OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
^vršujemo vsakovrstni ________ tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
I..UM.J	■	•■.i;'.....i' .m. i *u '.U —je:1!-----
ADVERTISE IN THE BEST "
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercjlal Printing of All Kinds
LETO XXXVII.	CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JULY 12, 1954	ŠTEVILKA (NUMBER) 130
VcHi gnkcti
IVANCIC
0 dolgotrajni bolezni je pre- j
t. a -Mary Ivančič, rojena:
^ stara 60 let, stanujoča)
a, 917 E. 140 St. Doma je bila i Od <;(■ r>
oi. petra na j^rasu, kjer za-j^a sestro Francko. V Ameri-v!Se Je nahajala 41 let in je bila društva V boj št. 53 '^-J-. društva Carniola Hive o,' 493 TM in krožka št. 1 Prog.
Slovenk.
J^aj zapušča soproga An-doma iz vasi Runalsko na žii 3 ^°Sreb se vrši v sredo
zav01:3 10" uri iz P°grebneSa 458 ^osePh Žele in sinovi, . E. 152 St., in nato na po-Pališče Lakeview.
j- dulc
Sr; Petek opoldne je umrl z;a 59'j0 hibo Martin J. Dulc, star Avlet- . stanujoč na 6508 Edna jn : ^°jen je bil v Clevelanda Ct.aJe zadnjih 15 let delal pri je i6.^0- ^ Prvi svetovni vojni član I'2'1 m01'nar'ici- Bil je d v Lake Shore Post št. 273 in C.o pVa Dvor Baraga št. 1317
CeJUl<aj zapušča soprogo Fran-^ r°jena Kobe, sinova Her-m Robert, vnuka James T)! Un Dulc in dve sestri, Mrs. j $ter .^0ssman in Mrs- Frances 2jut lsa- Pogreb se vrši v tori1*- ;, °b 9.30 uri iz Zakrajško-kev ')0^rebnega zavoda v cer- t Vida ob 10. uri in nato ^ kopališče Calvary.	I
>k j. poje	j
v H^°boto zJutraj
preminil i s
j p r°n Road bolnišnici Frank r 1794-1^' star 44 let, stanujoč na 5 v q D°lavan Rd. Rojen je bil ^ leta 0Velandu. Od leta 1937 do 1 j)0(j. 45 je vodil svoje lastno > 53. Ji6, čistilnico oblek na 631 < slen St., sedaj pa je bil upo- , iW,^' Son Cleaners. Oče j J 3e umrl leta 1943.	'
zapušča mater Louise, , j)0]ja 0sbolt, doma iz Babnega
' tri sestre: Mrs. Louise , iti ^ ' 1Vtrs- Dorothy Vuyancih ' in tr.Sl Olga Gornik, tri nečake ^diiik 'le^akinje ter veliko so-zjutr °V'	se vrši v torek
ga	8.45 uri iz pogrebne-
45§ Joseph Žele in sinovi,. Vne. ' St., v cerkev Marije ua h <JVzete ob 9.30 uri in nato IokoPališče Calvary./
OKER .
Ciev"ea zjutraj je dospelo v ga lwand truplo eno leto stare-<lchael Oker, ki je umrl v ljen n ve> Fla- kjer je nastav-Čhiej>7p m°rnarico njegov oče Polo eUy 0ffic?r Albert Oker. Oertj0^, °četa zaPušča mater °ceta ' ro3ena Schmitt, stara AljCe l*1 stari materi Joseph in tn,d ^ker ter Thomas in Ger-
HioTmitt in več sorodnikov-
°der d P°loženo na mrtvaški Dogrebanes Popoldne ob 1. uri v in nem zavodu Joseph žele 0Vl> 458 E. 152 St.
VOLKAR
> ^a 2Q •
Volk 3uni3a J'e "mrl Jacob ^ifth o' stanujoč na 1601 E. H0jen N-s- v Pittsburghu, Pa.
Kjem?,17' julija 1876 V
niku n p ruhmju št. 7 pri Kam-bil v pat^renjskem. Pokopan je
(Dalje na 2. strani)
SESTANEK M0L0T0V-FRANCE; IZSELJEVANJE IZ HANOIA
WASHINGTON, 11. julija—Položaj v francoski Indokini je sledeči: V Ženevi sta se sestala.francoski predsednik vlade Mendes-France in sovjetski zunanji minister Venceslav Molotov. V Ženevi se je na novo otvorila "ženevska konferenca," ki naj reši vprašanje Indokine in Ko-Jreje. Najvažnejše pri tem je vprašanje ali bo na konferen-jci sodelovala tudi ameriška delegacija in dalje, ali bo Washington podpisal morebitni sporazum, ki ga bo napravila Francija glede Indokine na lastno roko ali ne.
Bela hiša v Washingtonu, ka-*~ kor tudi državno tajništvo nami- J gujeta, da se ameriška delegacija nadaljnjih razgovorov v Ženevi ne bo več udeležila. Pred: * sednik Eisenhower je na konfe- z renči tiska nedvomno povedal, v da Združene države ne bodo pri- ^ stale na noben dogovor glede s Indokine, ki bi pomenil "baran- c tanje z mirom" v korist komuni- r stom.
Glavni faktorji sedanjega za- č sedanja konference v Ženevi so r poleg Rusa Molotova in Franco- ^ za Mendes-Francea britanski zu- t nanji minister Anthony Eden in r poslanik Indije Krishna Menon. t Ti štirje diplomatje imajo skup- c no konferenco.	^
Govori se, da bo v Ženevi zrna- t gala ideja "paralele." Po vzgledu £ Koreje naj se tudi Indokina deli č na dvoje in bi prišle v poštev pa- t raleli 16 in 18. Severna Indokina ^ razen mest Hanoi in pristanišča 1 Haiphiong naj pade v roke ko- 2 munistični upravi.
Če pa bo usoda mesta Hanoi ] in pristanišča Haiphoinga zape-i^tena s tem, da ju za časa pogajanj zasedejo komunisti, ali jih 1 bodo vrnili Francozom v njiho- c vo upravo?
i
Beg iz Hanoia	f
Francosko vojaško poveljstvo ^ je sicer javilo, da bo branilo me- ( sto Hanoi, istočasno pa je pripo- . ročilo civilnemu prebivalstvu naj ; se izseli. Civilno prebivalstvo se j v resnici tudi izseljuje. Ameriški ^ konzul v Indokini je označil polo- ] žaj v mestu za zelo resen. Francosko vojaško poveljstvo v Indokini ima nalogo iz Pariza, da ; gleda na rešitev francoske oborožene sile, tudi za slučaj, da mora prepustiti komunistom velika ozemlja. Komunisti od druge strani pritiskajo na Hanoi oči-vidno v namenu, da si pred podpisom pogodbe o premirju osvojijo čim več ozemlja, katerega naravno tedaj, ko se bo določevala demarkacijska črta, ne bodo dali več iz rok. Od mesta Hanoi so oddaljeni le še kakih dvajset milj, z vojaškimi napadi pa zavzemajo kraj za krajem.
Teden važnih odločitev
Vojaško in politično vzeto bo ta teden, predvsem ko gre za In-dokino, usodnega pomena. Voja-. ško—komunisti po današnjih ju-■ tran jih poročilih iz Indokine vedno močneje pritiskajo na Hanoi. - Hanoi ne bo rešen. L Politično—v Ženevi podpira 1 Anglija Francijo, ameriški dr-. žavni tajnik Dulles pa je dejal, . da ameriške delegacije v Ženevo
1	ne bo dokler komunisti ne poka-/ žejo resnično dobro voljo, da so
2	za sporazum.
Governer južne Caroline in
bivši državni tajnik James
Byrnes je urgiral v Washingto-
b nu, da naj se ameriška delegacija
, le povrne v Ženevo. d.
L.
v Zadušnica
[_ Včeraj zjutraj ob 8. uri se je e brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin osme obletnice smrti Mary Kalister.
Nobene Koreje več!
WASHINGTON, 11. julija — Politični krogi trdijo, da se Združene države ne bodo zapletle več v kake krajevne vojne. Združene države so pripravljene, da od svoje strani v takem slučaju sicer materialno pomagajo, toda ne z vojaštvom.
Spričo položaja v Indokini se dalje širijo vesti, da gre tudi za novo razporeditev ameriških čet, ki so nastanjene na Japonskem. Obramba Japonske naj obremeni japonsko samo, ameriške čete pa naj se namestijo po raznih otokih Pacifika odkoder se bodo lažje uporabljale za slučaj potrebe. Vojaško poveljstvo, tako se trdi, dela na obrambenem načrtu, ki bo kontinentalen in ne krajevnega značaja. Ta načrt je v skladu s trenotno ameriško zunanjo politiko, ki gleda tudi na zapadno poloblo kot celoto.
Donava narašča
DUNAJ, 11. julija — Veletok Donava je začel poplavljati. Voda je narastla preko normale že v mestu Passau, ki leži na avstrijsko bavarski meji. Za Pas-savom je bilo na vrsti znano industrijsko mesto Linz, ki je središče province zgornje Avstrije in pod ameriško zasedbeno oblastjo. Trdi se, da je število brez-docev narastlo nad 50 tisoč. Mnogo ljudi pogrešajo, mnogo je našlo v valovih smrt. Ameriške čete nastanjene v zgornji Avstriji pomagajo pri reševanju. V zadnjih petdesetih letih Avstrija ni zaznamovala podobne vodne katastrofe.
(Donava teče mimo Beograda, kjer se vanjo zliva reka Sava. Kadar ena ali druga naraste, je ozemlje okrog Beograda navadno poplavljeno.) Katastrofa narašča
Danes, v ponedeljek, Donava poplavlja štiri države. Kraje v Nemčiji, Avstriji, češkoslovaški in Madžarski. Vodno stanje je trikrat višje nad normalo. Cele vasi so izginile. Katastrofa nima primere v zgodovini. Najhujše jc to, da ni nobenih znamenj, da b Donova začela upadati.
Iz bolnišnice
Poznana Mrs. Caroline Zadnik se je po prestani težki operaciji v Charity bolnišnici vrnila na svoj dom na 3839 E. 93 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljicam in znancem za obiske v bolnišnici in na domu, za cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijatelji jo sedaj lahko obi-; ščejo na domu, mi ji pa želimo, da bi čim preje popolnoma okrevala.
Na operaciji
Danes je odšla v Huron Road bolnišnico v svrho operacije Mrs. ! Zivkovich iz 20650 S. Lake Shore . Blvd. Želimo ji, da bi se kmalu i zdrava povrnila v krog svoje družine !
SENAT NAJ SPREGOVORI!
