 14, (Izv.) Listi slavijo prihod vladarja Nikolaja kot eden najvažnejših zgodovinskih dogodkov v zgodovini Rumunije. Slave carja kot vladarja miru in poudarjajo, da imate obe državi skupne mirovne interese in opozarjajo, da se bodo v bodoče odnošaji med obema državama razvijali še intimnejše, kakor do-sedaj. KONSTANCA, 14. (Izv.) Ob 6 zvečer se je vršila carju na čast velikanska vojaška parada, pri kateri je sodelovalo nad 30.000 mož. Velikanska množica ljudstva, ki je gledala parado, je prirejala carju en-tuzijastične ovacije. Kralj Karel je na čelu svojih čet osebno defiliral pred carjem. Car je popoldne sprejel rumunskega ministrskega predsednika Bratianuja in zunanjega ministra Porumbaru-a v dolgi av-dijenci. Kralj Karel je sprejel v dolgi av-dijenci ruskega zunanjega ministra Sazo-nova. s katerim so imeli zvečer dolgo konferenco tudi rumunski državniki. Zmaga komore o Puli. PULA 14. (Izv.) Pri današnji ožji de-želnozborski volitvi v III. pulskem okraju (splošna kurija) je dobil kandidat ka-more Corenicli 1484, socijalistični kandidat Lirussi 1438 glasov. Zmagal je torej kamoraški kandidat Corenich z večino 46 glasov. Dosedaj so imeli ta okraj v rokah socijalni demokratje. Homoflje o Albaniji. Položaj v Albaniji. BERLIN 14. (Izv.) „Berliner Allgemeine Zeitung" poroča, da je postal položaj v nimam več. Vaš obup me je ganil. Vem, da bi izrekel smrtno obsodbo nad vami, ko bi vas iztrgal iz sedanje vaše sreče. Zakaj naj bi bil vaš rabelj? Kako korist bi imel od tega? Živite torej in živite srečno! Prisegam vam, da se vam ni treba bati v bodoče ničesar več z moje strani. — Ce govorite odkritosrčno, — je vzkliknila gospa d' Herouvillova, — vam odpuščam iz vsega srca vse, kar sem trpela zaradi vas, in prosimo boga, da bi vam odpustil, kakor sem vam odpustila jaz. — Resnico govorim, Pavlina, in vam tudi hočem podati dokaze za to. — In mojega starejšega sina..... — je rekla mlada gospa v nepopisnem strahu. — mojega starejšega sina, najinega sina, pustite meni, kaj ne____? — Moj bog, kaj naj bi pa počel z otrokom? — je odgovoril Lascars. — Saj mu nisem nič, ne pozna me in bi me ne mogel ljubiti. Sicer pa je tudi v vaših rokah tisočkrat bolje shranjen, nego bi bil v moji!). Obdržite si ga torej in ne bojte se več. Ne prepuščam vam ga samo, temveč se tudi odrekam vseh pravic do njega. Baron de Lascars je sedaj mrtev in mrtev za vedno. Markiza d* Herouvilleva spi lahko mirno! Kakor vidite, madame, je moja žrtev popolna, in morete biti zadovoljna z menoi. Ko je Pavlina čula govoriti Lascarsa tako, jej je izginil ves dvom in vsa neza-upnost. Oživila je zopet in topla hvaležnost jej je napolnila dušo. Zaklicala je: — Verjamem vam, Roland, verjamem Albaniji ugodnejši in zlasti hvali Italijo, da se je zadovoljila s satisfakcijo albanske vlade in kneza Viljema v aferi Muricchio. (Kakor znano, je avstrijski korespondenčni urad še predvčerajšnjim poročal, da albanska vlada ni dala Italiji nikakega zadoščenja). Vstaši zasedli vas Bradesles pri Elba-sanu. DRAČ 14. (Izv ) Vstaši so danes zasedli vas Bradesles pri Elbasanu. Pri vasi Zaza-lezi je prišlo med vstaši in vladnimi četami do hudega boja. Vstaši so stavili Elbasanu ultimatum, da se uda, sicer da v petek naskočijo mesto. Draški župan na rusko intervencijo Izpuščen. DRAČ 14. (Izv) Snoči aretirani draški župan Gjurkjevič, ki je osumljen, da je bil v zvezi z vstaši, je bil na zahtevo ruskega člana mednarodne kontrolne komisije, Pe-trajeva, danes že izpuščen iz zapora. GriKo-tariko krizo. Vpoklicanje turških rezervistov. CARIGRAD 14. (Izv.) Turčija je poklicala pod orožje vse rekrute od 1. 1887-93. Turška nota velevlasti«. PARIZ 14. (Izv.) Kakor javljajo Usti, odpošlje P rta prihodnje dni velevlastim noto, v kateri bo naglašala svojo pripravljenost za kompromis. Pariški listi poročajo, da bo vsekakor še mogoče ublažiti odnošaje med Turčijo in Grško in preprečiti vojno. Porta je baje tudi pripravljena preklicati izgnanstvo Grkov in jim vrniti dosedanja posestva. Nasprotno pa postaja razpoloženje v Atenah vedno bolj bojevito, in oficijozni listi še vedno govore o nujni potrebi vojne med obema državama. Preganjanje Grkov v Mali Aziji. DUNAJ, 14. (Izv.) Glasom današnjih vesti iz Carigrada, so se razmere v Malt Aziji vsled osebne intervencije ministra Talaat beja znatno zboljŠale. Nasprotno pa zatrjujejo atenska poročila, da se preganjanje Grk« v nadaljuje in da se Grkom nasilno jemljejo njih posestva in hiše, kjer se nastanjajo potem mohamedanski begunci. Dunajski krogi smatrajo položaj za precej zboljšan, čeravno presenečenja niso izključma. ATENE, 14. (Izv.) Uradno se poroča: V vaseh Lavlate in Patras so Turki pregnali grško prebivalstvo in nastanili tamkaj muslimanske begunce. CARIGRAD. 14 Izv.) Včeraj in danes je šlo skozi, Dardanele veliko število grških ladij iz Črnega morja in Dardanel. Ladje hite v domovino. CARIGRAD, 14. (Izv.) Turški krogi izjavljajo, da včerajšnja grška nota še ne po-menja ultimatuma, ker nima nikakega zahtevanega roka za odgovor. Turčija dosedaj še ni odgovorila na g^ko noto. program, naj ostane pri triletnem vojaškem užbovanju, ki se pozneje olajša. S to formulo, na katero so pristale vse stranke levice, je novi vladi zasigurana večina v zbornici. Ruska duma. PETROGRAD, 14. (Izv.) Duma je sprejela vojni in mornariški proračun, poslednjega s pristavkom. da naj dobi črnomorsko brodovje čimprej potrebne vojne ladje I. vrste. Škof Drohobeckl odstopil. ZAGREB, 14. (Izv.) Križevački grško-ka-toliški škof Drohobecki je odstopil. Baje vsled dolgov. Občinska kriza v Gradcu. GRADEC, 14. (Izv.) Župan Fleischhacker je demisijoniral, ker se je spri z meščanskim klubom. Ker odloži svoje mandate tudi večina občinskih svetnikov, bo občinski svet razpuščen. Nova francoska vlada. Program kabineta Vlviani. PARIZ, 14. (Izv.) Kabinet Viviani se predstavi zbornici v torek. Vojaški program novega kabineta je, da predloži vlada zbornici predlogo o vojaški vzgoji mladine in reor ganizaciji armade. Dokler se ne izvede ta vam in vas blagoslovaljam! Bog vam je dal plemenito srce. Zopet bo tako, kakor je bilo. Pregnal ste mi vso mojo bojazen in vrnil moji duši mir. To vam bo gotovo povrnjeno, kajti eno samo dobro delo izbriše mnogo pregreškov. Iz vse duše u-pam, da vaša prihodnjost popravi vašo preteklost. — Na mojo čast! — je odvrnil Lascars, — tudi jaz upam s svoje strani isto, gospa markiza, in tudi trdno pričakujem. Toda čas izginja in dan se približuje. V imenu vseh svetnikov v svetem raju, osvobodite me! — Prav imate, — je odgovorila Pavlina, — čas prehaja, takoj morate biti svoboden! ____Kaj naj vendar storim? — Razvežite mi roke; ko bom imel proste roke, storim že vse drugo jaz sam. Mlada gospa se je, ne da bi izgubljala tudi le trenutek, lotila dela. Toda zastonj se je mučila in si razgrebala prste, da bi razvezala vrvi. Naj se je trudila še tako, vrvi so držale, kakor bi bile železne. — Z razvezovanjem ne bo nič, — je dejal Lascars. — Razrezati morate vrvi. — Morda najdete zgoraj na stopnjicah nož, ki so mi ga odvzeli in se je potem moj čuvaj oborožil žnjim. Pavlina je vzela svetiljko in odšla po stopnjicah navzgor. Prva stvar, ki jo je zagledala, je bil nož, ki ga je omenil Lascars. Vrnila se je z nožem v klet in pod noževo ostrino so vrvi hitro popustile. V trenutku je imel Lascars roke proste. Dnevne vesti, t Robert Meyer. V četrtek Je umrl na Dunaju nenadne smrti bivši finančni minister in predsednik statistične centralne komisije, tajni svetnik dr. Robert Meyer. Robert Meyer je bil eden ustvariteljev osebno - dohodninskega davka v Avstriji in eden najboljših poznavalcev avstrijskega davkarstva. L. 1911 je stopil v Biener-thov kabinet kot finančni minister, po padcu kabineta pa je prevzel zopet vodstvo statistične centralne komisije, koje načelnik je bil že 1. 