n i Največji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto ... Za pot leta ..... Za New York celo leto • Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 147. — ŠTEV. 147. List .slovenskih delavcev v Ameriki* ii>)—i B The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays rj and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, MONDAY, JUNE 24. 1929. — PONOELJEK, 24. JUNIJA 1929 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. 0 PREKOOCEANSKIH LETALCIH NI NOBENEGA SLEDU POROČILO, DA SO DOSPELI NA AZ0RE, SE JE KMALU IZKAZALO KOT NERESNIČNO Letalce, ki so bili namenjeni v Ameriko in odtam na polet ckrog sveta, so zadnjič videli v petek zjutraj. — Španski ministrski predsednik jih smatra za izgubljene, — Iščejo jih ladje in radio-postaje. \ Vse je napeto piicakovalo novic o majorju Ra-monu Francu in njegovih treh spremljevalcih, ki so se podali proti Ameriki v nionoplanu "Numancia", toda kmalu po polnoči so začela prihajati poročila, da ni o drznih letalcih nobenega sledu. Zadnjič so videli aeroplan v petek zjutraj, ko je letel proti Azorom. Par poročil je pozneje javilo, da so ga videli nad Azori in dalje proti zapadu, toda vse tozadevne vesti so se kasneje izkazale kot neutemeljene. Radio-postaje skušajo brezuspešno stopiti v stik z *'Numancijo". Več španskih ladij in kanonskih čolnov je od-plulo proti zapadu, toda brez uspeha PARIZ, Francija, 23. junija. —- Ministrski predsednik Primo de Rivera je obvestil časopis "Noti-ciero del Lunes", da je treba smatrati letalce za iz-gdbljene. Letalce pogrešajo: šestdeset ur. Namenjeni so bili v Ameriko in odtam na polet: okrog sveta. ALI JE SN00K MORIL V BLAZNOSTI? Državni pravnik hoče preprečiti, da bi se profesor Snook, ki je usmrtil mlado študentko,-izgovarjal z blaznostjo. COLUMGUS, Ohio. 23. junija. — Državni pravdnik Chester je najel včeraj tri odlične zdravnike, ki bodo preiskali duševno stanje profesorja James Snooka, kateri je, kakor znano, s kladivom ubil mlado študentko Teoro Hix. Chester hoče s tem prenagliti o-brambo, ker domneva, da bodo tudi Snookovi zagovorniki najeli špe-cijaliste, ki bodo seveda skušali, dokazati, da je bil profesor blazen, ko je izvršil svoj zločn Državni pravdnik je mnenja, da j profcsoi umoril študentko, ko je bil duševno normalen ter odgovoren za svoje dejanje. Eden profesorjevih zagovornikov je rekel, da se bo Snook v ponedeljek proglasil nekrivim, ko bo moral nastopiti pred sodiščem. SINCLAIR SEDI ZA DVA PREGRESKA Znani magnat Sinclair bo od sedel obe kazni istočasno. — Obsojen je bil na štiri mesece ječe. — Kazen mu bo skrčena za trideset dni. WASHINGTON, D. C., 23. jun.— Višje sodišče kraja Columbilje j«1 včeraj odredilo, da mera oljni magnat Harry Sinclair istočasno od-sedeti svoji dve kazni treh in šestih mescev. Kaznovan je bil radi omalovaževanja sodišča in posku-šanega podkupovanja porotnikov. Izpuščen bo dne 23. novembra, torej trideset dni prej kot je bilo prvotno določeno. DRZEN ROP NA ŽELEZNICI Železniški roparji so od nesli za dvajsettisoč dolarjev plena. — Vlak so ustavili ter pognali potnike na železniško progo. AER0PLANI ZA AFRIŠKE MISIJONE Katoliški misijonarji se bodo posluževali aero- i plonov za izpreobrača-rije afriških zamorcev, j Koehl je prevzel mesto avijatiškega