Afera senatorja McCarthy a se razpleta dalje. Vse 1 kaže, da je McCarthy v resnici fašistično navdahnjen. Senatni pododbor ga je od oktobra 1951 šestkrat poklical na zaslišanje kaj je z njegovimi finančnimi zadevami. McCarthy je označil člane tega pododbora za "nevredne," za pristaše komunistov! Zakaj tudi gre, ko kličejo McCarthya na zaslišanje? Naivnost Ameri-kancev je znana. Postavlja se na oder kot branilec Amerike, katere da brani "pred komunisti. Propaganda seveda stane. Njegov pododbor razpolaga z gotovimi finančnimi sredstvi. Senator McCarthy dobiva od Ameri-kancev manjše vsote, ki pa so številne. Amerikanski naivneži mu pošiljajo ali v gotovini ali v čekih $1, 5, 25 in tudi več, o teh zneskih pa nihče razen McCarthya ne ve za kaj se uporabljajo. Kdor ga kliče na odgovornost in za pojasnilo, mu senator McCarthy po stari navadi vrže v obraz, da je pač komunist.
Ameriški senat ima moč, da McCarthya uklone. Zakaj tega ne stori?
Na počitnicah
Poznani Mr. Louis Samsa iz 1237 E. 167 St. je zadnjo sredo odšel na počitnice v Milwaukee, Wis., kjer ima dv^ sina in hčer. Tam ostane teden dni. Želimo mu mnogo zabave!
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 30. junija pri Mr. in Mrs. Boris in Rose Kushlan v Lyndhurst, Ohio, in jima po 22 letih zakona prinesle prvorojenca, krepkega sinčka, kateremu so dali ime Brad-, ley Boris. Ob rojstvu je tehtal šest funtov in 15 unč. Tako je poznana Mrs. Mary Somrak iz E. 74 St. postala zopet stara
mama. čestitamo!
*
r
i Dne 27. junija so se žglasile vi-, le rojenice pri Mr. in Mrs. Donald i E. Reed v Ashtabula General bol-L nišnici in jima pustile čvrstega „ sinčka, prvorojenca, tehtajočega j sedem funtov in devet unč. Dali so mu ime Donald. Družina biva na Rt. 1, Lake Rd., W., Ashtabula, O. Tako je postala poznana Mrs. Helen Petrič iz R.F.D. 1, : Jefferson, O., šestič stara mama, i Mr. in Mrs. R. F. Reed iz Ashta-1 bula, O., pa prvič stari oče in stara mama.
*
Zadnji torek zjutraj so se pojavile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Sutton in Justine Girod iz 452 E. 152 St., in jima pustile v spomin krepkega sinčka. Mati, ki je hči poznane Želetovega družine, ki vodi pogrebni zavod, se sedaj nahaja na svojemu domu in se počuti dobro, dočim je novorojenček, ki je bil rojen pred časom, še vedno v St. Alexis bolnišnici, kjer bo moral ostati ne-: kaj časa, doma ga-pa poleg star-1 šev težko pričakujeti sestrici ■ Julie in Janice. Čestitke nad ver selim dogodkom!
Tržaško vprašanje pred rešitvijo: Trst k Italiji, zona "B" k Jugoslaviji
KOMPROMIS MED OBEMA DRŽAVAMA LE ZAČASEN?
Ameriška časopisna agencija Associated Press poroča iz Rima, da je prišlo med Jugoslavijo in Italijo do kompromisne rešitve tržaškega in obmejnega vprašanja. Mesto Trst naj pripade k Italiji, zona "B" v Istriji, ki je itak zasedena in upravljana po Jugoslovanih, pa naj pripade k Jugoslaviji. Podpis in objava te pogodbe naj bi se izvršila že prve dni tega tedna. • Kakor znano, je šlo za dve"*~ zoni, dvoje ozemelj spornih med ; Jugoslavijo in Italijo. Zona "A" ] je obsegala mesto Trst z nekaj okoliškimi kraji. Upravljali so 1 jo do sedaj vsaj formalno Ame- ] rikanci in Angleži, ki so imeli na , tem ozemlju tudi svoje vojaške 1 posadke.	:
Zona "B" znana po svojem ' važnem središču Kopru, itali- < jansko ime za to mesto je Capo- : distria. Če vzamemo v poštev 1 število prebivalstva, bi pripadlo 1 k Italiji s Trstom in zono "A" 1 kakih 300,000, Jugoslaviji z zo- : no "B" pa kakih 75,000 prehi- , valstva.
Ko gre za omenjeno državno pogodbo, se pristavlja izraz "začasen." Ureditev naj bi bila le za- ^ časnega značaja. Zakaj se je v tem poročilu ustavil izraz "začasen," prepustimo bodočemu razvoju dogodkov.
Velike svetovne posledice
Po istem 'poročilu imenovane! agencije bodo nadaljnje medna-1 rodne posledice, tega sporazuma naslednje:
Med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo bo v kratkem podpisana obrambena pogodba zoper morebitni . sovjetski napad. Ta nova zveza bo nato povabila Italijo, da se ji pridruži. S tem bo odpadla zadnja zapreka, da bi 'Jugoslavija ne mogla postati članica Severno atlantske zveze (NATO).
(Jugoslovansko zunanje ministrstvo je večkrat povd^rilo, da se Jugoslavija formalno ne bo vezala na nobeno stran v sporu med velikima blokoma, da pa podpira v zunanji politiki kot antisovjetska država zapadni ' blok.)
Nadaljnja posledica bi naj bi-| la ta, da bo Italija pohitela z I odobritvijo dogovora o skupni zapadno evropski obrambi, kateri bi dala svojo oboroženo silo na razpolago. Če Italija stori ta korak, potem ostane le Francija 1 še tista država, ki se v vprašanju skupne zapadne evropske obrambe še edina obotavlja, j (Vlada nemške republike v t Bonnu je sita italijanskega in francoskega obotavljanja. Ne-j t davno tega je objavila svojo, zamisel, da naj tako London, kakor Washington pustita Franci-jo in Italijo na stran, v blok . skupne zapadno evropske obrambe pa naj kot nadomestilo sprejmeta—Jugoslavijo!)
V Italiji sami morajo računati n s tem, da bo italijanska vlada na-z letela na težkoče tako pri skraj-e ni levici—komunistih, kakor pri i, skrajni desnici — neofašistih in a monarhistih. Ti bodo seveda po-1, zdravili povratek Trsta k Italiji, >- nasprotovali ' pa bodo odstopu e zone "B" v Istriji k Jugoslaviji, d Kaj pa položaj Trsta samega? 1- Do sedaj je užival ameriško pod-i- poro. V Trstu je brezposelnost, r- Trst brez dolarske podpore bo ci povečal svojo gospodarsko kri-ir zo.
Na drugi strani bo Jugoslavi-
ja spopolnila pristanišče v Kopru.
Ne ena ne druga zona ne bosta odstopljeni kompletno v sedanjih mejah. Izvršile se bodo krajevne korekture, to se pravi, da bo hekaj slovenskih naselbin zone "A" odstopljenih Jugoslaviji, kakor bo slučaj v zoni "B," da "bodo šli tipični italijanski kraji nazaj k Italiji. Vendar so te spremembe le krajevnega značaja. Vsebina dogovora v glavnem je ta, da gre Trst k Italiji, Koper z okoljem pa k Jugoslaviji. Naravno, da so vsaj na papirju zaščitene tudi pravice manjšinskih narodov.
V SMRT Z 81 LETI
Ga. Mary Moss s stanovanjem na 2491 East 55 Street je padla na tla iz svojega stanovanja v tretjem nadstropju. Obležala je j na pločniku mrtva. Verjetno je i zgubila ravnotežje, ko se je na-| slanjala na oknu. Sorodniki tudi I navajajo, da je bila podvržena možganskim napadom. Bila je stara 81 let.
Dva vesela dogodka
Pri družini Mr. in Mrs. Frank in Josie Poropat na,19550 Ormis-ton Ave. so prejšnji teden obhajali kar dva vesela dogodka. Mr. in Mrs. Poropat sta namreč obhajala 33-letnico svojega srečnega zakonskega življenja, njun sin Col. Stanley pa je bil po 22 mesecih vojaške službe častno odpuščen. Sin živi z ženo na 553 Lloyd Rd. Slavljencema iskreno čestitajo sorodniki in prijatelji, ki jima želijo še mnogo let sreče in zadovoljstva v skupnem življenju, mlademu Stanley pa kli-r čejo dobrodošel zopet v krogu do-| mačih in prijateljev!
• V Californijo
1 Zadnjo sredo sta se podala v 1 Californijo Mr. in Mrs. Mark in
1	i Mary Zivoder iz 1072 E. 74 St., " ki bosta obiskala svoje otroke v ? San Francisco in prvič videla svoje tri vnuke, kar bo gotovo veli-
7 ko veselje. Obiskala bosta tudi » druge prijatelje v okolici Los An-■ I gelesa in Fontane. Ž njima je tu-
-	di Mr. Joe Ceryak, ki tudi ima v
-	Californiji siiia in njegovo dru-
-	žino. Nazaj se vrnejo okrog 11. c avgusta, želimo jim mnogo raz-
2	vedrila in srečen povratek!
ZADNJE VESTI
Vreme se bo povrnilo nazaj v vročino in vlago. Za danes je napovedanih 92 stopinj. Vroč, vlažen val je zajel srednjo in zapadno Ameriko. V Nebraski imajo 114 stopinj vročine. Na splošno napovedujejo hudo sušo.
V	Londonu govori v spodnji zbornici predsednik vlade Winston Churchill. Njegov današnji nastop bo velikega pomena, ker istočasno zboruje konferenca v Ženevi, Churchill pa bo poročal o svojih razgovorih v Washingtonu.
V	Bolton Landing, N. Y., se otvori danes 46. konferenca ameriških governerjev. Konferenca bo važna in je najavljeno, da se bodo governerji posvetovali o vseh perečih notranjih in zunanjih vprašanjih Amerike. Predsednik Eisenhower k otvoritvi ni mogel, to pa radi smrti žene njegovega brata Miltona Eisenhow-erja, pač pa bo pojasnil politiko Bele hiše in federalne vlade podpredsednik Richard Nixon.
Odhod v siaro domovino
Danes se odpelje s svojim avtom proti New Yorku, kjer se bo v sredo vkrcal na jugoslovanski parnik "Hrvatska," s katerim se , poda proti domovini, poznani John Mikuš iz 6607 Edna Ave., ki izdeluje in popravlja harmonike, Mr. Mikuž ima namen, da se za stalno naseli v rojstni vasi Breg, pošta Borovnica, kamor bo s seboj vzel svoj avto in obrtniško opremo. Sorodniki in prijatelji mu želijo srečno pot in zadovoljstvo v domovini, ako se pa premisli in pride nazaj, pa mu želijo veselo snidenju tu. Vse potrebno za potovanje mu je -preskrbela potniška družba Steve F. PirnatCo. i _
Ne vodite za nos!
WASHINGTON, 11. julija — Na seji skupnega gospodarskega odbora spodnje zbornice in senata je prišlo do ostrega nastopa med Walterjem Reutherjem, f predsednikom CIO in med člani 1 odbora. Reuther je mnenja, da gospodarski svetovalci Eisen-] howerja gledajo preoptimistič-. no na sedanji gospodarski polo-. žaj. Predsednik odbora poslanec i Wolcott, republikanec iz Michi-. gana pa je mnenja, da je optimi-
-	zem upravičen. Brezposelnost v v Ameriki se je ustavila na 3,447,-
-	000 delavcev, delovni čas se je . podaljšal, povprečna mežda pa
-	je obstala na $1.81, kar znači najvišje stanje.