1910. Bolgarske finančne stiske. Bolgarska v svoji finančni politiki nima sreče. Kljub temu, da se nahaja v velikih finančnih stiskah, se ji dosedaj še vedno ni posrečilo dobiti primernega posojila, niti toliko, da bi za silo vsaj izplačala one dolgove, ki jih je napravila tekom obeh balkanskih vojen in ki zapadejo v najkrajšem času. Vzroka žato je iskati edino v nesigurni politiki njene sedanje vlade in pa ker je mednarodni politični položaj Bolgarske še vedno jako nejasen. Pogajanja glede najetja posojila na Francoskem, kjer so dobile ostale balkanske države po končanih vojnah že okoli eno milijardo posojila, so se nepričakovano hitro razbila, ker je Francija zahtevala predvsem garancije, da Bolgarska opusti vsako misel na revanšo proti Srbiji. Bolgarska vlada se je nato hočeš nočeš morala obrniti po pomoč na Avstrijo in Nemčijo. Ker pa Avstrija niti sama zase ne more dobiti lahko posojila, je ostala seveda samo Nemčija, s katero so se tudi vršila jako dolgotrajna pogajanja, ki pa kljub temu, da je v Bolgarski zavel čisto trozvezni kurz, niso prišla do onega uspeha, kakor so pričakovali v Sofiji in na Dunaju. Finančni minister Tončev se je moral te dni vrniti v Sofijo praznih rok. Na Dunaju je nastalo radi tega silno razburjenje in oficijozno časopisje se silno zgraža, Češ da je čisto samoobsebi razumljivo, da morajo nemške banke preskrbeti Bolgarom posojilo, ker je to v interesu trozveze. Na ta očitanja odgovarjajo sedaj nemške banke, da ne obstoje uiti nobene moralične obveznosti, ker je Bolgarska za trozvezo skrajno nesiguren faktor, in nima niti Avstrija v omahljivi politiki kralja Ferdinanda zanesljivega zaveznika. Veliko vprašanje da je, če se misli Bolgarska v resnici priklopiti tro-zvezi. Nemčija je šla Bolgarski sicer na roko kolikor je pač mogla, vendar pa si mora za vsak slučaj preskrbeti zadostno pokritje. Kakor smo poročali v eni zadnjih brzojavk, so se nemške banke na pritisk avstrijskega zunanjega ministrstva vendarle deloma udale in dovolile Bolgarski zahtevano posojilo 100 milijonski predujem. Kakor razvidno, je torej Nemčija storila vse, da zadovolji nesrečni avstrijski politiki, četudi v Nemčiji sami javnost ni nič kaj zadovoljna. Rešitev spora med civilnimi in vojaškimi oblastmi. Nameravane delne izprem-membe nove odredbe glede prednosti civilnih oblasti pri državnih slavnostih bodo objavljene takoj po nastopu nove vlade. Kralj hoče najti na vsak način v tem precej kočljivem vprašanju rešitev, ki bo zadovoljila tudi častniški zbor. Razmotri-valo se je še o več načinih. Najbolj pride do sedaj v poštev ta način, da se prizna pri državnih slavnostih poveljnikom divizij častno mesto. S tem bodo zadovoljeni tudi častniki. Pritožbe turških bank. Carigradska turška banka v Solunu se je pritožila na srbski državni svet proti prepovedi gospodarskega ministrstva, ki je prepovedalo filijalki te banke v Skoplju in v Bito-Iju. Ta prepoved je bila izdana iz finančno političnih in gospodarskih vzrokov. Glasovi raznih listov. »Politika« ostro kritizira, da se državni posli posebno pri državnem svetu in pri najvišjem računskem dvoru preveč počasi rešujejo. Vlada se pač lahko izgovarja z zadržki, ki so se pojavili vsled opozicije v parlamentu toda pri navedenih državnih institucijah teh zadržkov ni. »Pijeinont« pravi v uvodniku, da pomeni obdržanje sedanjega kabineta dokaz, da se vlada ne briga za armado in za združeno opozicijo in da ponovi lahko dogodke, ki so se vršili pred razgovorom z nekim aktivnim polkovnikom, ki se je izrazil tudi sledeče: Vlada bi morala razviti vso energijo in bi ne smela trpeti na noben način, da bi se vmešavali v državne posle še nadalje nekdanji zarotniki. »Štampa« polemizira s »Trgovskim Glasnikom« glede ustanovitve državnih prodajalnic živil in trdi, da bi bile te prodajalnice za vse prebivalstvo jako koristne, ker bi vsaj nekoliko omejile neznosno zvišanje cen, katere zvišujejo umetno zasebni prodajalci živil. — Zanimiv članek priobčuje list radikalne vladne stranke »Samouprava« o Albaniji in o njeni bodočnosti. List piše med drugim, da so se razbile želje, trud in požrtvovalnost vseh velesil napraviti iz Albanije vsaj na pol urejeno državo in vcepiti Albancem zavest narodnostne skupnosti ob separatizmu rodov in na verskem fanatizmu Albancev, ki so nebroj narečij in ki so že od nekdaj nagnjeni k anarhizmu in sovraštvu kulture. Te razmere je zelo poslabšala rivaliteta med Avstrijo in Italijo. Ognjišče vednih nemirov zna vsak trenutek zanetiti velik nevaren požar in ustvariti komplikacije, katerih se ne bo moglo preiti. Vesti albanske korespondence, ki prihajajo baje iz Elbasana in ki vedo, da zbira Srbija ob albanski meji močne vojaške čete. so popolnoma neopravičljive, če bi v očigled razmeram, ki vladajo v Albaniji poskrbela Srbija za močnejše varstvo svojih mej. Srbija pa nima nobenega interesa, da bi se vtikala v albanske zadeve n da se Srbija res tudi ne more prav nič brigati za sedanjo albansko vstajo, izpričuje že dejstvo, da ima ta vstaja izkijučno mohamedanski karakter. Srbske vesti. Rt šitev ministr ke krize Ministrska kriza je torej rešena in cel Pašičev kabinet ostane na krmilu. T i v posameznih ministrstvih ne bo frebn nobene spremembe, ker sta oba mini tra. ki sta hotela odstopiti, ostala na svojih mes ih. — Dajte nož meni! — je dejal nato; — ostalo naredim že jaz sam! Pograbil je nož in tudi vrvi so mu padle tudi z nog. Bil je popolnoma prost. S težavo se je nato vzravnal pokoncu in se je moral nasloniti na steno, da ni padel. Vrvi so mu bile okrog nog tako močno zateg-njene, da so mu noge tako zelo okrvavele, da skoraj niso več mogle nositi telesa. — Zbogom, gospod, — je dejala nato markiza, odhajaje iz spodnje kleti. — Lipam, da vas ne srečam več na tem svetu, vendar pa se bom spominjaia vse svoje življenje, da je bilo v vaši moči, da mi za vedno uničite mojo srečo, da pa niste storil tega____Vsak dan bom molila za vas, gospod baron, in če bog usliši mojo molitev, boste gotovo še srečni. Pavlina je ginjena pohitela po stopnjicah navzgor in se je obrnila k vratom, ne da bi se bila ozrla le enkrat. Lascars jej je sledil s pogledom, ki je bil posmehljiv in preteč obenem ter je šepetal: — Uboga neumnica, ni mi treba praviti zbogom, kajti videla se bova zopet. Markiza d' Herouville! Kmalu se zopet vidiva. Danes sem se uklonil____moral sem se, ker sem moral na vsak način dobiti svojo prostost. Sedaj sem prost, sedaj bom ukazoval jaz! Pavlina je prišla do vrat; potrkala je dvakrat in Nikola je hitro odprl. — Hvala bogu! — je zaklical. — Milostiva gospa je vendar prišla. Milostiva -spa je toliko časa ostala pri zlikovcu, da sva Baptist in jaz že začela bati... Sedaj, — je nadaljeval, — pa spremi Baptist g^-spo markizo nazaj v grad, jaz pa vstopim in zopet nastopim stražo pri lopovu. _ To je nepotrebno, — je odgovorila mlada gospa. Nikola je mislil, da ni slišal prav. — Milostiva gospa pravi.....? — Pravim, da ni potrebno, da bi zopet hodil v ledenico. Pustite nesrečnika, ki se mi ne zdi nevaren zločinec, naj mirno spi. — Toda, gospa markiza.... — jc začel Nikola iznova. — No, kaj je še? — Najina odgovornost---- — Odvezujem vaju te odgovornosti, — ga je prekinila Pavlina, — ali pa jo vzamem z vama vred. Zaklenite . r«* .. — Se je že zgodilo, gospa mar*\-o ^ — Sedaj mi dajte ključ. * — Tu ga imate, gospa markiza. — Dobro je. Ključ obdržim jaz in ga izročim gospodu d* Herouvillu, ko se povrne. Pavlina ni hotela, da bi ju spremljal Baptist ali Nikola in se je sama vrnila skozi temni park v grad, kamor je prispela v nekaterih minutah. IX. Ogenj. — Konec noči. Ko je markiza zaklenila vrata za seboj, se je baron, ki se je bal, da bi ga mogel priti kdo obeh čuvajev nadzirat, se je vle-gel na svoje ležišče enako, kakor je ležal prej in kakor bi imel še vedno zvezane roke in noge in bi se ne mogel iiibati. Stran II. »EDINOST« $t. 132. V Trstu, dne 15. junija 1914. V da bo rešila s sedanjo skupšč no še n -kaj predlogov v drugem in zadnjem bran , k^r pa se zgodi šele v teku 10 12 dr i. Nove volitve se bodo vršile bržkotne se^ terabrtako da se začne redno zasedanje nove skupščine v postavnem r ku, l. oktobra Če bo vstopila opozicija po tej rešitvi Krize zopet v skupščino, ni znano, g -tovo pa je, da s to rešitvijo ni zadovoljna. Med zakonskimi načrti, ki morajo biti spre-jeii še v zadnjem branju, je tudi velik kredit ooperacijski zakon za novo oboroženje armade, s katerim se bo pričelo takoj po sprejetju zakona. Nižjeavstrfjsko učiteljsko vprašanje. V sredo je bila sprejeta v nižjeavstrijskem deželnem zboru predloga glede učiteljskih plač. Predlog, da bi se črtale določbe glede celibata učiteljic po deželi, pa je bil zavržen. Domače vesti. Šentjakobski Sokol je zaradi slabega vremena prenesel svoj nastop, določen na včerajšnje popoldne, na prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. Na razna očitanja, zakaj nismo naznanili, da je zadnje dni varnostna oblast prepovedala razne italijanske prireditve, kakor cvetlični dan za »Lego«, obhode raznih italijanskih društev po mestu itd., odgovarjamo popolnoma na kratko, da naš list ni uradni list tržaške varnostne oblasti! Ako smatra varnostna oblast za potrebno, da prepoveduje to ali ono prireditev, je to njena stvar. Ce smo prizadeti mi, in če smatramo, da je varnostna oblast storila krivico nam, tedaj storimo tudi mi svojo dolžnost; če so pa prizadeti drugi, tedaj je njihova stvar, da se potegujejo za svoje pravice. Povemo pa enkrat za vselej, popolnoma odkritosrčno, da smatramo vsako prepoved prireditev, do katerih ima občinstvo pravico po zakonu, za nedopustno, vredno obsodbe, pa naj jo napovedujemo mi, ali pa naši narodni nasprotniki. Italijani imajo pravico prirejati cvetlične dneve, kakor jih i-mamo pravico prirejati mi. Nam so ga prepovedali: zgodila se je nam krivica; prepovedali so ga Italijanom: zgodila se je krivica Italijanom! Kršenje svobode je kršenje svobode, pa naj se dogaja nam, ali pa komu drugemu, in je le žalosten znak žalostnih razmer, v katerih oblast ne zna najti primernih sredstev, da bi preprečila zlorabo po zakonih zajamčene svobode! Neznosne razmere v tržaških jetnišni-cah. Pod tem naslovom je objavila »Edinost« od dne 13. okt. 1912. članek, v katerem opisuje razmere v tržaških jetnišnl-cah in sicer z ozirom na mučne razmere, v katerih žive jetniški pazniki. Ta članek je imel za posledico, da se je stvar začela mali preiskavati. toda