ravnatelja. i BERLIN. Nemčija, 23. junija. — Stotnik Herman Koehl. ki Je svoj čas dospel z zrakoplovom 'Bremen' v Ameriko, Je včeraj objavil, da je sprejel mesto avijatiškega ravnatelja katoliške misijonarske družbe "Miva", ki ima svoj glavni stan v Windhuk v južnozapadni Afriki. Misijonarji se nameravajo posul-ževati aeroplanov za izprebrnenje poganskih zamorcev v notranjosti Afrike. Misijonarska družba ima že trs aeroplane ter dosti motornih čolnov in avtomobilov. Vkratkem namerava kupiti tovorne in osebne aeroplane da oskibi misijonske po- j staje s potrebnimi zalogami. Dosedaj je trajal transport skozi džunglo več mesecev Stotnik Koehl se bo z novim letom napotil v južno Afriko, da organizira zrakoplovno službo ter u-gotovi zračne proge in pristajali-šča. v ozemlju, ki obsega več kot sto tisoč kvadratnih milj. Misijonarji so frančiškani. PAPEŽ IN MUSSOLINI V odprtem pismu je nastopil proti Mussolinije-vim govorom glede late-ranskih pogodb. CELO POLPROCENTNO PIVO JE PREPOVEDANO DES MOINES. Ia., 23. junija. — Policija je včeraj zaplenila tukaj deset vagonov polprocenetnega piva, ki je sicer po Volsteadovi postavi dovoljeno, dočim je izvohal ianatik John Hamm&ud, da ga prepoveduje neka pradavna državna postava. Dotična postava prepoveduje vse iz slada varjene pijače. RIM. Italija. 23. junija. — Včeraj so iznova izbruhnile diference med papežem ter ministrskim predsedlnikom Mussolinijem glede pripomb, ki jih je izustil Mussolini o priliki ratifikacije lateranskih pogodb. Papež je objavil v "Osservatore Romano*' odprto pismo, v katerem je nastopil proti nekaterim Mus-solinijevim izjavam, ki so baje škodljive interesom cerkve. Mussolini je dal svoje govore tiskati ter Jih v brošurah razdeliti po deželi. To je papeža tako vznemirilo, da je ponovil svoje obdolžitve napram italijanskemu ministrskemu predsedniku. ZASUT KANALSKI PREKOP BALBOA. Panama, 23. junija. — L. Schley, poslujoči governer Paname. je sporočil, da je pričelo pa-| dati v Gaillard zarezo nekako 250 tisoč kubičnih jardov materijala. j Nezgoda se je završila na iztočnem delu kanala, v bližini stare Culebra zareze. L Ladijski promet skozi kal pa ne bo vsled tega prav nič prekinjen, i j Dve veliki parni lopati sta bili ta- ! koj odposlani na lice mesta ter sta pričeli odkopavati materijal. MacDONALDOVO 0DP0T0VANJE Zaenkrat se še ne ve na-tančpo, kdaj bo odpotoval angleški ministrski predsednik Mac Donald v Združene države. LONDON, Anglija. 23. junija. -V vladnih krogih so izjavili danes, t da ni še nič pozitivnega glede na- ' meravanega potovanja MacDonal-da v Ameriko. V Združene države se bo podal, da razpravlja z Hoo- 1 verjem glede angleško-ameriških odnošajev. Novi parlament, kojega zborovanje se bo pričelo dne 2. julija, bo sperjel kraljev prestolni govor brez običajnih cerimonij. Charles Dawis, ameriški poslanik v Angliji, je včeraj obedoval v neki restavraciji, kjer se zbirajo časnikarji. Spremljal ga je Sir Wraren Fisher, stalni tajnik angleškega zakladniškega urada ter vodja oddelka za civilno službo. PITTSBURGH, Cal., 23. junija. Oblasti iščejo po severni in centralni Californji roparje, ki so ranili vlakovodjo vlaka Suthern Pacific železnice ter odnesli za dvajset tisoč dolarjev plena. Oboroženi so bili s strojnimi puškami in