PARIZ IN RIM-NA KOLENA!
WASHINGTON, 11. julija —, Senatni odbor za zunanje zadeve je sklenil, da odvzame ameriško pomoč Franciji in Italiji ako do konca tega leta ti državi ne , odobrite pogodbe o skupni za-l padno evropski obrambi. Plenum . senata bo o tem predlogu glaso-' val v pondeljek 12. julija.
V zunanjem političnem pogle-. du se zdi, da je ameriški senat > edin v tem, da ne bo pripustil ko-
-	munistične Kitajske med Združene narode. Ko bo šlo letošnjo
-	jesen za to vprašanje, »e bo dr-
žavni tajnik John Foster Dulles poslužil v Varnostnem svetu Združenih narodov pravice "veta." V plenumu Združenih narodov, kjer se razpolaga s 60 glasovi, morajo Združene države zbrati okrog sebe vsaj dvajset glasov, da preprečijo pristop Kitajske med Združene narode.— V splošnem zunanje političnem svetu se po sestanku Eisenhower—Churchill naglasa, da so držav« članice zapadnega bloka do-1 bile prostejše roke, ko urejujejo svoje zunanje politične zadeve.

ENAKOPRAVNOST
i' ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town,' (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) _______________________________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________________■_____________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________________________ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) $_____________________________________«12 00
For Six Months—(Za šest mesecev) __________________________________~~____7X)0
For Three Months—(Za tri mesece) __________________________________________________ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
SLOVANI IN KANADA
d)
Če mislimo na Rusijo bodisi v obliki carske Rusije ali sedanje Sovjetske zveze, je naša splošna slika ta, da gre pač za slovansko državo. Pri tem ne pomislimo, da je v tej državi kakih 185 narodnosti in okrog 150 raznih jezikov in dialektov. Če vzamemo ozemlje Sovjetske zveze, nekam po polovici v Evropi, nekam po polovici v Aziji, bi bil zanjo boljši izraz Evrazija.
Povdarek je na tem, da naj bi bila Sovjetska zveza sploh slovanska država. Pri tem ne pomislimo, da je ta ogromna državna tvorba sestavljena iz 16 republik, med katerimi imate ukrajinska in beloruska republika celo lastna zunanja zastopstva, ste kot taki tudi članice Združenih narodov. Pa končno so tako Ukrajinci, kakor Belorusi le Slovani. Kaj pa z drugimi narodnostmi? Najmanj kar nam je pred* očmi so Nemci ob Volgi, ki so se v veliki skupini tja preselili v srednjem veku. Nemška republika ob Volgi je nam znana radi tega, ker so bili ti Nemci med zadnjo svetovno vojno kot dvomljivi državljani razgnani. Ali dejstvo je, da ima Sovjetska zveza tudi strnjeno naselje Nemcev. Pa poleg Nemcev in Turkov razne mongolske narodnosti! Kljub temu je v naši splošni sliki' Sovjetska zveza mišljena vedno le kot slovanska država!
V vsaki držhvi vsaj praviloma imamo večinski narod in večinski jezik. Moti-se tisti, ki bi verjel, da Sovjetska zveza dela kako razliko. Tudi v Sovjetski zvezi je veliko-ruska republika največja, pa tudi najbolj odločilna. Če vzamemo, da je v Sovjetski zvezi okrog dvesto milijonov ljudi, moramo takoj povdariti, da je v velikoruski republiki s sedežem Moskve sto milijonov prebivalstva. Torej kar polovica! Ta republika dirigira več ali manj ostale republike. Njen jezik je prvenstveni, njena vloga je pa tudi ta, da iz svoje srede pošilja "kazenske ekspedicije". kamor je pač treba. V miru, nemirih ali vojni ima Moskva s svojo velikorusko republiko vedno prvo vlogo.
Je kakor po usodi določeno, da je zapadna polobla deljena na dva dela. Severni del imenujemo Severno Ameriko z državami USA in Kanado. Anglosaksonska rasa si lasti obe ozemlji. Izjemo imamo tako v Združenih državah, kakor v Kanadi. V Kanadi je provinca Quebec, kjer so strnjeno naseljeni Francozi, kakih 3,500,000 po Številu in kjer vlada dvojezičnost. Uradna jezika sta tako angleščina kakor francoščina. V Združenih državah imamo državo New Mexico, kjer je poleg angleščine dopuščena tudi španščina. V enem in drugem slučaju gre za strnjena ozemlja s strnjenim naseljenim prebivalstvom, to prebivalstvo pa sega že v daljnjo zgodovino. Ne smemo namreč pozabiti, da so imeli svoječasno v tej Severni Ameriki Francozi veliko besedo. Da je bila Kanada do pariškega miru leta 1763 itak francoska last in da je ameriški predsednik Thomas Jefferson odkupil od Francozov, kar so ti imeli v območju veletokov Mississippija in Missourija svojega. Povdarek je na tem, da tako v New Mexico, kakor v Quebecu Spanci na eni, Francozi na drugi strani bivajo strnjeno desetletja in stoletja in torej ne gre za ljudi, ki bi šli radi potreb s trebuhom za kruhom.
Ni se čuditi če Španci v New Mexico lahko varujejo svoje narodne tradicije, če Franczoi v Quebecu vztrajajo na svojih narodnih tradicijah. Eni kakor drugi niso v upadanju, zlasti ne Francozi v Quebecu. Ti se ne naslanjajo na kako pomoč iz evropske Francije; sploh ne iščejo stikov z njo. S svojimi tremi in pol milijoni ljudi pa imajo med j > milijoni Kanade, to se razume, važno vlogo. Še to je povdariti: Francozi v Kanadi imajo svojo urejeno staro f ancosko zakonodajo. Njo čuvajo kakor punčiCo svojega ;CK'esa. Radi tega so za čim večjo oblast, ki naj pripada po-s.-me^nim provincam, ne pa osrednji federalni vladi... Zato držijo s tistimi političnimi pokreti, ki so za.čim večjo samoupravo provinc. Kot povdarjeno, Francozi v Kanadi ;sf i.tlno naraščajo. Njihove družine so obdarjene s številnimi otroci. Toda dejstvo je enako, da So ti Francozi zgodovinsko strnjeno naseljeni, zato je kaka primera s Slovani nesmiselna.	L. Č.
UREDNIKOVA POSTA
Nanos vabi na piknik
CLEVELAND, Ohio —V nedeljo, 18. julija priredi društvo Nanos št. 264 SNPJ svoj letni piknik in sicer na prijaznih prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Upam, da veste vsi, ki citate ta dopis, kje se ta prostor nahaja.
Prav prijazno vabim vse naše članstvo in članstvo sosednjih bratskih društev ter vse naše cenjene prijatelje od blizu in daleč, da pridete v nedeljo, 18. julija k nam v goste. Povem vam, da bomo vsi dobre volje. Da ne bom pozabil—tuli plesalo se bo, saj kako si sploh moremo zamisliti piknika brez godbe in plesa! Vrteli se bodo stari in mladi, kajti naši godci bodo nategnili mehove, da bo vse na poskok.
Torej še enkrat vas vse prijazno vabim na naš piknik. Pridite vsi, ki ste radi veseli in v veseli družbi. Pripravljenega bo pa tudi ^vsega dovolj in za vse, kar spada k dobri zabavi kot je navada na pristnem slovenskem pikniku.
Pozdravljeni in na svidenje na zapadni strani Clevelanda v nedeljo, 18, julija popoldne!
Mike Bizaj, zapisnikar
Vabilo na sejo in piknik
EUCLID, Ohio—Klub društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. ima nocoj svojo redno mesečno sejo. Priče-tek ob 8. uri. Prošeni so vsi zastopniki in direktorij A.J.C., da se udeleže seje. Na tej seji bo treba ukreniti vse potrebno za piknik, ki se vrši dne 18. julija na George Kaliopovi farmi.
Tem potom vabim vsa društva in njih člane, da se udeleže piknika, ki se ga prireja v korist Doma. Pikniški prostori bodo obloženi z vsakovrstnimi dobrotami za, žejne in lačne. Vsega bo dosti na razpolago, poleg tega pa bo igrala tudi dobra godba. Žal ne bo nikomur, kdor bo prišel prihodnjo nedeljo na Kaliopove farme. Piknik prireja Klub društev skupno z direktorjem A.J.C. Na svidenje 18. julija!
John Zupančič, tajnik
Za Adamičevo ustanovo
EUCLID, Ohio — Mr. in Mrs. Andrew Bozic iz 19161 Monterey A.ve. sta prispevala $5 za Adamičevo ustanovo za odkup njegov spisov, v spomin pokojnega prijatelja Mr. John Leksona. Denar je izročil Mr. John Steblaj. Najlepša hvala!
John Zigman, blagajnik
POZDRAVI NAŠIH NAROČNIKOV
Popravek
V poročilu prispevateljev za Adamičevo ustanovo, v katerem se je omenilo, da je Mr. John Steblaj izročil vsoto od prijateljev v spomin pokojnega Rupni-ka, bi se moralo glasiti Frank Rupnik ne Tony Rupnik. Toliko v blagohotni popravek.
KORL KOT URAK
. Znano je, da se je Matasanov Korl pfeccj ukvarjal z urarstvom. Več kot s popravilom se je pečal s zamenjavo ur, kar je imenoval "pretavšanje," sem in tja pa je tudi kako uro "popravil."
Nekdo mu je prinesel v popravilo stensko uro. Korl jo je seveda popravil kakor je vedel in znal. Ko je dotični prišel po uro, mu je Korl dejal: "Gleih zde'le je ficftk, kar dinte je u cikar/ Sej bou vse 'glieh šla, čeprav je an koliščk zunej ostal. K sm ja raz-dru sm ga vn uziv, puol ga pa neesm veedu kam nazaj djat. Koliščk pa dejte atrakm, da se buodo žnim igral, sej nuotr jh je še pouna škatla."
Iz Blanford, Ind., se je oglasil Mr. Frank Makuc, ki je obnovil svojo naročnino, in piše: "Bi vam kaj več pisal, pa živim zunaj na deželi, kjer ni dosti novic. Suša nam je vse vrtove vničila. Dežja nismo imeli že dva meseca, vročina zadnjih 17 dni pa je po 95 stopinj vsaki dan. Vrtovi so do-malega vsi posušeni. S pozdravom."
Mrs. A. Opeka iz Oakdale, Pa., je svoji dobri prijateljici Mrs. Jennie Petrovič v Carnegie, Pa., naročila za rojstni dan Enakopravnost, ki ji je tako ugajala, da je sedaj Mrs. Petrovič podaljšala svojo naročnino.
Najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem pošilja Mr. Frank Vidergar iz Fontane, Cal., ki je svoječasno živel v Waymart, Pa. Ker rad zasleduje novicam po raznih naselbinah, zlasti tam, kjer ima znance, je naročen na Enakopravnost, za katero je ob tej priliki tudi poslal obnovitev.
Lepe pozdrave z obnovo naročnine pošiljata Mr. in Mrs. Joe Škrobut iz Girard, Ohio, ki ima-tapoznance tudi tu v Clevelandu, kamor pridete od časa do časa.