uspeh te preiskave je bil popolnoma negativen. Nasprotno, razmere od takrat so se še poslabšale. Nekaj o teh neznosnih razmerah smo že poročali ob priliki poročila o občnem zboru državnih uslužbencev. Dodatno k temu pristavljamo še sledeče: Vse prošnje in spomenice so ostale brezuspešne. Uspeh spomenice, katero smo omenili že zadnjič in od katere so pričakovali ti ubogi ljudje vsaj nekoliko uspeha, je bil pa ta, da SO pazniki še vedno po 30 do 32 ur v službi in da morajo nositi pazniki od sedaj naprej pas čez obleko in to ves čas službe. To je prvič teško in nezdravo, drugič se pa s tem silno kvari obleka. Obenem se je določilo, da mora paznik ostati do 11. ure v službi, tudi če je obravnava pred 11. končana, kar tudi prej ni bilo in je šel paznik lahko takoj po končani obravnavi domov. Popolnoma umevno je, da se dogajajo vsled te naporne službe pogosti slučaji bolezni. Pri tem se očita paznikom, da je vzrok bolezni neredno življenje. No, v enem oziru je to resnica. Če bi imeli pazniki redno službo, bi imeli tudi redno življenje. Vrhu tega pa se očita paznikom, da jedo različne slaščice in bogzna kaj pijo. Temu se lahko odpomore, toda v tem slučaju pazniki sami ne morejo ničesar storiti. Uredi naj se razmerje, uravna naj se jim poštena služba, in življenje bo redno. So pa še drugi slučaji, ki kriče po remeduri. Tako n. pr. je silno nerodno, da Poslušal je in poslušal in kmalu zaslišal v svoje veliko veselje, da je nekdo obrnil ključ v vratih in ga potem potegnil iz klju- čalnice. — Bravo, — si je mislil. Vse gre dobro. Sedaj lahko storim vse, ne da bi se mi bilo treba bati, da bi me kdo presenetil. Ob teh mislih je skočil Lascars pokoncu in je z dvema skokoma, držeč v eni roki svetiljko, v drugi pa nož, dospel po stop-njicah davzgor v zgornji del ledenice. — Samo malo časa imam na razpolago za svoj beg, — je govoril sam pri sebi in se hitro ozrl okrog in okrog sebe. — Posreči delo ne bo niti dolgo niti težavno. Smrt božja! Tisti, ki mi je nakazal to staro barako za ječo, je bil človek prav po mojem okusu! Kakor vemo, je bila ledenica majnha, okrogel paviljon, ki je imel leseno streho, kakor goba morja svoj klobuk. Ta lesena streha je bila precej debela, da je zadrževala toploto solnčnih žarkov, in je slonela na ogredju, ki ga je vezalo več vodoravnih šparovcev, da je bila stvar trdnejša. Lascarsu ni bilo treba napraviti drugega, nego splezati nato ogredje, naloga, ki bi tudi dvanajstletnemu dečku ne dala prevelike težave, in potem predreti v slamnato streho luknjo, ki bi bila dovolj velika, da more moški skoznjo. Ko bi dospel na streho, bi beguncu ne bilo treba drugega, nego spustiti se na zemljo in se potem izgubiti v temi. (Dalje.) iorajo čakati pazniki z ženskami na lavnem hodniku, kjer ie pogosto polno ljudi, ki se zgledujejo nad ženskami. Če se vrši obravnava na deželnem sodišču, mora ostati paznik pri vsej obravnavi in to tudi če traja do 3 ali 4 popoldne. Pri tem je tako vprežen, da nima časa niti jesti, in pošteno rečeno, bi ne smel iti, če hoče službo popolnoma po predpisu vršiti in prav nič zapustiti jetnika, niti na stranišče. Lep zgled, kako pomanjkanje paznikov vlada in kako naporno službo imajo, je slučaj v jetnišnici v ulici Tigor. Tam je bilo prej 16 stražnikov in en nadzornik. Sedaj je določenih za to samo 10 paznikov. Ti pa so razdeljeni tako, da niti eden ne ostane izklučno za samo pazniško delo. Pet jih računajmo, da so bolni, dva sta v pisarni, v skladišču je eden in pri klobukih eden. Potem imamo pa Še enega nadzornika več. To kaže jasno, kako nujno potrebna je preuredba razdelitve dela in po-množitev osobja. Višje sodišče naj bi se oziralo na svoje ljudi, da naj jim pošteno razdelitev službe in pošteno življenje, kar je človeška dolžnost, in kar bo v korist uslužbencem in tudi službi. Predsedstvo Tržaške sokolske župe ima danes zvečer ob poldevetih svojo sejo v vaditeljski sobi Sokola v Trstu. K tej seji so najnujnejše povabljeni tudi vsi oni bratje iz Trsta in drugih župnih društev, ki hočejo sodelovati pri pripravah in pri samem zletu Tržaške sokolske žu pe, ki se vrši dne 12. julija na Opčinah. Izlet gojencev otr. vrtca ->rl Sv. Jakobu v Trstu. V četrtek so napravili gojenci otroškega vrtca CMD. pri Sv. Jakobu v Trstu izlet v Dutovlje, katerega sc je udeležilo tudi mnogo staršev, da je bilo vseh skupaj 90 oseb. — V Dutovljah jc izletnike kar najbolje postregel naš znani rojak gostilničar g. Tavčar. Hej, ali je bila vesela ta naša deca! Veselje jej je kar žarelo z lic. Ogledala si je potem cerkev in vsled prijaznega dovoljenja g. Širce tudi lepa pava, ki se nahajata na njegovem dvorišču. — Vračajoč se iz Dutovelj, so otroci zapeli še na postaji nekaj pesmic ter se potem odpeljali proti Trstu, vsi srečni, vsi zadovoljni. Gospodični vrtnarici se starši gojencev najprisrcneje zahvaljujejo za ta izlet z željo, da bi prav kmalu zopet priredila maličkom enako prisrčno veselje. Otvoritev nove dvorane »Gospodarskega društva« v Skednju. Po 34 letih dela in boja za utrditev in razvoj slovenstva, za obrambo, napredek in ojačenje slovenskega življa v Skednju se je povzpelo škedenjsko ^Gospodarsko društvo« toliko, da je otvorilo Slovencem v Skednju zbirališče, narodni dom, v katerem se bodo zbirala narodna društva, v katerem se bode ljudstvo poučevalo in zabavalo. Društvo si je namreč pridobilo nekdanjo Čemotovo dvorano in lepe prostore na obeh straneh dvorane. To dvorano je popolnoma prenovilo in opremilo z lič iim odrom, in obenem z vso sokolsko opremo. Dvorana bo tudi dom Sokolov. To novo dvorano je društvo otvorilo včeraj popoldne na slovesen način. V lično opremljeni in okrašeni dvorani so se zbrali člani društva. Sokoli in Sokoliće, pevsko društvo »Velesila« in nebroj slovenskega občinstva, da posvete svoj novi dom. Prišio je tudi več rodoljubnih Slovencev iz Trsta. da počaste skupno s Škedenjci ta njihov praznik. Med temi smo opazili tudi občinske svetovalce gg. Miklavca, dr. Pertota, Sancina in dr. Wilfana. Goste je pozdravil v imenu »Gosnodarskega društva« predsednik, g. Godina. Orisal je \ kratkih potezah početek društva, njegovo delovanje in razvoj in njegov pon*.' n za napredek slovenskega narodnega gospodarstva in sploh slovenstva v Skednju. Društvo obstoja že 34 let, ustanovil ga je pok. Viktor Dolenc. Izmed devetih takratnih odbornikov živi danes samo še eden. Končno je poudarjal, kako velikega pomena bo za razvoj slovenskih društev ta novi dom, katerega si je »Gospodarsko društvo« pridobilo ter ga moderno preuredilo in opremilo z velikimi stroški. Ne boji se pa in upa trdno, da se bodo Slovenci zavedali svoje narodne dolžnosti in vsestransko podpirali svoje središče. Pomislijo naj pri tem tudi, kako intenzivno delajo proti nam naši narodni nasprotniki. Šol, društev in vsega drugega ne ustanavljajo zase, marveč za nas, odnosno proti nam, da bi nas pogubili. Zato naj se Slovenci zavedajo svoje narodne dolžnosti m naj se oklenejo z vsemi silami te naše nove trdnjave. Nasprotniki nam ne morejo nič in nam ne bodo mogli do živega, samo če bomo vršili svojo dolžnost. Viharno o-dobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem. Nato so se pričele zabavne točke sporeda. Igrala je škedenjska domača godba pod vodstvom - Flego. Godbi moramo izreči posebno z ozirom na mlade moči in na kratek čas obstoja prav laskave priznanje. Igrala je dobro in pri U o in žela obilo priznanja. Jako lene so bile pevske točke »Velesile«, ki je zopet in zoret pokazala, da je vedno na viški: in je žela za svoja izborna izvajanja viharno, navdušeno priznanje. Nastopile so vrle škedenjske Sokoliće, ki so nam pokazale nekaj lepih prostih vaj, ki so jih izvarale s fineso in, eleganco, obenem pa z izredno točnostjo. Ljudstvo jih je živahno pozdravljalo. Tudi Sokoli so se vrlo izkazali s svojimi vajami na bradlji, katere so za-kl:učili / lepo, harmonično skupino. Posebno je ugajala občinstvu burka »Napoleonov samovar«, ki je uspela kar najbolje. Nato se je razvila v dvoran, vesela prosta zabava in ples, ki sta trajala pozno v noč. — Naj bi bila novootvorjena dvora-našemu Skednju res pravi Narodni dom, neomajna trdnjava naše slovenske posesti. DarovL — Za cvetlični dan so nadalje o rovali: Fran Dutovljski 10 K. Ivan Živic 5 K, Ivan Škerl 2 K, Lenčka PresdJ K. Cvetlic so še poslali: Cink iz Rocola, gč. učite I ica iz Bgzovice, Bekar >z Barkovelj. narodnu Jetavska orgarizocijs. Socijalno-demokratični napadalci z noži. V nedeljo, dne 7. t. m. je priredila podružnica NDO. v Puli,veselico v prostorih puljskega »Narodnega doma«. Okoli 9. ure zvečer so zapustili veselični prostor nekateri pekovski pomočniki, člani NDO. (ki so prišli pred kratkim iz Trsta). Namenjeni so bili nastopiti nočno službo pri svojem gospodarju, g. Deklevi. Toda na ulici so jih napadli socijalno-demokratični hujskači. Prišlo je do hudega spopada, pri katerem sta bila dva naša lahko, en socijalni demokrat ^a težko ranjen. Ranjenec nasprotne stranke se piše Hreghir in se nahaja v deželni bolnišnici, dočim sta naša dva v nreiskovalem zaporu. Vse to se ne bi zgodilo, da bi bili socijalni demokratje pustili