Mr. George Subic iz Portlanda, Oreg., ki prav rad čita Enakopravnost, akoravno s težavo, piše, da je na eno oko popolnoma oslepel, z drugim očesom pa lahko čita samo s pomočjo povečevalnega stekla. Bolan je bil zadnja dva meseca. Upamo, da se mu zdravje sedaj na poletje zboljša ter da bo še za naprej z užitkom čital novice in o dogodkih po svetu, ki ga zanimajo.
Svojo naročnino je obnovil naš večletni naročnik Mr. John De-bevec iz New Philadelphia, Ohio, kateri tudi pozdravlja svoje prijatelje in znance.
Zanimivo notico je svoji obnovljeni naročnini dodal Mr. John Lauriha iz Garden Grove, Calif, in sicer piše: "Priloženo Vam pošiljam naročnino na Enakopravnost, ki mi je potekla, katero prav rad berem ker je v njej vedno dosti novic iz Clevelanda in drugod. Zelo so zanimivi članki Mr. Frank Keržeta. Včasih prideva skupaj, ker ni daleč od mene. On tako natančno popiše Californijo, katera je res ravno sedaj vsa v cvetju. Zdaj nimamo take vročine kot smo jo imeli druga leta. Pozdravljeni vsi pri listu in vam želim veliko uspeha."
Enako pozdravlja tudi Mr. John Slanovec iz Barbertona, O., ki je tudi obnovil svojo naročnino.
Pozdrave iz Nokomis, 111., pošilja Mr. Jacob Grainick, naš večletni zvest naročnik, ki vzlic svojih let vedno z veseljem čita novice rojakov po raznih naselbinah.
Mrs. Ana Sterle iz Strabane, Pa., pa piše: "Tukaj vam pošiljam za celoletno naročnino na Enakopravnost. Sem se je tako navadila, da mi bi bilo dolgčas po nJej,_ če je ne bi bilo. Vas pozdravljam vse v uredništvu, kakor tudi moje znance in prijatelje."
Mr. Joseph Kaferle iz May-narda, O., katerega imamo čast 'prištevati med našimi dolgoletnimi naročniki (je zvest naročnik že skoro od začetka), je poslal 'naročnino kar za dve leti, rekoč: "Tem potom vam pošiljam naročnino za dve leti. Pa mi kar pošiljajte še za naprej, ker vaš list se nam dopade. Pozdravljam vas, prijatelje in znance."
Mr. John Kromar iz Portville, j N. Y., je obnovil svojo naročnino; še za nadaljne leto, in piše, da se mu list dopade. Obenem pozdravlja svoje sorodnike in prijatelje.
Iz' Fontane,'Calif., se je zopet oglasil bivši -poznani Clevelatid-čan Mr. Thomas Krašovec, ki tudi pozdravlja vse znance in prijatelje.
Najlepše pozdrave upravi li-j sta kakor tudi vsem prijateljem in čitateljem pošilja poznani Mr. Anton Softiclt, bivajoč v Tole-
do, O., ki je tudi obnovil svojo naročnino za nadaljne leto.
Od Mr. in Mrs. Vincent Chadez iz Oak Creek, Colo., pa smo prejeli sledeče kratko pisemce: "Skrajni čas je, da se naročnina na list obnovi, da nas že ne bo sram čitati list ko ne bi bil plačan, ker nam je znano, da imate dosti stroškov s tiskanjem in pošiljanjem lista. List se nam jako dopade, ker prinaša dosti novic od tukaj in iz starega kraja.
"Delavske razmere so take kot so povsod—ne povoljne. Republikanska stranka še nikdar ni bila naklonjena delavcem in tudi ne farmarjem. Torej pazimo pri prihodnjih volitvah kaj bomo volili. Pozdrav vsem!"
Naročnino za eno leto je poslal dolgoletni naročnik Mr. Domi-nick Valentič iz Burgettstowna, Pa., ter pozdravlja vse.
Enako je obnovil naročnino Mr. Frank Zalar, bivajoč v Uniontown, Pa., ki pa ima znance in prijatelje tudi v Clevelandu ter rad čita novice od tu.
Prav iz Jugoslavije se je oglasil naš naročnik Mr. Frank Ger-dun, ki se je po končani drugi vojni vrnil iz Toronto, Canada, v svoj rojstni kraj v Črnomlje. Od tam je poslal obnovitev za naročnino ter piše: "Ker se mi je naročnina na "Enakopravnost" iztekla, sem se odločil, da plačam naročnino kar za dve leti. Ne bi rad videl, da bi se mi list prenehalo pošiljati, ker pogrešal bi vsak iztis. Torej, pozdravljeni vsi skupaj."
Razveseljivi so kratki pripisi k poslanim nakazilom za obnovitev naročnine na "Enakopravnost," kot je sledeči od našega zvestega naročnika Mr. Frank Pavlicha iz Lorain, O.: V prilogi vam pošiljam vsoto $10.00 za nadaljno naročnino na "Enakopravnost." Želim list obdržati še nadalje, saj imamo zelo malo naprednih listov tu v Ameriki. Ro-jaški pozdrav vsem."
Brez vsakega opomina je pred časom obnovil svojo naročnino Mr. Frank Sparmblek v Quebec, Canadi. Mr. Sparmblek ima sorodnike v Clevelandu, katere najlepše pozdravlja.
Pozdrave je poslala tudi Mrs. Jennie Okolish iz Barbertona, O., ki je obenem obnovila svojo naročnino na Enakopravnost.
Iz Geneve, O., pa se je oglasil Mr. Anton Nadrah, ki pozdravlja svoje prijatelje in znance, katerih ima mnogo v Clevelandu, posebno pa v Collinwoodu.
Nanovo se. je naročila na Enakopravnost Mrs. Ursula Novak iz Molalla, Oregona, ki ji ugaja či-tanje novic o znancih in prijateljih ter o dogodkih v naselbinah, kjer prebivajo naši ljudje.
Mrs. Louise Gabrovič iz Neills-ville, Wis., je poslala za enoletno naročnino in pristavila: Rada berem list. Frank Kerže lepo piše in tudi druge dopise z zanimanjem berem.
Iz Cantona, O.,'pa je poslala svojo naročnino Mrs. Elizabeth Jagodnik, ki lepo pozdravlja vse.
Lepe pozdrave pošilja Mrs. Mary Berne iz Crosby, Pa. Poslala je tudi za obnovitev svoje naročnine na "Enakopravnost," katero prejema že nekaj let.
NESPEČNOST
Vzrok nepečnosti so pogosto-ma bolečine, astma, ateriosklero-za živčnost in posledice nalezljivih bolezni.
V mnogih primerih poneha po ozdravljenju bolezni tudi nespečnost. Vsakdo, ki ga muči nespečnost, naj se izogiba močnega ruskega čaja, črne kave, obilnih večerij in napornega duševnega dela zvečer. Tudi branje v postelji ne vpliva dobro. Živčni ljudje pred spanjem mislijo na najbolj razburljive dogodke, zato se tudi ponoči često zbudijo. V takih primerih je najbolje, da z močno voljo preženemo vsako misel, ki nas vznemirja.
Kadar se nespečnost ponavlja vsak večer ali ob določeni nočni uri, si skušajmo pomagati s toplo kopeljo nog pred spanjem. Dobro je zaviti noge od kolen do stopal v krpe, namočene v alkoholu. Drugim zopet pomaga kopel vsega telesa v topli vodi. Takoj nato je treba, leči v ogreto posteljo. Pred nočnim počitkom je priporočljivo popiti kozarec mleka ali sladke vode, čaj iz pomarančnih cvetov in listov ali baldrija,nov čaj. Včasih pomaga tudi kozarec (ns več!) mrzlega črnega piva.
Razna močna sredstva proti nespečnosti smemo jemati le po zdravnikovem navodilu, ker ne vplivajo na vsakega človeka enako. Druga slaba stvar pa je, da nam preide to v navado in zato z njimi ne dosežemo več zaželenega učinka. Redno uporabljanje narkotičnih sredstev pa škodi tudi živcem.
Nespečnost pogosto ozdravimo,. če menjamo kraj bivališča. Pri tem pa je dobro vedeti, da redek zrak v višinskih predelih (800 do 1000 m nadmorske višine) lahko povzroči nespečnost. Zato gorski kraji niso priporočljivi.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
MARY BOLKO
Po dolgi bolezni je umrla * julija Mary Bolko, rojena jak, stanujoča na 19703 Arrowhead Ave. Tukaj zapušča soproga August, v starem kraju P3 brata Lojza in sestro Jožefi110 Lampe, ter tukaj nečakinje ^ Zora Drasler in Mrs. Frances Zgonin ter nečaka Frank Lis]4 v Massachusettsu. Pogreb se Je vršil zadnjo sredo zjutraj ob 1 • uri iz pogrebnega zavoda A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče Calvary.
nato
PHILIP GLAV AN
Umrl je dne 5. julija Pj"® Glavan, star 36 let, stanujoč "a 1377 E. 53 St. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapušča sta1* še Antona in Veroniko, bra'1 Anthony, Frank in Henry tcl sestro Mrs. Mary Rossman. greb se je vršil zadnji četrto zjutraj iz Zakrajškovega P0' grebnega zavoda v cerkev ^ Vida in nato na pokopališče Ca' vary.
AGNES GRIČAR
Po dolgi bolezni je umrla • julija Agnes Gričar, rojena pič, stara 77 let. Stanovala je 9822 Dunlap Ave. Doma je ^ iz škocijana pri Duli na DoleI1j' skem, odkoder je prišla v Amel1 ko pred 55 leti. Bila je član'ca društva Bled št. 20 SDZ, društ^ Slava št. 173 SNPJ, društva ^ Ane št. 150 KSKJ in podr. št.13 SŽZ.	J
Tukaj zapušča sinova Mich®? in Frank, hčere Mrs. Louise S^1' talski, Mrs. Agnes Golias in Olga Penner, vnuke in pravn«1<cj v Kansas City, Kans., pa bra Matthew Ulepič. Pogreb se je v1' šil v sredo zjutraj ob 8.30 uri i Louis Ferfolia pogrebnega da v cerkev sv. Lovrenca ob ' ui^i in nato na pokopališče vary.
POGRETA JEDILA
« h
Mnogo je danes gospodinj, ki so zaposlene in jih čaka kuhanje kosila šele po končanem delu. Mnogo je tudi takih, ki bi rade včasih že opoldne pripravile večerjo, da si s tem prihranijo čas in kurivo. Zato se prav pogosto sliši vprašanje: Kako je s "pogretimi in prestanimi jedili? Ali lahko brez skrbi serviramo po-stano jed, ne da bi si pokvarili želodec ?
Da ostane pogreta jed okusna in povsem zdrava kot sveže kuhana, je treba ravnati z njo takole: brž ko je jed skuhana, jo takoj predenemo v drugo, čisto posodo, nakar jo na hitro ohladimo, ter jo šele shlajeno pokrijemo in jo pustimo na hladnem, poleti jo postavimo v mrzlo vo-'do, ki jo večkrat izmenjamo. Pred uporabo jed prevremo in nihče si ne bo mislil, da ni bila pravkar skuhana.
Najvažnejše 'za shranjevanje I je posoda, od katere je najbolj priporočljiva porcelanasta, steklena ali lončena, medtem ko je železna in pocinjena neprimerna, ker dobi v njej hrana neprijeten okus zaradi oksidiran ja posode. Če uporabljamo emajlirano po-i sodo, moramo paziti, da je lošč j nepoškodovan.
Tako shranjena jed stoji v zim-; skem času dva do tri dni, dočim jo poleti hranimo lahko le en dan. Tako lahko shranjujemo vse mesne jedi, omake, prikuhe. Izvzeta so seveda jedila, ki jih uživamo vedno le takoj po sku-hanju, kot na primer gobe, ribe in slične jedi.	d. a.
praktični Nasveti
SMOLO, ki jo. dobiš na smrekovih deskah ali trskah, spraviš z rok na sledeči način: umijj si roke v gorki vodi ter jih dobro j namili. Potem vzemi še pol kavne ! žličke trde masti in jo razmazi med pene milnicc po rokah. Ko roke izplaknemo, smola popolnoma izgine.	|
ANNA BAITT
Dne 3. julija je umrla po d°' gotrajni bolezni Anna Baitt, r°' jena Pograis, stanujoča '' 20865 Miller Ave. Njen oče LuK'. js umrl teden dni preje. Tuka' zapušča soproga Rudolp^' otroke: Loretta, Frank, Robe^ Betty Jane, Rudolph ml. in D°r'v Lee, brata Edward in Joseph Battle'Creek, Mich., pestri *frS' Mary Novinc in Mrs. Mati1"' Erjavec. Pogreb se je vršil nji torek iz pogrebnega zavo® Joseph Žele in sinovi, 458
152 St., v cerkev sv. Kristin0'
*
ADOLPII FRANK KRAM-
rl
Zgodaj v sredo zjutraj je unl v Sunny Acres bolnišnici v J rensville, Ohio, kjer se
je nahaJ^
zadnjih sedem tednov, Ad^l' Frank Krall, stanujoč na 10° Z 267 St. Rojen je bil v Clevela^1. ter je delal kot toolmaker P
! Graphite Bronze Co. Bil je ž , društva Dvor Baraga. Žena na, rojena Longar, je umrla Pr° šlega marca meseca.
Tukaj zapušča tri sinove: 0 ' to, Richard in Williama pri narici na Kubi, dva vnuka. tr brate: Frank, Louis in J°sepr ter dve sestri Mrs. Anna Ca(i b j v Toledo, O., in Mrs. Marie | v Washington državi. Pogreb je vršil v soboto zjutraj ob \ uri iz Grdinovega pogrebncga z j voda na 17002 Lake Shore v cerkev sv. Viljema in nato 11 pokopališče Calvary.
Z NOŽEM GA JE ZABOD*^ V SRCE
V Lavrenčlčevem vinograd1* Veličnici je pretekli mesec c lalo več ljudi, med njimi tudi * j letni Franc Triinkelj in Jvaf j Klančnik. Po delu so popiva11 ^ I zidanici, se pričeli prepirati > pretepati. Med pretepom ^ Trunkelj z nožem zabodel Iva> Klančnika in ga zadel v srC®' Klančnik je bil -na mestu ini*te '
UBOJ V CIGANSKEM TABORIŠČU
V ciganskem taborišču v mestni hosti pri Novem mestu se je steplo nekaj vinjenih ciganov. Pri tem je pokazal posebno krutost Ignac Brajdič, ki se je z nožem spravil nad svojega tovariša Janeza Gorenca. Tega je večkrat zabodel z nožem, čeprav ,je Gorync žes ranjen, skušal zber žati, vendar mu je Brajdič, ki ga je dohiteval, vedno znova zadajal rane, nazadnje pa ga je še s polenom udaril tako močno po glavi, da je nesrečnež pri priči j izdihnil. Brajdiča so naslednjega! dne že aretirali in odpeljali v! pripor.
^104

fiNAKGPMVftOštf
^ STKAN 3
SL0VENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR ZA LETO 1955 JE ŽE V TISKU
TONE SELIŠKAR
Podboj: "Slovenci v Conne-maugh-Franklinu, Pa." Anton Vafenčič: "Slovenci v Sharonu in Farrelu, Pa.; Louis Zorko: "Slovenski delavski center v Chica-gu." Frank Česen: "Ameriško ju-goslovenski center v Euclidu, Ohio." John M. Steblaj: "Slovenski oder v Clevelandu, Ohio." Joško Oven: "Zgodovina Proletarca." Anton Jurca: "Kako smo si prvi slovenski izseljenci utirali pot v Ameriki." Louis Mikulich: "Kako so Slovenci ustanovili mesto Traunik. Mich."
Zelo obsežen članek Cvetka Kristana obravnava Slovence v Kanadi. Prav tako so zastopani s članki rojaki iz Argentine, Ho-landije, Francije, Belgije in Nemčije. Koledar bo obsegal približno 280 strani. V koledarju bo okoli 150 slik. Kakšna pa bo cena koledarju?
Pri najboljši volji ga ne bomo mogli drugače prodajati kot po $2.50. Zakaj pa to? Zato, ker so se tiskarniški stroški po vsej Evropi v zadnjem letu dvignili kar za 30 odstotkov in še kar lezejo navzgor. Cene nikakor ne bomo več spreminjali. Če človek pomisli, kolikokrat izda še mnogo več za kako slabo pijačo— tedaj tudi ta cena ni pretirana za tako lepo in obsežno knjigo. Z lansko naročnino smo komaj da pokrili vse stroške. Ker smo bili novinci v tem pogledu, nismo računali na to, kako silno visoka je poštnina. Prevoz zaboja v Združene države, v katerem je 100 koledarjev, nas stane 100 dolarjev!
Vidite, da to niso mačkine solze in da zaradi tega cena ni pretirana. Kdor naroči 10 koledarjev skupaj, plača samo devet koledarjev, eden mu ostane zastonj kot nagrada. Če jih naroči 20, plača samo 18—in tako dalje. Kdorkoli pa prevzame zastopstvo za celo okrožje, naj nam sporoči, pa bomo z njim sklenili posebno ugodno pogodbo! V koledarju bodo razpisane lepe nagrade
V koledarju bodo razpisane tri lepe nagrade v -višini okoli 200 dolarjev. Kako priti do teh nagrad? Takole: Trije rojaki, ki bodo zbrali najvišje število naročnikov, bodo prejeli nagrado. Nagrada obstoja v tem, da plača uredništvo Koledarja vsem trem devetdnevni izlet po najlepših delih Slovenije, to se pravi plača vse stroške vožnje, hrane in prenočišča. Ti izleti so
postali med rojaki silno popularni, kajti takšnega izleta ni zlepa. Morda boste rekli: "Kaj mi pomaga, če dobim tudi nagrado, če pa ne morem v Slovenijo?" V tem slučaju lahko podariš ali prodaš nagrado kateremukoli rojaku, ki bo prišel v Slovenijo. Cena ene take nagrade je okoli 65 dolarjev. Torej, rojaki pridno na delo!
Pa tudi vsak posamezni naročnik bo deležen lahko primerne nagrade. Toda o teh nagradah malo kasneje. Vse naročbe je treba pošiljati na naslov: Slovenska izseljenska malica, Cankarjeva 5, Ljubljana, Jugoslavija.
zvezdoslovci se zanimajo za sonce
Zvezdoslovci bi radi pojasnili nekatera še nepojasnjena vprašanja v zvezi s Soncem. To bodo poskusili storiti z uporabo balona s premerom 61 m, opremljenega z 18 m dolgim daljnogledom. Balon bodo spustili nad stratosfero. Ta poskus bo napravila letos v maju skupina znanstvenikov pod vodstvom z Nobelovo nagrado odlikovanega predstojnika fizikalnega oddelka bristolske univerze S. Powella. Balon bodo spustili v zračne višave blizu Cardingtona.
Znanstveniki upajo, da se bo dvignil kakih 22,000 m visoko.
Ko bo 21,000 m nad zemljo, bo začel delovati daljnogled s fotografskim aparatom, ki bo napravil po en posnetek v de-settisočinki sekunde. Po snemanju pa se bo s padalom spustil nazaj na zemljo.
Ker gre za popolnoma nov poskus, bo najvažnejše vprašanje, ali bo balon inštrumente in druge naprave dvignil tako visoko. Zato bodo najprej spustili v zrak podoben balon z ustreznim bremenom, da bodo dobili potrebne podatke o višinskih vetrovih in zračnih tokovih. Poskuse so že delali skupaj s fizikalnim oddelkom univerze v Cambridgeu. Prof. Powell je rekel, da njegovi sodelavci upajo, da se bo balon dvignil nad naše ozračje, ki je zvezdoslovcem zmeraj delalo toliko težav. Če se bo to posrečilo, bodo zvezdoslovci končno dobili jasne slike obroča krog Sonca.
"Od več sto slik, ki jih bo kamera posnela, bomo morda dobili kakih šest fotografij, ki nam bodo posredovale potrebne podatke," je rekel prof. Powell. Z baloni so zvezdoslovci dosegli že lepe uspehe tudi v proučevanju kozmičmh žarkov.
Trgovina z otroki na Japonskem
že za mizo berlinske konference se je neizprosno dvignila senca velikih problemov, ki se jih bodo morale zahodne države prej ali slej lotiti v Aziji in jih urediti, če bodo hotele obdržali svoj vpliv v tem delu sveta.
Usoda Vzhodne Azije je v marsičem odvisna od politike in položaja na Japonskem. Japonska pa preživlja po vojni hude krize. Lanski pridelek riža je bil najmanjši od leta 1934. Znašal je samo 275 milijonov bušlov (bušel—35,238 1), vtem ko so predlanskim pridelali na Japonskem 339 milijonov bušlov. Lanski pridelek je bil torej za 17% manjši. Japonskemu ljudstvu je riž tako rekoč vsakdanji kruh. Zato si japonska vlada že več mesecev prizadeva, da bi svoj izvoz čimbolj povečala. Za kmetijstvo je treba pripraviti težke milijone, ker bo sicer državni proračun ogrožen.
Japonska ima nad 80 milijonov prebivalcev. Že pred vojno njeno kmetijstvo ni moglo kriti domačih potreb in Japonska je morala precej živil uvažati. Zato je tako razvila industrijo, toda surovine zanjo je morala večidel kupovati v tujini. Imela pa je precejšnje izvozne presežke in veliko trgovinsko mornarico, da je te težave kolikor toliko uspešno premagovala. Število prebivalstva pa je naglo naraščalo in tako je bila ta azijska država primorana zateči se k osvajanju tujih dežel. Japonski kapital je čedalje bolj prodiral v tuje dežele, kamor je šlo tudi čedalje več japonskih kmetov in delavcev, ki doma niso mogli dobiti dela. Japonska si je hotela podrediti Kitajsko. Proti tej politiki pa sta nastopili Amerika in Anglija. Japonska je doživela polom na eni strani zaradi premoči ameriškega orožja, na drugi pa zaradi svoje nespametne politike, s katero je zapravila simpatije vseh azijskih narodov.