naše ljudi v miru na ulici. Socijalni demokratje so naše napadli, in naravno je, da so se poslednji inorali braniti. — Socijalni demokratje so nahujskani proti našim članom NDO. notom svojih voditeljev in časopisov, sicer bi ne nastopali tako. Nikar pa naj socijalni demokratje ne mislijo, da se bo s takimi sredstvi njihova propadajoča baraka zopet dvignila pokoncu. Zadnjega sredstva, brahijalne sile — nožev — so se po-prijeli v boju proti slovenskim in hrvatskim delavcem, ki ne marajo trobiti v njihov rog. pa tudi to sredstvo jim ne bo nič pomagalo. Z nožem pač nikomur ne vte-pejo v glavo svojega »edino zveličavnega internacijonalizma«. Vest! iz Gorflbe. Dirka okoli Goriiktsa Krasa. Kljub skrajno neugodnemu vremeru se je zvršila dirka v najlepš* m redu, zasluga dobrega dirkinega vodstva in njegovega načelnika stotnika viteza pl. Fčrster-Streffleurja. Zanimanje za dirko je bilo splošno. Na eni strani so vabfla ljudi imena dirkačev in krasna darila, na drugi strani pa tudi sloves prejšnjih dirk okoli Krasa. Sttra Ko za stavo je lilo, ko smo prišli okoli devete ure dopoldne v gostilno ob Soškem mostu, kjer so se zbirali dirkači. Pa vreme ni preplaši'0 ljudi, komaj je malo odnehal dež, so začeli trumoma prihajati Goričani, da si ogledajo začetek nad vse zanimive dirke. V gostilni so se pripravljali dirkači na start. Vpisovali so se, pritrdili številke, voja i so jim plombirali kolesa in v živahnem vrvenju je hitro potekel čas in treba je bilo iti k startu. K dirki se je priglasilo 52 dirkačev, skrajno neugodno vreme pa je pred šilo nekatere, tako da je došlo k tartu le 39 dirkačev. Točno ob 10. uri so bili zbrani na startu vsi dirkači. Po štirje in šti je se postavijo v vrsto, krikor so bili priglašeni. V prvi vrsti Salimbeni, Gregi, Ram-mer in Duschinsky. Eno minuto pozneje da voditelj dirke znamenje in v počasnem tempu se bližajo dirkači črti, ki je zaznamovala začetni kraj dirke. Komaj pa so imeli za seboj črto, pa se je stopnjeval tempo in v kratkem času so izginili na cesti v Ločnik. Takoj za dirkači pa so odhiteli avtomobili in s tem je bil za Goričane končan prvi del dirke. — Start je vodil spretno predsednik „Gorice" g. Josip Kerševani. Potek dirke. Vreme vedno enako neugodno. Cel čas je padal dež, mestoma se ulila ploha, da je bila cesta vedno neugodnejša za dirko. Na načrtu proge je zabilieženo pri Zagraju: Pozor, slaba cesta, moralo bi biti napisano skrajno slaba cesta in trikrat pozor. In po taki cesti so dirkali dirkači naprej nemoteno, vsem na čelu Gregi. Do Ronki je bila cesta še vedno slaba, potem se je pa jela boljšati in končno se je zasmejalo dirkačem tudi solnce. Na poti iz Opčine v Sežano je prenehal dež, cesta je bila dobra in dirkači so mogli razviti vse svoje zmožnosti. In te prilike tudi niso opustili. V hitrem tempu so se približali Senožečam, kjer je bila glavna kontrolna postaja. Tu so morali stopiti s koles in se vpisati v kontrolne pole, plombe so jim pregledali in dirkače so čakala okrepčila. Prvi je prišel v Senožeče Gregi, se hitro podpisal in takoj na to vozil naprej ne da bi se količkaj okrepčal. Vsi drugi so se posliizili okrepčit. V Senožečah je postalo slabo Šiškoviču, ki je moral radi tega prenehati z dirko in se je potem pripeljal v avtomobilu v Gorico. K maj so se dirkači na ugodni poti nekoliko posušili, jih je vjel na Razdrtem najhujši dež, ki ni dolgo ponehal V Vipavi je čakalo dirkače vse polno ljudi in tuai najhujša ploha jih nI mogla pregnati. Ves čas je bil Gregi prvi. Kako hitro je vozil se vidi najjasnejše iz tega, da ga je avtomobil, ki je šel iz Senožeč za njim, došel šele v Ajdovščini. Od tu dalje je nekoliko ponehal dež in ko so prišli dirkači na cilj — je že končal dež popolnoma. Na cilju. Če že ni oplašil precej hujši dopoldanski dež ljudi, jih je mogel še veliko manj popoldanski. Trumoma so prihajali v Rožno dolino in se razvrstili v dolgem špalirju ob cesti. Okoli pol tretje ure je čakalo zmagovalce že na stotine in stotine ljudi. Vojaki so imeli ob progi napeljan telefon, ki je poročal od časa do časa o poteku dirke. Okoli | tretje ure so bili javljeni dirkači, ki so odšli iz Sela. Kmalu nato je prišlo drugo poročilo, da so na čelu dirkačev Gregi, Meschar in Luttenberger. V tem pa že pride avtom o-■ bil s podrobnejšim poročilom. Ljudi se loti razburjenje in živahna diskutirajo, kdo bo prvi. V tem se pa že pokaže trojica in v hi rem temou v«»zijo čez cilj, prvi Gregi Franc, ki je prše! rb 3 uri >5 minut, ta«" za n im Luttenberger Valentin in kut tret-i, dobro sekund« za zmagovalcem Meschar Josip. Med živ hnimi bravo-klici so pridir-jali, vsi pokriti z blatom, da se ni nobenemu poznala Številka. Eno minuto 28 sekund pozneje pa je preletel cilj kot četrti Du sch insky Ernest. V daljših presledkih so nato sledili ostali in sicer: peti je HI Kittel Kari, šesti Ko fl e r Ado 1 f, sedmi Volpe Ivan (kot prvi iz Goriško-Gradiščanske), osmi Findler Ivan, deveti Vnga Rudolf, deseti Ogrin Franc (prvi Slovenec), enajsti S e m o 1 i č Ivan, član „Danice", dvanajsti R a m m e r Robert, trinajsti M a n n Ivan in štirinajsti Eschelmuller Rudolf. Med zmagova'ci je torej šest vojakov in 8 civilistov. Od teh je eden Hrvat (Gregi), dva Slovenca (Ogrin in Semolič) in dva Italijana. Vsi ti so prišli tekom ene ure po zmagovalcu in imajo tako pravico do srebrnih svetinj. Med tem časom se je pa zjasnilo, solnce se je prikazalo in mogla se je pričeti že odpovedana veselica „Gorice", kjer so se ob 6. uri razdelila darila. Vesti iz Istre. Kastav. Na Telovo je bila običajna vsakoletna procesija kljub slabemu vremenu prav dobro obiskana. Vse je bilo lepo, samo tista .patrulja" civilistov, ki je streljala pri procesiji, ne spada zraven. Pomislite ! Hrvatsko mesto, slovansko bogoslužje, a vmes poveljevanja v nemškem jeziku, a ne kakšnim vojakom ali uniformiranim veteranom, ampak par civilistom. Ako že hočejo imeti svojo „paradno šaržo", naj jo imajo, čeravno nismo več v 18. stoletju; toda vsaj poveljevanje naj bi bilo hrvatsko, to bi se lahko napravilo. Opatija. V petek zvečer je skočil tramvajski voz opatijske električne železnice v Iki s tira in se zaletel v neko hišo. Hišo je poškodoval, razen tega pa se je 11 potnikov poškodovalo, med njimi, kakor pravijo, trije nevarno. — Čuden slučaj. Osemletna hčerka Frana Afriča, župana v Jurdanih, je šla bosonoga v petek, dne 5. t. m., z Jušič na Jurdane. Naenkrat je začutila na nogi (nad stopalom) bolečine. Bolečine so se večale in noga je začela otekati. Poklicali so zdravnika, ki je konštatiral zastrupljenje potom zraka. Zdravnik je pomagal, kolikor je mogel, ali vse zastonj. Zastrupljenje se je Ši ilo in črez 8 dni, to je v petek, 12. t. m., je dekletce umrlo v groznih bolečinah. GLAGOLJAŠ. Tudi Iz cerkve Izključena. Na prestolu je gospodovala naša slovenščina. Deželni knez jo je govoril tedaj, ko je sprejemal oblast od ljudstva; v najsve- čanejših trenutkih mu je rabila, celo tedaj, ko se je okrožen od dvorskega sijaja poklanjal cesarju. Oglašala se je v šolah; imela je pravice na sodišču. Sedaj je ne poznajo več oblastniki; izgnana je iz učilnic, prepovedana tam, kjer se izrekajo sodbe. Zatekla se je v cerkev, a tudi iz svetišč jo pehajo; ali na korist veri, ali v prid cerkvi? Stari obredniki so vpoštevali naš jezik na Koroškem — tam, kjer se po najnovejših odredbah ne sme več rabiti slovenščina pri delitvi najpotrebnejšega sredstva. Pred menoj je priročnik Compendium ri-tualis romano salisburgensis, natisnjen v Celovcu leta 1830. V njem je mnogokod zastopana slovenščina. Krščujoč je vprašal duhovnik: Kako se ima to dete jiine-nuvati? — Kaj želiš od Cirkve Božje? — Kaj tebi da ta vera? Navedena sta vera in očenaš v slovenskem jeziku (Zebrajte z meno kristjansko katolško vero, inu sveti oča naš). Poleg tega je v imenovanem obredniku več desetletij rabljenem v koroških cerkvah mnogo slovenskih molitev, namenjenih bolnikom in umirajočim; seveda je tudi nagovor pri poroki slovenski. Tako je bilo nekoč. Slovenščina je imela staro pravico v cerkvi tudi na Koroškem. Sedaj je pogažen jezik, ki se je glasil v davnini z vojvodskega prestola; pogažen je tudi v svetiščih. Celovška vladikovina je dobila nedavno nov priročni obrednik, ki nima niti trohe narodnega jezika v sebi; v njem je celo strogo prepovedana raba narodnega jezika, saj stoji v novem obredniku opomnja: Rabo narodnega jezika izključuje v krstnem obredu rimski obrednik. Kjer pa ni, in dokler ne bo v naši škofiji botrov, ki bi mogli odgovarjati latinski, utegnejo duhovniki rabiti narodni jezik v vprašanjih (»Usus linguae vernaculae in ritu baptismi a Rituali Romano excluditur. Ubi vero, et quamdiu in nostra dioecesi desunt patrini, qui Iatine possint respon-dere, sacerdotes lingua vernacula uti po-terunt in interrogationibus«). Iz obrednika celovške škofije, ki ga je sestavil baje jezuit o. Gatterer — jezuiti so od nekdaj »prijatelji« slovenščine —je zginila slovenska beseda in pohvaljen bo v škofiji gotovo tisti duhovnik, ki do piči-ce izvrši to, kar mu veleva rimski obrednik. Upamo, da bo takih malo. Uverjeni smo, da se bodo slovenski duhovniki na Koroškem držali starega obrednika in rabili slovenščino ne samo »v vprašanjih«, nego tudi sicer — v prid veri in na korist naši narodnosti. Po »SI. Braniku«. | Ko je leta 1776 Adam Smitliova obširna j knjiga An Inquiry into the Nature and I Cause of Wealth of Nations zagledala svoj beli dan, je bil podan s tem civiliziranemu svetu prvi zistem te znanosti; tako. da ni čuda, če nima danes Smith samo mednarodnega priznanja kot klasik, ampak tudi kot oče ekonomične vede. Zgodilo se je to ravno ob času, ko je dosegla Angilja prvenstvo v industriji in trgovini vsega tedaj znanega sveta. Poprej agrarna dežela se je skokoma udajala v naročje industrializacije. Tri leta pred prvo izdajo te knjige je eksponirala zadnjikrat od svoje letine, odslej je navezana na tuje poljedelske pridelke! V veliko rapidneje rastočem razmerju, nego je to pri agrarnih izdelkih sploh kdaj mogoče, je rastla produkcija angleške industrije in silila z vso vehe-menco na mednarodni trg. Smith je bil po rojstvu sicer Škotec, a po srcu pravi Anglež. Kakor mnogim odličnim sinovom tega lepega angleškega plemena, tako je bila tudi zanj samo ena misel in samo en izvor: videti svojo Angleško veliko, če mogoče, na vrhuncu vseli drugih. Na mednarodnem trgu so gospodarila tedaj največ merkatilistična načela Col-bertovega kroja. Ker so mislili merkantilisti, da bogastvo naroda pomenja samo množina zlata in srebra, ki jo poseduje do-tičen narod, so seveda storili vse, kar so znali, da ostane to bogastvo doma. Pov-speševali so eksport izgotovljenih produktov iz svojih dežel, prepovedovali izvoz včasih celo pod smrtno kaznijo, in naravno, da so poskusili onemogočiti ali vsaj o-težkočiti vsak import tuje obrtnije ker gre tako denar iz dežele. Zid visoke carine je obdajal merkantilistične države in državice. Ti davki so bili obenem smrt vsaki tuji industriji in pravi trn v peti Angležev. Ponižno uverturico francoskih liziokra-tov, pomešano z nejasnimi ekonomskimi, moralno-filozofskimi, pravnimi, in naturalističnimi zakoni v Rousseauovem blaznem smislu (kar je blo tedaj na Francoskem moderno) je razpregel Adam Smith v mogočno zveneče akorde. Iz ogelnega kamna fiziokratov o interet personel — il esiste un ordre social et economique a chacun de travailler librement. Cet ordre naturel, qui est en meme temps provident-iel, est seul bienfaisant etc — je napravil krasno in veliko stavbo, pred katero se je sramežljivo skrivala utica merkantilistične ekonomije. Na Francoskem se ie priznal tem naukom sloviti Jean Baptiste Say v svojem Traite d' Eccnomie politi-que in popularni avtor Frederic Bastiat: Harmonies economiques. Nešteti avtorji, nasloviteji med njimi Ricardo, na katerega se posebno Kari Marx tolikokrat naslanja, so sledili brez kritike svojemu mojstru in učitelju »klasične šole«. Ti zunanji kot notranji dogodki so Smitha naravnost silili, da ie vidik, s katerega ie spisal svoj zistem, kozmopolitičen. Opravičenost raznih zistemov priznava v popolnoma drugem smislu: Tiie different progress oi opulence in different ages aud nations, has given occasion to tuo different sy-stems of political economy, nith regard to enriching the people. Tpe one may be cal-led the system of commerce, the otiier Shat of agri culture: Weardth of Nations, Book IV, Introduction. Smith torej ni spoznal in ni uvaževal pomena narodnosti v gospodarskih razmerah. Naravno ta moment je mogel priti v poštev le tamkaj, kjer so razmere silile pisatelja k takemu razmišljavanju. Njegov glavni nauk je karakteriziran ±jo svobodi trgovine, free trade, in kasnejši manehesterski šoli z devizo Francoza Go-umey: laissez faire- laissez passer. Dolgo časa so obvladovali ti nauki ves svet. List: nacionalizem. Odpor se je porodil najprej v Ameriki. Zaradi veleizdajskih nagnenj zaprtega Wiirttenburžana Fridriclia Lista so izpustile nemške oblasti samo s pogojem, ako se preseli v Ameriko. S težkim srcem je zapustil List svojo domovino. Dospevši v Ameriko je videl na lastne oči, kako se trudijo pensilvanjski podjetniki, da bi se odkrižali angleške konkurence. Kmalu je naslovil na enega izmed veleindustrijcev svoja slovita pisma, v katerih podaje aris amerikanske politične ekonomije. Sistematično je obdelal te svoje ideje kasneje, ko se je povrnil zopet v svojo staro domovino. Leta 1841 je izšlo njegovo delo »Das nationale System der politisehen Oekonomie«, ki bi se je zelo izplačalo prevesti na slovenski jezik. »Von Tag zu Tag miissen die Regie-rungen und Volker mehr zur Einsicht gc-langen, dass Nationaleinheit der Fels ist, auf \velchem das Gebaude ihres Wo!lstan-des, ihrer Ehre, ihrer Macht, ihrer gegen-\vartigen Sicherheit und Existenz und ihrer kiinftigen Grosse zu begriinden sei«. »In den Zustanden der Nationen herr-seht indessen zur Zeit eine unendliche Verschiedenheit; wir ge\varen unter ihnen Riesen und Z\verge, normale Korper und Kriippel, zivilisierte, halbzivilisierte und m io m Ho mim pri Trstu štev. 910 razpisuje A. F. TUMA: S samotnega Dresa. Smith: kozmopolitizem. Upravičenost in obstoj taktičnega nacionalizma pri vsakem narodu ne moremo na nobeni stvari dokazati bolje, nego na tisti znanosti, ki jo poznamo pod imenom politična ekonomija. od 15. junija do 15. julija 1914. Krčmar mora biti vešč krčmarske obrti, mora imeti dobro kuharico in družino na razpolago, ter kavcijo 1000 K. Ponudbe je poslati predsedniku Jos. Mlač, Sv. Ivan pri Trstu štev. S58 V trstu, dne IS. junija 1914. »EDINOST« It 1». Stran ITI. barbarische. Ihnen allen aber ist, \vie dern emreinen Menschen, der Trieb der Selbst-erhaitung, 3as Streben nach Vervollkom-mung vod der Natur cingepflanzt. Es ist die Aufgabe der Politik, die barbarischen NmUonanraton zu zivllisieren, die Kleinen und Schwachen gross und stark zu ma-chen, vor allem aber ilinen Esistenz und Fortdauer zu sichern. Es ist die Aufgabe Erzieung der Nation zu bewcrkstelligen und sie zum Eintritt in die kiinftige Uni-versalgesellsehaft vorzubieten.« Ne poskušam s citati ničesar dokazati. Ali eno je gotovo: mož, ki je pisal tako, ni poznal in ni mogel poznati nobenega kozmopoltizma. List je bil sve svoje življenje od rojakov zelo zasmehovan, preganjan in naposled se je na Tirolskem ustrelil. Šele po svoji smrti je postal voditelj »mlade Nemčije«. \ nasprotju s kozmopolitizmom Smitho-vega NVeilth of Nations je postavil on ponosno svoj Natiolnafes System (narodni zsitem) in s tem je bila obenem izrečena parola za ves razvoj te znanosti v pretežnem delu civiliziranih držav pol stoletja nazaj do današnjih dni. Ravno v tem času, ko pišem te vrstice, se vrši okolu mene ljuta borba, da bi padla zadnja postajanka kozmopolitičnega nauka »klasične šole«. Po razpoloženju ljudstva — v naših demokratičnih časih so odvisni včasih tu *i znanstveni rezultati od volilnega listka -je pričakovati za gotovo, da ovrže Anglija kmalu te nauke in bo korakala za tisto šolo moderne ekonomije, ki je rodila tako krasne vspehe in katere najsijaneji refleks je današnja velesila Deutsches Reich. (Velika Nemčija). Mnogo bi se dalo še pisati o tem. Toda na tem mestu ne morem dalje. Vsem nam je znano, kaj je bila Nemčija pred polsto-letjem — žoga v roki avstrijske birokracije — in skoro na lastnem telesu čutimo, kaj je danes. In kdo je rodil ta ogromni ekonomski in politični preobrat? Ideja nacionalizma v rokah resnih mož (in na neresne se ne moremo ozirati) brez vseh historičnih atributov? Slovenska ekonomija? In kaj je z našo ekonomijo? Kam nas vodi razum,če smo se znali osvoboditi vseh predsodkov in vseh razmer, v katerih smo vzrastli pod avstrijsko-nemško upravo in bili vzgojeni v avstrijsko-nem-ški1 šolah? \ odgovor konstatiramo sledeče fakte: v pretežni večini je do danes vsa produkcija v Avstriji v nemških in nemško- židovskih rokah. Cilj te nemške industrije je, naravno, v prvi vrsti: vse fabricirati, kar potrebujejo narodi v okvirju te države. Stremljejne avstrijsko-nemške industrije je zato, da monopolizira vso produkcijo in ohrani druge narode, kolikor Ie možno dolgo, v dobi nezrelosti in vazalitete, bodi s pomočjo nemške politične uprave, bodi s pomočjo ekspanzivnosti nemškega kapitala! Konsekventno inora biti naše stremljenje. ' .'ko najdemo pot in sredstev, da se odtrgamo od te zavisnosti. Rešitev slovenskega narodnega vprašanja v socialistično avtonomističnem zmislu utrdi ta režim za vse večne čase in zato jo moramo pobijati z vso silo. o se pravi: postaviti si moramo tudi mi Slovenci in Jugoslovani s\ i nacionalni zistem politične ekonomije! Nemška ekonomija hoče obvladati in vladati: naša stremi nasprotno po tern kako se otrese teli jeklenih klešč avstro-nem-škega imperializma. Ker imamo tukaj z ostalimi Jugoslovani popolnoma indentič-ne interese, razpravljam o tem vprašanju spodaj iste časno, ko govorim o našem razmerju do njih in v obče o problemu nas balkanskih Slovanov z ozirom na evro-pejski položaj. Bistvo nacionalizma. Obračam se sedaj še do nacionalizma v poloitičnem pomenu besede, da se prepričamo. jeli tudi v politični borbi ta pojem nekaj pozitivno tvornega? Splošno se ponavlja fraza — jaz sem jo čul prvikrat v šoli — da je vrgel idejo