Poraz v drugi svetovni vojni je plačala Japonska ne le z vsemi
okupiranimi deželami marveč tudi z orožjem in delno s trgovinskim ladjevjem ter industrijo. Najhujši udarec pa jo je zadel, ker je izgubila zunanje trge. Število njenega prebivalstva pa še zmeraj narašča. Od tod tolikšno prizadevanje Japoncev, da bi si spet priborili zunanje trge. Dokler japonski industrijski izdelki ne bodo prodrli na kitajski trg, bo gospodarski položaj Japonske težaven, da ne rečemo naravnost kritičen. Velika Britanija se tega zaveda in sama napenja vse sile, da bi prodrla na kitajski trg.
Posebno težaven pa je položaj Japonske na socialnem področju. Brezposelnih ima že nad 5 milijonov. Silno se je razvila na Japonskem trgovina z otroki. Vlada se je morala odločiti za neizprosen boj proti temu socialnemu zlu. V boj je poslala 125,000 komisarjev. Pdlicija in sodišča so imela lani opraviti s 67,000 primeri takšne sramotne trgovine. Samo v 98 primerih pa so so-
dišča izrekla obsodbe. Kakih 80 % ljudi, ki prodajajo in kupujejo otroke, se namreč ukvarja s to trgovino iz potrebe. Sicer so pa tudi kazni malenkostne. Nekega trgovca, ki je prodal 62 deklic, so obsodili na denarno globo, ki je znašala preračunana v naš denar komaj $16.75. Enaka kazen je doletela nekega drugega trgovca, ki je prodal 37 deklic, čeprav je pri *em zaslužil v našem denarju kakih $100,000. Dečke prodajajo po $15 do $20 v glavnem za delo v rudnikih. Deklice so nekoliko cenejš«. Prodajajo jih predilnicam, čajar-nam itd.
Spričo težavnih razmer je razumljivo, da se skuša ameriška vlada odkrižati odgovornosti za usodo te "prevzgojene" azijske države. Težnja po usmeritvi Japonske na bližnjo celino je pre močna. MacArthur je videl izhod iz tega položaja v smeri bližnje celine. Načrt je bil drzen in nevaren, zato so ga odklonili. Trn man je pustil, da so se dogodki razvijali nemoteno. Vprašanje je, kaj bo storil Eisenhower.-
Clevelandčani se sedaj LAHKO veselijo • Poletnega HLADA • Zimskega GRETJA
z MONCRIEF skoxi ce,°let0
napravo
THE HENRY FURNACE CO., MEDINA, O.
NAJNOVEJŠI FILMI
Vodstvo tega gledališča se je podalo v New Yorku, da si preskrbi samo najboljše, prvič podane filmske slike, s katerimi bo svojo avdijenco zadovoljilo.
RKO KEITH'S E. 105th ST. THEATRE
E. 105 ST. in EUCLID AVE.
MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA,
ki niso nazaj zahtevana po čiščenju, se dobe po izredno nizkih cenah. Obširna izbera barv, stilov in mer. Vsi predmeti so sčiščeni.
PLAZA UNCLAIMED DRY CLEANING 888 East 152nd Street

rii
L he ideas in the Declaration of Independence have been challenged many times since that day it was signed by 56 dedicated men. The newspaper in your hands probably tells of fresh challenges. And today, as 178 years kgo, freedom calls for a ''pledge to each -other"---a pledge to make each of our homes secure. For the strength of Ahierica is simply the strength of one secure home linked with that of others.
Most Americans have found that one of the most effective ways to provide that security is by investing in United States Savings Bonds.
Security is simpje on ' the Payroll Saving* Plan
EightthjilHon. working people ure profiting byteteady investment in U. S. Savings Bonds'through the convenient Payroll SavingsdJlan. Why don't you join them? Just go to your com pany's pay office and sign up to save whatever amount you want put away for you each payday. Then, as the dollars*, add up^ they'll be invested for you inia\Series E U.S. Savings Bond, earning* ajT average of 3% interest, per year.
Sign up toddy for stea*dy,\systematic savings with the Payroll Savins Plan.
t our saving is done for you ... \ with U.S. Savings Bonds on the Payroll Saving Plan
The U. S. Government doit not'pay lor th\» advertuinpA,Ihe Treawy U span merit thank*, tor their patriotic dohatian. the Adverting Caiinal and
ENAKOPRAVNOST
TTT^T
WW
VAS MUČI GLAVOBOL?
Nabavite si najboljše tablete prot3 glavobolu ▼ naši lekarni. Cena 50c. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
ApRDINAfc-SONS
™N£^plR£CTORS
«iu-«nsr. Mb+nm htOM-tOmrnir* Htft
NAPRODAJ
(m»stilna z D 2 licenco
in poslopjem vred, se proda.
3 stanovanja; zadaj hiša s 4 sobami. V bližini tovarn. Cena $20,000. Vpraša se na 907 EAST 67ih STREET
V NAJEM
5 LEPIH, VELIKIH SOB
se odda v najem pošteni slovenski, odrasli družini. V Collinwoodu. Dobi se tudi garaža. Pokličite LI 1-2273
IŠČE SE STANOVANJE
MLAD ZAKONSKI PAR
išče stanovanje v slovenski naselbini, 4 do 5 sob. Plača do $65 na mesec. Pokličite med 8. in 4:30 uro popoldne DI 1-7000, od 6. do 9. ure zvečer PO 1-9975
DELO DOBIJO 2ENSKE
DEKLE,
KI JE DOVRŠILO ŠOLO, DOBI DELO V PISARNI. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
Snažna, poštena ženska
dobi delo za pomagati v kuhinji
od 11. zj. do 2. popoldne. Katero veseli, naj pusti svoje ime in naslov v uradu tega lista.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
za 2 in pol družini; 6, 5 in 2 sobi. Dve garaži, velika lota. Prodaja lastnik sam.
Vpraša se na 1382 RUSSELL ROAD UT 1-9177
HIŠA ZA 4 DRUŽINI
lesena, na E. 70 St. blizu St. Clair Ave. Vsako stanovanje ima dve spalnici. En fornez na plin. Mesečna najemnina $127. 4 garaže. Zelo dober nakup za investicijo: Cena $13,500.
Ža podrobnosti se obrnite na
EAST SHORE REALTY 780 EAST 185th STREET IV 1-6561
SE ZAMENJA
Na 19701 S. Lake Shore Blvd., v fari sv. Križa, nova zidana veneer bungalow hiša s 5 Vl>! sobami. Ena spalnica in pršna kopo! j ter stranišče na prvemu nadstropju; -2 spalnici, kopalnica'obita s ploščicami, na drugemu nadstropju. Garaža za dva avta in dovoz.
KOVAČ-REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030

iujnjc, oj
Oi
sj . 0Ver>ski izseljenski koledar k.]e Pridobil med našimi roja-Po vsem svetu mnogo prija-
roe u SeVeda 3e spet največ na-^ nikoy na koledar med rojaki arU2enih držayah ameriških,
žen !! menda ni države v Zdru' kol h drŽavah> kJer ne bi bilo PostafrjTVih Prijateljev. Tako jjgiv Izseljenski koledar ne-ZanSe" centralni letni zbornik |zseljence, pa tudi v sta-
PotomiU ga radi berej0' ker se
naši 2sveljenskega koledarja z ži ,	ljudje spoznavajo
svetu^n''em naših rojakov po 5ki k i kak§en bo Izšel j en-*oiedar za leto 1955?
VKoina koledar^
bogate?ar b° P° vsebini še bolj
dom lansko leto. Rojstno H j I fjg11^0 obravnavajo nasled-
r\
On	b(
selj 'T^bnosti Slovenske iz- K
tiskar <f matice>" Pi§e Tone Se- k< •%"' O elektrifikaciji Slove-Srbskiv,PiŠe ingenir Zajec. "O m "0 ^ lzseljencih," piše Djajič. $2 Papirniškem jezeru," piše se aut0 llaver. "Kako se gradi E' Pojasn°esta Ljubljana-Zagreb,"' k; MravJUje članek ingenirja ze kran; ,Y7 v Zanimiv članek o b< Dir jvj/ čebeli je napisal inge- p< in 0 ar- "O domovih za stare g< jeVa lm°?le'" Piše Zima Vršča- te datk0 an'rnive zgodovinske po- zs JarCa Tbravnava članek Janko Z Ha ijp dolenjske preteklosti, d; ^'bni na^in Pa P^e 0 naših bi Kibni h Peter v članku "Od sr NadV0 Rakitnice."	vi
Se bodo v tem koledarju j s ingerf ■ "Ljubljana in čas" od jc °Pisu' ^ Ravnikarja, v katerem di fazvif,' kako se je Ljubljana
^Pisal n "V šoli za Sluhe" Je Z{ Do m Umerza, ki se je nedav- ti
ki v ^, tudi med našimi roja- jc
Ženih državah. Članek le
g0v0riJ slovenskem izvozu" st
v6njje' *aj vse izvažamo iz Slo- 2(
lep »'ago Ulaga je napisal K
Vi j i -j n®k 0 športu v Jugosla- s1
v ai) . vclanek bo priobčen tudi' sj
SWntSČini zato' ker se mladi p
Vab .rod v Združenih drža- V PokojliaSti Zanima za šport. Brat 1« genjr pga Louisa Adamiča, in-silno rance Adamič je napisal ti h." sGp članek "Slovenska vi- 2( ste ! a,*>močj0 tega članka bo- n v'Hogr v mislih potovali od b ste na-K 9 do vinograda, kjer ra- r . °ljše slovensko vino. ^ tUla Muser vas bo sezna- c tije naClank°m "Ljudsko igra- t: ^kgjjg sWenskem podeželju," 1' ^ŽeUu.JP^ igrajo na naših po- v tojerijQ °drih- Clanek "Ce za- h gani2ac.Veselo" pa bo razodel or-*b0rov slovenskih pevskih fniv l vojni. Nad vse zani-nkh tUdi članek "Po stopi-»csta Trškega filma" od Er-ka*Uje ^miča, v katerem pri-ske fjj Začetek in razvoj sloven-fya4,mske produkcije.
T J važne politične pove-Svet0t^ U8°slavije z zunanjim ski v č]pa opisuje Janko Pleter-tu.» p anku "Jugoslavija v sve-kpo 0 an°e Berce iz Iga vam bo Partj, Sal> kako so nastale prve! I ^riijjg^ke bolnice v zavetju j ^Vetka sti pomemben članek ' *ivije , ^'istana pa obravnava JJsko delo pokojnega Et-ledjjj,. ristana. Novost v tem ko-%djjj Pa je poseben del za ki ga je uredila Zima ^srni3^- Ta del bo vseboval U&>rik Povesti> pravi j ice t in ^SkiG; P^i tega dela so Mil-Sar-nŽgar' Kette' Levstik, Seliška1C' Minatti' Gruden in
jo v k S, 0vne prispevke pa ima-ski pjs. odarju naslednji sloven-^ji: Angelo Cerkvenik, ^Hc P ranjec, Prežihov Vo-ki,r,'j0vrdo Gbdina, Tone Seliš-vrhar /j0 Kranj c in Blaž Ostro-Pestji^ rtizanskii komandant in Hojaki .