nacionalizma v evropsko politiko Napoleon III. s pomočjo svoie vsegamogočne in na poseben način izšolane diplomacije. Ako bi hoteli sprejeti to trditev kot suho zlato, potem bi morali priznati celo tako nestalnim in malo simpatičnim elementom, kakor je Napoleon III., velikansko vlogo v razvoju človeške zgodovine. Kakor pri mnogih vprašanjih, tako smo iskali odgovora tudi tukaj v knjigi zgodovine in sicer ne tisti običajni zgodovini vojn, cesarjev in letnic, kakor jo uče naši profesorji najbrže na ukaz od zgorej (že šolarji nismo ničesar mrzili bolj od vojsk, cesarjev in letnic), ampak v zgodovini razvoja človeškega rodu. Ako smo prav čitali, potem se je pokazalo, da stoji francoski intriganski cesar v zvezi s tem samo toliko, v kolikor sta se za njegove dobe prebudila dva tako veli-' a naroda, kakor sta nemški in italijanski, l uda če ni bil Napoleon III. tisti princ, ki je s poljubom obudil spečo Dornroschen, odkod potem ta probuda? Velikanski tehnični napredek minulega stoletja in vedno večje zbiranje premičnega kapitala ni moglo drugače, nego sredotočno, uiedinjevalno vplivati na ljudstva ki so si bila enega rodu in pleirena i <) jeziku in krvi. Človeku, ki ne razume naše besede in ni naše krvi, ne moremo :< iu popolnoma zaupati, ker je to proti : :struktom. Torej sta tehnika in kapital i druževala vsak narod za-se. KolosaJm izvoj prometa, reprezentiran cj nioćer- M na miku. železnici, brzoia mi k Jt n toJi-ko časa, dokler ne doseže gotove gospodarske in kulturne stopnje. Odtod prihaja, da mi Jugoslovani razmeroma pozno nastopamo nacionalno v evropski a-reni, ko so Nemci in Italijani že skoro dokončah svoje zedinjenie, davno prej seveda že francozje in Angleži. Pri nas se kaže skupni interes kapitala, znanosti in umetnosti naših raznih dežel šele sedaj in sili na svoje združenje v eno celoto, prav kakor je bilo v Nemčiji pred pol stoletjem. Ta zgodovina nas uči nadalje, da se tako ujedinjenje ni nikjer izvršilo samoposebi. Vedno je bilo treba močnega organiziranega in zistematičnega pripravljanja. — Konflikti na zunaj in često celo bojne trombe so spremljale narode, kadar so se sklenili v eno celoto. Nemški narod se je formelno (dejanski je bil že tedaj, ko je marširal proti Francozom) oklical kot zje-d in jen v versaillski lepi dvorani beneških zrcal (francosko-nemška vojna). V dokaz, da je čestokrat ravno ta borba rodila največje koristi tako gospodarke kakor etične kvalifikacije, česar smo se dotaknili v prejšnjem poglavju, naj navedem le še dva zgodovinska primera. Bi se-li Združene Države Severoamerikanske povzdignile do istega neizmernega pokreta, če si niso priborile svoje svobode s trdim bojem, in ako bi jo bile prejele iz rok Anglije kakor koncesijo, kakor dar? Nizozemci so se ravno za časa najhujših bojev proti španski odvisnosti povspeli do bogastva in moči, ki je niso imeli nikolu poprej. Ravno narodna borba, če pomenja realno pozitivno delo, je najboljša garancija, da napne narod svoje sile do skrajne moči. In jaz mislim, da je istinita in srčna želja vsekega Slovenca: kar so pomenjali v antiki Atenci za ves orijent, to naj bi po-menjali krepki Jugoslovani v tem modernem času. V. pismo. Posebno zgodovinsko poglavje. Leta 1526 je padel v bitki pri Mohaču zadnji Jagelonec, kralj češki in ogrski in Habsburžan Ferdinand I., soprog sestre zadnjega Jagelonca, si je prilastil češke in ogrske dežele. Stanovi so se temu uprli, ali Ferdinand je imel v rokah dedinsko pogodbo jagelonskega dinasta in vrhu tega je pretila tedaj še turška nevarnosf. Tako so se stanovi udali pod pogojem, da bo obstajala med deželami samo personalna u-nija in da bo vsak del slej kot prej tvoril državnotvorno celoto za-se. 2e v šolah smo čuli besedo o habsburški hišni politiki: Hausmachtpolitik. Pre-dava'o se nam je o tem kakor o samoob-sebi umljivi in zgodovinsko nedolžni dolžnosti vsakega monarha. Ko bi nam predavali s stališča ljudstva, s stališča objektivnih zgodb minulih časov, povdarjaje v vsakem stoletju mesto tolikih vojn in mirov in podobne navlake, s katero more v mladem človeku vsako misel in mu jem-Ijeio tudi pregled po zgodovini — ko bi nam mesto vsega tega orisali iz vsakega stoletja samo en važen fakt, bi nas ne navajali samo k samostojnemu mišljenju, ampak bi se iz tistega pouka tudi res nekaj naučili za življenje. Eno takih velevažnih zgodovinskih poglavij nosi gorenji naslov. Habsburška hišna politika s posebnim ozirom na Slovane je vprašanje, ki je izredno hvaležna snov za doslej še nespisano monografijo, ki naj bi se ji posvetil ta ali oni mladih slovenskih zgodovinarjev! Odprl bi nam s tem nešteto dragocenih spoznanj, našel bi naravno vez med tolikimi zgodovinskimi momenti, ki izginjajo tako skoro brezizrazno mimo naših oči; postavljeni v ta okvir pa bi nam ne bili samo luč v temo mLiolosti, ampak svetili bi nam tudi pot v bodočnost. Oživeli bi takorekoč mnogi minuli srednje- in vzhodno-evropejski problemi in ne bi videli samo, da segajo nekateri njih izrastki prav v današnje dni, ampak padal bi od časa do časa tudi moten žarek na žalostno in tiho zgodovino slovenskega naroda, trpina v rokah jare nemške gospode. Ali bi se kdo toliko potrudil in nam napisal prvo zgodovino slovenskega naroda? flausmachts politik: njeni privrženci in nasprotniki. Po starih tradicijah so cenili Habsbur-žani nove dežele le kot mogočen kompleks, ki znatno utrdi novo tvarjajoče se skupino avstrijsko. Vsa njih prizadevanja so stremila po tem, kako bi napravili iz tega pisanega konglomerata tolikih skupin, ki so imela vsaka svojo zgodovinsko tradicijo in tolikih narodov, ki so govorili medseboj v popolnoma različnih jezikih — slovanskih, germanskih, romunskih in tatarsko-mongolskih --— kako bi napravili iz te mešanice eno in ujednjeno državo?! V tistih časih je bilo ljudstvo nesvobo-dno, vpreženo pod jarem tlake in desetine in v javnih stvareh so imeli govoriti samo »stanovi«. Zastopniki mest so bili potisnjeni globoko v ozadje; na usodo države so u plivali v resnici le posvetna in cerkvena gospoda. Na te stanove je torej zadevala habsburška politika hišne moči. Trd in hud je bil toj in mnogo plemičev je našlo v tej borbi žalostno in sramotno smrt. Ta stoletni proces rivalstva za suvereniteto je završil v prid dinastiji. Knez je triumfiral nad stanovi, cesarski absolutizem nad republiko plemstva. Zmagala je monarhija nad aristokracijo in oligarhijo. Vojska in uprava ste poskušali na to, da bi zvarili te plem-sko in kulturno različne si dele v eno politično in gospodarsko celoto. I ~ Napredek vede Najenergičnejse In gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom Jorubin Casile potrdil potrjuje. •C AS I LE« mm§ mmšmmm IINU Stotine sdravniSldh Costetitis, nretritis in mehurni itaqi korenito zdravijo s Konfeti GASILE rabiti zelo nevarnih in nblalnjejo pečenje da se nretralna z ienja, konfeti Casile. hnree Škatlji katarje, kamen, konfettiev Gasile ozdravijo "nretralna zofteiga (prostatitia, nretritis, čistiti*, me-nesposobnost za zadržavanje wina,slnzaste tokove itd. — K 4—. ________ __, najboljše protisifilitiČno in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z nap ehom proti sinlidi, anemiji, impotenci, kosioboli, isbias, vnetja žlez, poltnim madežem, izgubi semena, poludjjam, srermatoroji, ste rili teti, nevrasteoijf, energičen razkrojevalec uri nore kiseline itd. — Steklenica Jorabina Casile K 350. Vbrizf?anec CASILE zdravi beli tok, akutne in kronične kataije, vaginitis, nretritis endometritis, vnetje in izpad maternice itd. Steklenica vbrizganca Casile K 3-50. Kdor teli večjih pojasnil, tiskovin itd., naj naslovi dopis na lekarno LLOYD za g. Casile Trst. ki poda odgovor s obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni iždelkieCASILE se prodajaj o v vseh akreditiranih lekarnah. Zalaga v Trstu Lekarna Lo yd. V. dll'orologio 1. Pristna zdravila Casile nosijo lastnoročni podpis II Csslls- Rudolf Schultze f CE BERLINA konceslfonirani zobotehnik ulica JtaHMdotto št. 4, I. nad. (vogal ulica Stadioni f fl umetni zoble po nainolelši tehniki. (4 OprswlJ m KzvriuJ«|o v Izvriltev* manj pestdujefih slojev, urah. Sprejema od • ds 1 In od 3 do Izredna prilika ie birmo V urarni TREVISAN, TRST CORSO ŠTEV. 30 se vdobi VELIK IZBOR ŽEPNIH IN STENSKIH UR. — Prodaja se. kupuje In menjuje dragocene moderne ali stare predmete. Velik izbor predmetov iz am. doble zlata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10-90 naprej. M ulica Sette Fontane itev. iz. - ZALOGA OLJA, JES1HA IN NILA. Halfinele namizno olle, priporočljivo za one, ki trne na želodcu. - Steklenica pol litra kron 1*60. ■ i Of. p&miK i Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CMERIM ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—TVa [iiuiiin „Pri Deteljici" j, v TRSTU, ulica Belveđere itv. 1 i i Priznano najboljša in S |S najcenejša kuhinja. 