Združenih držav so Ant0l naslednje-članke: ^rišk' <5arden: "Kako živi Xja ' iartnar." John Lokar: Cv^/Jt v novo domovino."
j Kristan: "Ob 50-letnici| Ve-tlci v' rank Pavlovich: "Slo-v °bnstownu, Pa." Frank _
^ .. .we mutuuflij |)(e^evto wč{i otfier our £m, Our Tortums amCour mrai J~ionoi:
ALI B! VERJEU, HA MOHUO ^ ,
kozarci mleka \ na (lan
ZA VAS?	i I
■ ? k : ->% V jI
r	: i ' « - ii'
j 4 v	, 5 ■
•	Vam pomaga	i
bolje spati	- i<	I
•Vas sprosti.	,	"J
m i never h
Mtr^i m °ufgiwM \
trebujete	<M I	fj^Km. %
•	Sčisli vašo polt ' mM y^htfjeeu
•	Poveča vaše Mi f ■ - „ I
zdravje, ne de-	(n> (JjILf	• ■« i
beiost	• JP| '»r lYiiiK! i J
MILK PRODUCERS ^^V	■ ■ ...	^^^ ,
fidiraTion or citpriUNo'f	1
iOl?. Webitor Avom:o	"	■ ^
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
l	. .	m*
HENRY BORDEAUX
POŠTENA ŽENA
4 i
I ?
T A
ROMAN
y
X y
•»•
T
V T
V
X
(Nadaljevanje)
"To je bilo brez pomena: slaba, malenkostna pustolovščina."
"Tudi vaša žena ne pripisuje morda svoji večje važnosti."
"Žene ne poznajo majhnih pustolovščin."
"Pred postavo je to vseeno, ali skoraj vseeno."
"Ali skoraj vseeno! Vidite. Nravi so močnejši kakor postave."
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
For Sale by owner — $3000 — CONFECTIONERY AND ICE CREAM PARLOR — Well established. Excellent business and location. Ideal for couple. Near schools, churches, bus line. Must see to appreciate a real value. f	Call Victory 2-9408
2803 South Emerald
Good Buy — PIZZERIA — Real money maker. Good west side location. Selling, owner moving to California. See to appreciate.
Call ALbany 2-9403
MOTOR SHOP — REFRIGERATION SERVICE — Established 10 years. Good location S.W. Suburbs. Selling, owner leaving state.
Call FUlton 5-5586
Berwyn — 2 Story 6 ROOM RESIDENCE in lovely old neighborhood. Completely remodeled, in and out. Large enclosed porch, tile kitchen, G. E. dishwasher, full carpeting in living and" dining rooms. Natural fireplace, gas heat. Beautiful double lot, garage, low taxes. Best offer. 3321 Wenonah — STanley 8-5979
For Sale by owner — TOOL AND DIE SHOP — Fully equipped, modern, well established, excellent business and northwest side location. Unusual opportunity for experienced man in tool and die work. Will sacrifice for quick sale due to other immediate interests. — 1716 W. Diversey.
GRaceland 7-0703 Home phone CO 7-0410
FEMALE HELP WANTED
YOUNG LADIES,
become a Registered
NURSE
• Accredited school of nursing. Must be between the ages of 17 and 30 years and have completed 4 years of high school. A scholarship, which consists of books, tuition, uniforms and maintenance, is provided for each student nurse accepted into the September class. Modern classrooms, dietary and chemistry laboratories, and up-to-date library in the new nurses' home are available for the use of all students. ,
Write or telephone:
MADELIN C. COLEMAN, R. N„ Director of Nurses, So. Chicago Community Hospital, 2320 E. 93rd Street, Chicago 17, 111.
ESsex 5-4400
Next class begins September 13, 1954
Zatem je moral razpravljati še o drugih primerih družinskih nesporazumov ali zlobnih sosed-stev. Neka žena je hotela delitev premoženja, da bi spravila svoje bogastvo na varno, kar bi bilo v prid njenemu možu; upniki pa bi se prepirali nad majhno osta-lino, ki bi bila zadolžena precej nad svojo vrednost. Neki poljedelec se je skliceval na zastaranje, da bi se polastil kosa zemlje, katere lastnik je odpotoval že davno v Ameriko, kjer je umrl.
Chicago, 111.
DOMESTIC HELP
Doctor's Home wants COMPETENT WOMAN —General housework. Care of 2 children. Stay thru dinner and 2 nights. Recent references.
SOuth Shore 8-1444
Good Home needs COMPETENT WOMAN for general housework. Slay.
PLaza 2-6291
WANTED TO RENT
3 RESPONSIBLE Adults, pet dog, need 4-5 room 2 bedroom heated unfurnished apartment. Prefer N.W. Moderate rental.
NEvada 8-1648
YOUNG Executive, wife, need 3 room unfurnished apartment in apartment building. W. or suburbs. Moderate rental.
GUnderson 4-7436
RESPONSIBLE Policeman, wife (expectant parents), 19 month old baby girl, urgently need 5-6 room unfurnished apartment. Good location So. Shore.
Mrs. McCann BUtterfield 8-5747
REAL ESTATE FOR SALE
McHENRY — Country home near the city. 7 room ranch, 3 bedrooms and den, living room 23x16 with large fireplace. Large dining room, full basement, automatic gas heat, water softener and automatic washer. All face brick with Lannon stone bay. $25,995. Lot 100x150.
Phone: McHenry 427J
MONTICELLO near Armitage — 2.Vfe story slate siding, basement and attic. 4-6 rooms and 6 rooms, garage, 1st floor hot water heat, automatic hot water. .Price $17,500, cash $7,500. — Possession 2 apartments.—Frank Casogo, 3157 Southport.
EAstgate 7-4500-01
LAKE VILLA vicinity — Venetian Village; 2 bedroom frame ranch home; full automatic oil heat; aluminum combination storms, screens; attached garage; on double landscaped lot. $10,500 full price. Will handle on contract.
Phone LAke Villa 6-6838
SOUTH WEST — 82nd & Homan 6 room Georgian; 4 years old; gas heat; tile bath; 2 car garage. Owner.
WAlbrook 5-2950
Northwest — BRICK STORE BUILDING — Frame residence, 4 and 5 rooms, 18x20 garage, lot 50x146, nice neighborhood, Ful-lerton near Kostner. — Price $18,500. Owner.
SPaulding 2-2864
REGISTERED GRADUATE NURSES FOR GENERAL DUTY
Excellent starting salary—44 hour week—2 weeks paid vacation. Good working conditions. — Pleasant location. YOU'LL ENJOY WORKING HERE! Applicants must be graduates of accredited schools of nursing and licensed or eligible for license in the State of Wisconsin. Write full details of education and experience including registration numbers to: " ADMINISTRATOR:
VICTORY MEMORIAL HOSPITAL STANLEY, WISCONSIN
"Prezgodaj je umrl," je izja vil, ko je zvedel, da manjkata dve leti do potrebnega roka.
Tako je stopalo pred Pavlom Ferrierom celo majhno člove štvo, služeč svojim koristim ir strastem. Ko ga stranke niso več nadlegovale, je odprl spise neke tožbe, ki bi jo moral zagovarjati na prihodnjem porotnem zasedanju; ta zadeva s splavom bi mu gotovo spet prinesla uspeh kakor zadnja pravda detomora, ki mu je prinesla za nameček naklon je nost Berte de Cheran. Spet se j< spomnil ljubice. Blestel je 1 obrambi zapeljanih žena, ki jih zvodniki v trenutku odgovornosti strahopetno zapuste: s kakšno maščevalno zgovornostjo je sramotil sebičnost mož in zahteval postavo tudi zanje. Na raz pravah mu je navdušena dvorana večkrat ploskala in mu ob izhodu čestitala. To navdušenje ga je povzdigovalo in imel se je za neke vrste velikega moža—vsaj za velikega moža na deželi. Zdaj je zadostovalo, da je v mislih zagledal Germanin tesnobni pogled in ves ta sloves je videl v vsej pjegovi ponarejenosti in ničnosti. Videl se je takega, kakršen je bil, podoben neslavni kopi strank, ki so mu pravkar zagodle svoje male nesramnosti. Zazdelo se mu je, da se celo v svoje delo ni nikdar poglobil. Prodajal te točke zakonika v zasliševanjih in zagovorih kot trgovec svoj sladkor ali cimet v majhnih zavitkih. Ali ne bi mogel s svojimi nasveti, z izbiro svojih pravd vse drugače vplivati? Nekoč ga je nekdo opozoril na poštenost y poklicu. Poslušal ga je, kot po gluša človek pridigo v cerkvi malomarno in brezbrižno. In ven dar se mu je moral ta razgovor vtisniti v srce, ker se ga je sedaj spomnil. Nekdo, toda kdo? Starček na kmetiji, nekega poletnega večera. Germanin oče na terasi na Sapiniere ob priliki Pavlove zaroke. Starčkove besede so ga z jezile. Takrat se mu je zdelo, da je v njih nekaj posmeha. Gospod Doret ga ni spoštoval. Bil mu je dolgo sovražen in poskusil mu je iztrgati svojo hčerko. Ko mu to ni uspelo, ga je nazadnje lepo sprejel, toda često ga je mikastil z bodočnostjo in mu za-bičeval, da je treba nasloniti življenje na trdne nazore.
"Nisem ga mogel prenašati," se je spominjal Pavel Ferriere. "Ni me dovolj ce"nil. Germana je to slutila in jo je "bolelo. Kaj bi mislil o meni danes?"
Zagabilo se mu je in v notranjosti se mu je upiralo: Sicer pa gem takšen, kot so vsi drugi, in celo precej nadpovprečen. Ali sem bil sebičen in pohlepen kot ti kmetje? Ali sem zaradi neum-nice uničil družino, zapustil lastnega otroka, povzročil pohujšanje? Moji grehi so zasebnega značaja. Če bi vedeli za skrivnosti vseh življenj, bi se človek zgro-jzil nad splošno bednostjo. Ali je moja krivda, če je nesrečen slučaj potegnil iz teme, kar bi moralo ostati v njej? Prav tistega dne sem hotel pretrgati ramerje, ki me ni več zabavalo in mi je začelo presedati. Treba bi bilo vse prepustiti času. Brez hinavščine bi življenje sploh ne bilo znosno. Pametno bi bilo, da bi to razumeli in ne pripisovali stvarem več važnosti, kakor je zaslužijo. Moja žena računa s tem. Zato, če ve, rajši molči . • .
Ker je v svojem polovičarstvu iskal počitka, si je ponovil:
"Sem pač takšen, kot so vsi drugi ..."
Sedaj ga je to odkritje pomirjevalo, razbremenjevalo in mu napravijalo usodo znosno, namesto da bi ga poniževalo. Ali ni bilo zato doslej nepotrebno, da se je boril s tokom? Treba bi mu bilo samo plavati kakor palica na vodi. Življenje vodi smrtnike tja, kamor morajo iti in vsak upor
je zaman.