1 H Pristna domača I ££ in tuja vina. 1 H >■■1 Prva in emnn pisarna = za vojnike stvari = (koncesijonirana od c. k. namestništva). TRST, ulica della Easerma 5, IL n. Daje nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja ysako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno prostovoljstvo, ženitve, dosedanje zakonitih ugodnosti glede presenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Reševanja hitro in točno. - Uradne ure: Ob delavnikih od 9. predp. do 7. pop. Ob nedeljah in praznikih do 12. opold. Shajaliite Slovencev Je Gostiloa-resravracila. al. Belvedere šr. 37 Izborna vina, kraški teran, vipavsko belo istrsko, prvovrstno vedno sveže pivo. — Gorka in n>rzla jedila. — Vrt in kr< gljišče. 10% dobička v narodne namene. Za obilen obi«k se priporoča Josip RcbM, voditelj. SLOVENCI! Podpirajte družbo sv. Cirila in Melodija I! 1!!!! velikanska zaloss poMftra lo lapecarU Paolo Gastwirth, Tri alka Stadion it 6 (hita gledališča Fenlce). ffoM usoden vir za nakazovanje bodisi slede cen kakor tudi kakovosti. Kolosalni UD i. - Tele!. 22-85 Novo pogrebno podjetje Trst (vogal Piazza Goldoni) • CORSO 47 - (Telefon it. 14-02) Prireja pogrebe najrazličnejših razredov, od najenostavnejših z enim konjem do najluksurijoznejših in pompoznih s šestero konji. Prodaja najrazličnejših mrtvaških predmetov. Velika zaloga voščenih sveč lastnega izdelka. Najsolidnejša in točna postrežba. Najnovejia In moderna pogrebna oprava. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul Tes-a št. 31. tel 1402. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine št 190; T. VITEZ v Nabrežini (trg pri cerkvi); A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere). Ford 16—20 HP Novi modeli 1918 °omno2eno proizvajanje Znižanje ceni 4—5 sedet«▼ K 4800; 2 sedela K 4300. Landal*-s aedeie« K 6800. Popolna oprava Oapote a atomskimi saveammi, steklo, pet svetilk, generator ca aceti-•e»alt plin, rog, kilometarski Itevnik in hitroiMT. Gene veljajo aa vose prosto vosnine in oolnine v Trsta* ANTON SKERL, sodnijski izvedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734« Garage : Via dei Bacchi x8. Telefon 2247. Zaloga dalmatinskega vina FILIP IVANISEVIĆ lastnega pridelka Iz Jesenic pri Omliu ulica Valdirlvo 17. tel. 1405. Prodala na drobno In na debelo. - Gostilne: M Mrla", nI. Nuova 13 in gostilna-bimef, § Piazza Ginseppina Stev. 7, v knteriii i toči svoja vina prve vrste. Prvovrstna tovarna z električnim obratom testenine Iz pristnih jajc G. ROSTIROLLA, ul. G. Golllno Sto. 4. Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc. — Rezanci, obročki, makeroni itd. Specijaliteta: hlebčki. P. n. občinstvo je pri izdelovanju lahko navzoče da se prepriča o snagi. AGO Čevlji brez Šivanja in žebljev Izvršuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer Stev. 12. izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno n ceno, — Na zahtevo pride tudi po na« ročila izven mesta. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in aa obrtni rastavi v Trstu odlikovana tovarna sodov Izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike, Fran Abrem Trss9 uS. S. Francesco 44 Predmeti za planince! Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaše, čepice iz čiste volne, rokavice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane športnih in planinskih društev POSEBNE CENE. Športna trsovina Strukel aiica S. Antonio 12) nasproti Kred. poslopja) Zdravljenje krvi! Čaj „Tisočeri cvet" (MiMefioh). Čisti kri ter je irvrstno sredstvo proli onim slučajem, če peče v ie odcu, kakor proti slabemu prebavljsnju in hemorojrtam. — Jeden omot za zdravljenje staue I K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Ai due mori" TRST (mestna hiša) - Telef. 377. Poštne pošiljatve se izvršujejo takoj in franko ako s? dopošlje kron 1-10. I lin f pPffl I Drože Iz odlikovane slovenske trgovine tfrož, so dosegle (MoJ vsepovsod najboljši sloves. Narodnjak iJLfcllL: naročajte pri domači tvrdki, ki Vam postreže po konkurentnih cenah. s^cSafipollonlGaSiflnnijrst.Yia vasari ,° Telef. Nro.2 Stran IV. »EDINOST« št 132. V Trstu, dne 15. junija 1914. Habsburška dinastija je švicarsko-nem-M-a. Bilo je torej popolnoma v duhu časa, da se je tudi politična uprava vodila samo v tem jeziku. I udi če bi ne bilo to nekaj obsebi umljivega, spominjamo samo na Marijo Terezijo in njenega sina Josipa II., ki sta hotela doseči s tem pozitiven vspeh, r. j. germanizirati nenemške dežele. Marija Terezija je prelomila celo svoje obveznosti do češke kraljevine, ki jih je bila obvezana izvrševati po pismenih garancijah. Naravno, da je dobival jezik cesarskega dvora in cesarske uprave v novih deželah, ki so pripadale tekom časa Habsbur-žanom, vedno večjo moč in vpliv. Na Češkem so plemski in meščanski odličnjaki, ki so tedaj edini reprezentirali češko narodno voljo in narodno kulturo, skoro poginili, ali vsaj docela onemogli v protire-formaciji in tridesetletni vojni. Slovenci nismo imeli lastnega plemstva in mesta ravno tako niso bila razvita, da bi vzrast-io iz njih pomena vredno meščanstvo. Kar smo imeli pismenosti, nam jo je uničila protiretormacijska doba. Kako drugačen izraz bi dobilo inače naše življenje! Oro-pan nežne Iiteraturice, se je zopet omejili slovenski jezik na najrevnejše in najsiro-mašnejše spodnje sloje, ki niso imeli nobenega vpliva in tudi nobene sposobnosti za kako politično ali kulturno povzdigo naroda. Iznova je zapadlo naše ljudstvo v temo brezzgodovinstva! Sloji plemstva, meščanstva in uradni-štva. ki so jih rodile nove razmere, so se brzo navzeli nemškega jezika, kolikor itak niso bili t.ga rodu. Na pragu devetnajstega stoletja se je zgodilo prvič, da je sii eia slovenska beseda v javnost: pohlevno in kakor milost od zgoraj. Potem je sledil francoski intermezzo. V kolikor si je slovenščina za časa slo-vensko-irancoskega kraljestva Ilirije pridobila na spoštovanju in veljavi, v toliko hujša je bila nastopivša reakcija. Literarno in kulturno smo oživeli zlasti po zaslugi dveh tako dragih narn imen, kakor sta Vodnik in Prešeren, toda političnega življenja še nismo živeli svojega. Narodno-politično gibanje je prišlo v Avstrijo po Italijanih, Cehih in Madjarih v kritični dobi okolu letnice 184&. Ali komaj je podrl ta blagodejni vpliv v naše zanemarjene pokrajine, že je bila proglašena nad monarhijo nova absolutistična era. --ih čim je rodila ta na Italijanskem, Ceskem i t )grskem hud odpor — spominjam samo deportacije bolehnega češkega publicista Havlička v tirolske hribe — jo je slovenska vodilna javnost servilno prenašala. V dokaz se je treba potruditi v BIeiweisove Novice« tistega časa. Decemberska ustava 1867 je bila dana m narhiji pod pritiskom katastrofalne polil: .e absolutizma in brez sodelovanja Ce-i. \ in Slovencev: siovanskemu elementu v monarhiji so tesali in kovali tedaj giljotino dualizma. . t ostranska državna polovica je bila iz-| r jena nemški liberalni ustavni stranki. V smislu nemške tradicije absolutizma in centralizma sta bili izdelani tudi ustava in \ .lilna pravica tako, da je bila nemška premoč garantirana. Vse nadalino se odigrava skoro že pred našimi očmi. Gledamo, kako neopisno se rudi vsa uprava, da zagotovi nemško premoč. podpira njih kapital, šole, društva — i uvidimo, kako zavlačuje ali onemogo-čuje po drugi strani zistematično vse. kar lilo okrepiti, kako si prizadeva čine, paralizirati delo slovenske parlamentu, kako nas drži z vso ednosti in zaspanosti, v neomiki _________„„jtL Oblast tepta svoje lastne za- ;*one, če zahtevamo svojih pravic, sklice-vaie se na tiste paragrafe. Potom uradni-m a dobivamo v čisto slovenske okraje nemške ekpoziture in celo v tako eminentno slovenski deželi, kakor je Kranjska, stoji na čelu upravi — tirolski Nemec! — Dve leti potem ie stvar že deutsches Be-sitzstand. Z velikim uspehom se oklepajo Nemci nemškega zistema in na zunaj nas sramote, tako, da sodi tuji svet o nas kakor o barbarih in narodu divjakov! Saj se je zgodilo, da so mene zaradi te gonje — ro septemberskih dogodkih 1908 — hru-1 i 1 j celo vseučiliščni profesorji na Pruskem! Nekega medicinalnega svetnika, enega r.ajs!ovitejih zdravnikov te dobe, sem vprašal ob taki priliki, če mu zadostuje fakt, da smatrajo avstrijski Nemci nas avstrijske Slovane na avstrijskih visokih šolah kakor goste? Gospoda sem težko prepričal o tem, ker mi je vedno odgovarjal: Saj mi Prusi Vas Avstrijca ne smatramo kot gosta naše univerze, ampak kot absolutno enakovrednega z našimi akademiki. Po nemških mestih ste viseli dve sliki ljubljanske kazine s preme-lanimi stoli in mizami, spodaj pa zapisano na velikem plakatu — po Črkah m podobnem sem sklepal, da je bil natisnjen v znani ljubljanski tiskarni —: Die Aus-sehreitungen der Slovenen gegen die Deu-tsehen in Laibach. Diese beiden Photogra-phien, die uns vom Deutschen Volksrat in Krain zugesandt uorden sind, geben eine aussere und innere Ansicht des deutschen Kasinos in Laibach, der Hauptstadt von Krain. I)ie zertriimerten Fensterscheiben und die grossen Steine 1), die auf dem Boden des Kasinosaales liegen. veransehau-lichen die Wut und die Roheit der Slovenen bei ihren Angriifen auf das deutsche Ha u s. Sie zeigen zugleich, \vie schvver die Aufgabe der dortigen Deutschen ist, ihre Stellung gegen das andringende Slaven-ttirnzu behaupten.