V tem razpoloženju je šel v jedilnico, ko so ga opozorili, da je zajtrk na mizi. Ni več občutil gnusa do samega sebe, gnusa, ki
mu je pokvaril jutro: privadil se je dejanskega položaja. Ker Germana noče pretrgati molka, tudi on ne bo ničesar podvzel, da bi ga prekinil. Germana je z otrokoma čakala nanj, da sedejo k mizi. Hrupno je objel malčka kot dober družinski oče, ki mu pomeni domače ognjišče veselo olajšanje, se skrbno pozanimal za zdravje svoje žene, a je ni pogledal in zdelo se je, da so ga vsega prevzela lička Ivana in Klare. Mnogo kasneje, pri kosilu, ko je dvignil oči na skrivaj k njej—zakaj ji ni pogledal v obraz?—ga je presenetila njena bledica, njen obraz, na katerem je bila zapisana vsa njena bolest. Čutila je pogled, se obrnila k njemu in zardela, kot bi se sramovala. Ni opazil njenega sramu, temveč samo to barvo, ki je razpršilci njegovo vznemirjenje.
Razgovor je prišel v običajen tek. Obširno je govoril o svojih pravdah in slikal nizkotno človeštvo—ali ni bilo treba poučiti prenevedno ženo o resničnosti življenja?—Ko pa je namigaval na zločin splava, ki ga je moral braniti, se je obrnila k malemu Ivanu, ki je bil že zelo bister, in Pavel je razumel, da je bolje, če nekaterih stvari ne govori pred otrokoma. Ta nemi opomin ga je zjezil, vendar se je obvladal. Ali ga niso nemi opomini vedno zjezili? Kako more štirileten otrok motiti razgovor odraslih? Kljub temu je spremenil predmet razgovora. Govoril je o splošni politiki, kjer je blestel.
V	naglici je izpil kavo in se izgovoril z uradnim sestankom, da je takoj kljub vročini odšel. Doma se je dušil in manj grozno se mu je zdelo kljubovati julijskemu soncu kakor pičli svetlobi, ki je sijala iz Germaninih oči. Prestrašen pogled, ki ga je ujel s sobnega praga, pogled groze in smrtnega obupa—prav gotovo tisti, ki je zmedel Berto de Cheran v čuvajnici—ga je zasledoval : da bi mu ušel, že bežal.
Tako je naslednje dni živel v delovni sobi ali zunaj in se udeleževal skupnega življenja samo ob urah kosila, skoraj vedno zamišljen, z nosom v krožniku, ali pa je tvezil marnje z ono zgovornostjo, ki dovoli govornikom, da napolnijo praznote med mislimi. Skoraj si ni več upal pogledati Germane. Do otrok pa je bil ali popolnoma prizanesljiv ali skrajno strog.
V	soboto je srečal na cesti gospoda Artena, ki mu je navedel stavek iz Bme de Sevigne.
"Odkril sem sliko vaše žene,
V BLAG SPOMIN
ob osmi obletnici odkar je odšla Y večnost naša nadvse ljubljena in nepozabna mama
Mary Kalister
ki je svoje mile oči zatisnila za vedno dne 11. julija 1946.
Odkar so nesli Tebe, mama, iz hiše,
in položili v temni hram, solze si Tvoji dragi brišejo, le k Tebi želimo si, mama, k Tebi.
Oj, kje si, kje si, mati zlata, tako se toži nam po Tebi! O, ko bi se odprla vrata in se prikazal Tvoj obraz!
Na Tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep, naj dokaz ljubezni naše bo, da spomin na Te je svet.
Žalujoči ostali:
Frank, Fred in Rudolph, sinovi Mrs. Mary Molle, Mrs. Olga J. Lonchar Jr. in Mrs. Helen Kasakowski, hčere ter vnuki
Cleveland, Ohio, dne 12. julija 1954.
toda iz leta 1680. Odkril sem jo v nekem grofičinem pismu."
"Ali res?" je vprašal Pavel, popustljiv do domislekov tega posebneža.
"Poslušajte: 'Pe trouve des ames plus droites que des lignes, aimant la vertu comme naturel-lement les chevaux trottent'."
Des ames plus droites que des lignes. Pavel je cenil to visoko spoštovanje, namenjeno Germani. Na koliko žen in koliko mož bi lahko naslovil te besede? Germana je bila izjema in življen5e ni sestavljeno iz izjem. Že je gospod Artene kar brez prehoda —ali pa se prehodom, ki mu je bilo lahko uganiti skrivno misel —prešel na drug predmet:
"Ali veste, da so na čajanki na, prefekturi vsi opazili vztrajnost mladega Marolaza pri gospe de Cheran?"
"Ali res?" je ponovil Pavel.
"Prav kot vam rečem. Če ne bi bil tako prijeten dečko, bi ne verjel v njegovo bodočnost."
"Ali je tako prijeten dečko?"
"Nedvomno. In potem: star je pet in dvajset let. Toda jaz smatram gospo de Cheran za bolj resno, ko jo splošno sodijo."
Ko je to svoje mnenje povedal, se je na eni nogi zasukal, se oddaljil in pustil Pavla, ki ga je bodočnost mladega Marolaza vsega prevzela.
V nedeljo sta gospo Ferriere zapored obiskali gospa Marolaz in gospa Hetry. Gospa Marolaz je prišla priporočat svojega sina. Mnogo je skrbela za njegovo bodočnost :
"Tako velik vpliv imate. Gospod Ferriere doseže od prefekta, kar hoče. Ali ni postal uradni odvetnik prefekture?"
"Nikakor ne," je ugovarjala gospa Ferriere. "Občine mu zaupajo svoje pravde zaradi njegovega slovesa."
"Vi ne veste, gospa, kako zelo ga cenita gospod in gospa He-try."
Ta je prišla malo kasneje in prinesla poklonov kot naročje cvetja.
"Kaj pravijo, draga gospa? Da odidete na kmete, da se boste preselili v Annecy-le-Vieux?"
"Nič ni še odločeno."
"To je izgnanstvo. Vaš mož vas pelje v izgnanstvo. Počakajte počitnic. Saj veste, da sprejemam vsak četrtek do konca meseca. Povsem zaključeni spreje-
mi: vi boste njihova kraljica, kakor ste to bili na plesu v aprilu in včeraj na čajanki, katere uspeh me je navdušil; to priznam. Gospa Cheran ima svoje zaveznike. Gotovo je zelo mična, toda vi ste stokrat lepša."
Zvečer pri mizi je spraševal svojo ženo z brezbrižnim izrazom in ne da bi jo pogledal, o obiskih, ki jih je imela. Naštela jih je ter kratko pristavila:
"Gospa Marolaz ti priporoča za napredovanje svojega sina. Gospa Hetry naju vabi za vsak četrtek."
Tako ju je družabno življenje spet zavzelo s svojo vsakdanost-jo, s svojo revščino, s svojo ironijo. Treba se je bilo samo še prepustiti toku. čas bi prinesel običajno zdravilo pozabe, če ne bi bilo že prepozno. Ali ni Germana s svojim molkom odpustila laži v svoji hiši? Če bi ničesar ne vedela, bi bilo vse v redu in v nekaj dneh bi bil med ljubimcema samo en prepir več, zakon pa bi bil utrjen, utrjen kot renta. Če je vedela, ali ni morda zato čuvala svoje tajnosti, da bi od nevednosti imela dobiček? Nagibe, ki jih je pripisoval svoji ženi, je omadeževal, kot se skali čisti studenec.
V ponedeljek popoldne je srečal pod arkadami, polnimi sve-
žosti in sence, gospo de Cheran, v svetli obleki, z razkaljenim vrtom in z bleščečo belo poltjo. Kf jo je pozdravil, ne da bi zadrza korak, mu je dala znamenje, k1 Je razločno pomenilo: "Jutri na svidenje, ne pozabite, da je jutri torek ..." Bila je prepričana, dab° prišel, razumel jo je, kot bi r^ to rekla. Medtem ko se je vraW se je spomnil nekaterih potato sti njunih sestankov in to mu J ugajalo.
TI H'
Zvečer je govoril, da mora ^ slednjega dne na vsak nac® Ženevo. Gotovo ne bo šel, k'1 * že odločen, da ne gre, toda tel se je delati, češ da se je mislil. S tem, da bi lahko šel» ljubico, pa bi se temu odrekel _ sam sebe prepričal o koncu zlomu.
Njegova žena ni ničesar pomnila k temu potovanju, dovoljila se je s tem, da ga 3 opazovala: ni videl tega P0?, da, toda čutil ga je na sebi-/1 J mu ga je bilo treba videti, ce J^ neprestano zrl, kjer koli je • pogled obupa, pogled groze
smrtnega strahu.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v • •'
Enakopravnost
ne-brat

Tri leta so že minila, odkar zapustil si nas Ti, odšel si tja, kjer ni trpljenja, tja, odkjer ni več vrnitve.
V blag spomin
ob tretji obletnici odkar J® umrl naš nadvse ljubljeni, pozabni soprog, oče, sin, in zet
Anthony "Ante
MAROLT
ki nas je nepričakovano zapu dne 8. julija 1951, zadet od srčne kapi.
Pred očmi nam vedno hod>s' srca naša po Tebi hrepene, iii' pogledamo okrog sebe, Tebe več od nikoder ni.
Žalujoči ostali:
ALBINA, soproga; LINDA, hčerka: RUDOLPH, sinček: MARGARET, mati; JOHN, LUDWIG, STANLEY, RUDOLPH in ALBERT, bratje: FRANK in MARY VIDMAR, tast in lasc*
Cleveland, Ohio, dne 12. julija 1954.
V BLAG SPOMIN
devete obletnice prerane smrti	prve obletnice smrti preljubljenega
ljubljenega sina	soproga
, P
v-
Pfc. Tony J. Sile
1924 - 1945
Svoje mlado življenje je ostavil na bojnem polju na Sebu Island v South Pacific, dne 29. marca 1945.
Vsa narava zelena in cvetoča, vse se jo veseli, ali moje srce le po Tebi, ljubi sinko, hrepeni. Grom na bojnem polju je utihnil, a Tebe, ljubi Tony, nazaj več Te ni.
Mike Sile
1901 - 1953
ki je svoje trudne oči zatisnil za vedno, dne 10. julija 1953.
Zakaj si, dragi soprog, šel od mene. Samevam brez Tebe in« zelo
pogrešam Te. Vse tiho, vse prazno okoli mene, kar Tebe odnesli so iz Tvojega doma, ki si ga tako ljubil.
Zapustila sta me najdražji bitji, ki sta mi bila nadvse ljubljena. Neutolažljivo srce joče za Vaju, a zaman. Smrt je kruta, kar vzame ne da več nazaj. V tihem grobu'zdaj počivata, večno smrtno spanje snivata. Nobene prošnje, ne solze, Vaju nle zbude.
t	Počivajta v miru, ljubi soprog, dragi sinko,
v ameriški zemlji, kamor tudi mi pridemo za Vaju.
Žalujoči ostali:
ANTON IA SILC, soproga - mati JOSEPHINE URANKAR, sestra - teta; JOŽE in LOUIS SILC, brata - strica V starem kraju pa zapušča pokojni mater, dva brata, dve sestri in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 12. julija 1954.