« Torej mi smo tista grda lisica, ki znada ubogega ježa! Ko bi sc hotel nadalje pečati s tem, bi moral napisati pravzaprav posebno knjigo. To pot nimam tega namena in v slovenskem jeziku je tudi lahko pogrešamo. 'i Tiste skale, ki jih kale slika, bi zmetal v k«-sniko večemu kak izreden ntlet! Zaloga obuvala In lastna ♦........ delavnica A. VISENTINI III III IUH JlL'imiM MIKU I TRST, trg Carlo Goldoni m se nahajajoča „Kavarno Goldoni" L- se trplo priporoča slovenskema občinstvu za obilen obisk. pran Marinšek. aiiBHaaiiui Zmaga na vsej trti! najbolje kolo monarhije dobiva vedno nove odjemalce. S o N £1 o e o. _ ■j B ■o a t/K * r* * Priporočljivo je tudi ►K0SM0S* irROLO Avstrijsko tovorna orožja STE9R. Zastopniki : Trst: liuaolf Roti, nI Acquedotto 21 Gorica: F. Butjel, Via Duomo 2, Sv. Lucija: I. feuligoj. Pula: Fran Duda, V. G Carducci 14 figov« mu£»OIF rscuerpCR ^ zr fproe!nf?ka grla* nt ca In rezervo d:* II det mbri 1915 K 175.540.187-9*. Stanje savarovalne glavnice na življenje (31. U 1912) K 534.598.429-80 /dkar obstoja družba, je bilo ▼ vseh branšab plačano na škodah K 758.460.866 88. a*~op»tva v vMb ieieicih glavalb Mitll In važae.*" krajih 'v ff ) 0 r irs «• .rtt"-. Odvetnik Dr. Fran Solnr v Trsti unco S. Lozzaro it 23 Ufe honclpllento s prakso Nastop 1. septembra 1914 F Dnevnik „Edinost" o Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov' mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2_ 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. 99 HELVETIA Velika zaloga gramofonov. trst a Trt, iL Brnim veabia iti. 11. CA Vedno v zalogi velika izber stovensklh in hrvatskih ple£* od K 2*50 naprej. - Vedno nove pleite najboljše vrste, lofonl na obroke. I nas v i vse akcije ic i iev -i, Dominik T®nce Trst« ulica BeEvc£ere št. 47 priporoma cenj. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonij, bi aga, katero je vedno ivcSe. - Postrežba na dom. - Vino in Eikerji v t : steklenicah. s i Slovenci! ::: Slovani! Priporoča se Vam slovenski krojač Fran Hygmik Trst, ul. Geppa 10,1. n. ki izdeluje obleke iz finega in navadnega sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpolago. Obleke na ogled. Solidno delo. z izdeluje se uniforme vseh vrst = Priporoča se si. občinstvu za obilen obisk. IIHBIIIMIIIIBIIB 5 ~ Dobroznana mirodilnica :: S I Iv. Camauli i = St. ivu - Trst - Miza Mor. dnu = I Velik izbor barv | = == povlak itd.= = H Zaloga za Trst in okolico redilnega H ■ ćaja za otro- HLADEN = " fon II q lilH čaja za otro-5 ke in odrasle te fiifmtfi ipn ■ Map prsiki a tiniL iS trjf UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE ' ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČERHAK V.TDSCHEB ZOBOZDRAV- MM KONC ZOBNI NIK | K JI ""MIK ULICA CASERMA, 13II. nad. Mehanična delavnica F. Miheučič & F. Venutti T'St, Campo Beivedere št 4 Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. InduRtrijalne instalacije vsake vrste: mline, sti?kalnice in čistilnice. Specijaliteta žag za kaiiinje, stiskalnica za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev za testenine in biškote. Zalog* novih in starih motorjev, brizgalmc, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, drož in drugih tehn. predmetov. ■š j—l Zaloga Ijsg0t0¥lje©il3 ohieiš '—j Velika izberi oblek za §ospod« in detk«, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti, k -1 8»MijaliUte » vmnji Isberm volnscegs ,- ]fA OBROKE ^ tudi proti 1akojšn]ema pa- - čilu Oesd n*j£me n^Še ^ ™ ADOLF KOSI OKIS' l I TB^T. ULICA SAN GIOVANM 1, NADSiK^PJK__ ,Buff«ta AutMUtlo«". Tel. 2S1, R. U. — P0ZR! Skladlifie se nstiHja vi.«, j Anton Bre Gorica-Gosposko ul. (6. Corduccl) 14, v lastni hiši Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. = 0 zalogi Ina oeano nad 50 m dernlli jedim h In sp ilnl* sob. Cene od 300 do 3000 K soba. : Edina slovanska delavnica tapetarij. s Velika Izberi slik, stoik kakor tudi železnega ponlftua. •prejema nareftlla za opreme D, hotelov I. t. d. Odhajanje in prihajanje ulokou od 1. majnlka naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železniea. Odhod Iz Trsta (Campo Marzlo). B Herpelje, Pula in medpostaje. O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). M do Poreča in medpostaje. O Herpelje-Divača-Ljuhljana-Dunaj in medp. B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec-Dunaj-Pfti£!:a-Dečin-Be!jak-Ber!in-Monakovo in medpostaje. B Gorica, Dunaj, Prasa, Berolin. O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana-Bcljak-Dunaj in medpostaje. O Herpelje. (Rovinj), Pula in medpostaje. M le do Buj in medpostaje. B Gorica, Celovec, Solnosrad, Pariz. O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbi'ž-Ljub-ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O Gorica-Jescnice-Tr biž-Ljubl jana-Bcljak-Celovec-Dunaj. O Herpelje (Divača-Dunaj)-(Roviuj) Pula in in medpostaje. E (Turški ekspr.) Gorlca-Jeser.ice-Ljubljana-Beljak-lnomost-Monakovo-Pariz in medp. M Ie do Buj in medpostaje. O do Gorice iu medp. (Ajdovščina). O Herpelje (Đivača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje. B Gorica-Jcsenice-Beljak-(Monakovo-Berlm) Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin. O Gorica, Jesenice, Beljak, lnomcst, Moua-kovo. Zabavni vladi od nedeljah in praznikih. O Hcrpelje-Divača. O Herpelje-Divača. O v Gorico. Prihod v Trst. O Iz Dunaja, Solnojrrada, Celovca, Mona-kova. Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane Jesenic, Gorica. O Iz Dunaja (čez Divačo-Herpelje). O \z Gorice (Ajdovščine). M Iz Buj (in medpostaje). B lz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). O Iz Pule (Rovigna). O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. E (Turški ekspres) iz Pariza-Monakovo-Qo-lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. M lz Poreča in medpostaj. O lz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine), Berlina, Draždan, Prage Dunaja. O lz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. M Iz Buj in medpostaj. O Iz Dunaja. Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. O Iz Pule, Rovinj. Herpelje, Divača, Dunaj. B Iz Berolina. Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inornosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). 9.45 O Iz Poreča, Buj in medpostaj. S.I6 B Iz Berolina-Monakovo-Solnograd-Gorice. 10.24 B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo. 11.37 O Iz Dunaja. Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah n praznikih: 9.36 O Iz Gorice. 9.41 O lz Divače. Herpelj. 5.00 5.40 5.50 7.30 7.35 8.41 9.05 9.10 9.15 11.05 12.48 2.40 3.56 4.42 5.30 7.44 7.50 8.21 8.40 10.30 9.10 2.25 2.20 6.25 7.10 7.25 8.25 9.01 9.37 10.10 11.25 12.40 2.00 3.47 4.32 7.00 7.05 7.41 Odhajanje In prlhalanje ulaKov Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.40 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, Milan. Videm, Pontebo, C^dad in B do Kormi-na (Cormons) preko Nabrežine. 6.00 O (Izključno nedelja) v Trbiž. 6.35 O do Gorice preko Nabrežine. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto. 8.20 E v Tržič, Gorico. Kormin, Videm, Benetke Milan, Pariz, London. 8.35 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Korrnina v Videm in dalje iu O preko Tržiča v Cervinjan. 10.15 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 12.30 O v Kormin iu Videm. 1.10 O preko Cervinjana v Bcuetke-Milan. 2.00 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Dunaj (Reko, Budimpešto) Ostendo. 7.05 B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 8.10 B v Kormin in Italijo. 8,45 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.43 O v Kormin (se zvezo v Cervinjan). 11.50 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2.45 O v Gorico. 3.55 O do Nabrežine. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.25 z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.35 O iz Kormina in Cervinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italii- preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunr.ja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.30 O z Dr naj i, Ljubljane in Reke. 10.40 B i/, K jrm.na preko Bivia in B iz Italije pre- kr Cervinjana. 11.48 G iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.15 O iz Celovca, Ljubljane, Zagreba, Reke. 2.35 O iz Italije preko Cervinjana. 4.J0 O iz Vidma, Budimpešte, Reke, Zagreba. 5.35 O iz Italije preko Cervinjana in Nabrežine. 5.50 O (Izključne nedelje) iz Kormina. 6.55 O iz Italije preko Kormina in Nab ine. 7.45 O iz Italije preko Kormina 8.42 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.00 E iz Londona, Pariza. Milana, Benetk Vidma in Kormina. 9.10 B z Dunaja in Budimpešte. 11.30 O iz Vidma preko Kormina in Bivia in iz Italije preko Cervinjana. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 7.30 O iz Nabrežine. 7.45 O iz Nabrežine. 11.17 O iz Gorice. OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne E = Ekspres, O = osebni vlak, B = brzovlak, M — tnešanec. Bosemiorfer, Gebriicler Stingl, K oh 6 Korselt, "VVirkt itd. se prodajnio is iajejo v najem po zmernih cenah pr« i gotovini kak'»r ? ' . ■ nbrnke UGLAŠANJE in P ?PRAV£. iuvu ' lonnoni MAR;© h. Y Piazza S. Giacomo 2t II., v.orso. TELEF. 2-5