avtomatičnimi pištolami. Vlak so vstavili ter vdrli v poste* voz. Bandit i so pognali potnike iz vozov na progo. Dva sta jih stražili s strojno puško, da niso napravili nobene sumljive kretnje. Roparji so se medtem odpeljali v dveh avtomobilih. En avtomob l so našli pozneje zasledovalci pii Concord, Cal. NOVA AEROPLANSKA NESREČA TEXARKANA, Ark., 23. junija. Oscar Nash, ki je bil pilot, je bil ubit in Howard Webb, potnik L; Tcxarkune, je bil poškodovan, ko se je nju aeroplan zadel v drevo na začasnem letalnem polju v bližini tukajšnjega kraja, ko je nameraval cdleteti v Dallas. MOČNI VIHARIV VENEZUELI - MARACAIBO. Venezuela, 23. junija. — Velik vihar, ki je prihrui včeraj nad tukajšnji del Venezuele. je povzročil smrt 3 ljudi. Neki Ainerikanec je utonil. Ameriška jahta "Owitsah\ je bila popolnoma uničena in potopile so se številne manjše ladje, ki so se nahajale v bližini. PRAZNOVANJE SV. JANEZA KRSTNIKA V ITALIJI NEMČIJA IN Y0UNG0V NAČRT Finančni minister bo po-z v a 1 nemški državni zbor, naj se vzdrži preostrih kritik Ycungove-ga načrta. BERLIN. Nemčija. 23. junija. — Ker je zunanji minister Strese-mann zbolel, je govoril namestu njega finančni minister Hilfcrding ter priporočal poslancem, naj povsem mirno razpravljajo o Youn-eovem reparacijskem načrtu, ki je bil pred kratkim podpisan v Pa-:izu. Finančni minister je rekel: — Bodite zdržni in ne otežko-čajte pogajanj glede izvedbe načrta. Kabinet je včeraj odobril Youn-: gov načrt kot temelj nadaljne ak-: cije nemške vlade. Glede tega je rekel finančni mi-| nister Hilferding: — Le če st: moremo v političnem | oziru prosto gibati, zamoremo prevzeti veliko odgovornost napram nemškemu narodu glede končne odločitve. Nemška vlada priporoča vsledtega zdržnost ter prosi zastop- i nike vseh strank, naj se pri razpravah preveč ne razburjajo. VESELJE MED MEHIŠKIMI KATOLIČANI Vsi mehiški katoličani so veseli, da je bil sklenjen mir med cerkvijo in državo. — Včeraj so se vršile velike demonstracije. MEXICO CITY. Mehika, 23. jun. Mehiški narod pričakuje nadaljnjega napredka v naporih, da c uveljavi resnično zbližanje med cerkvijo in državo. Ljudje so prepričani. da prevladuje na obeh straneh velika odkritosrčnost. Predsednik Portes Gil, katoliški prelatje in vsi oni, ki so dosegli spravo tekom včerajšnjega dne. : o danes počivali. Vsi so bili zelo izmučeni po dolgotrajnih pogajanjih. Vsepovsod je pa opaziti veliko veselje in zadovoljstvo. Katoliški krogi so prepričani, da bo treba še marsikaj storiti, pred-no bo mogoče uvesti cerkveno službo božjo po vsej republiki. V slavnem mestu pa se bodo vršile redne maše že tekom par dni. Prva maša bo najbrž v slavni romarski cerkvi v Guadelupe. Ma-ševal bo nadškof Ruiz ter zapel za-. bvalno pesem dne 29. junija, na i praznik sv. Petra in Pavla. Danes so se vršile po mestu velike demonstracije, ki so se povsem mirno končale. PRINC IZ WALESA DOSEGEL STAROST PET IN TRIDESET LET , « RIM. Italiia. 23. junija. — Danes ROJAKI, NAHOCAJTE SE K A so ^ Tsej Iullj, s¥e^0 prazn0. "GLAS NARODA", NAJVEČ vali praznik sv. Janeza Krstnika. JI SLOVENSKI DNEVNIK To je največji poletni praznik v F Aid E HI KI Italiji. LONDON. Anglija. 23. junija. — Princ iz Walesa je bil danes star pet in trideset let Ni še znano, če bo dobil tozadevni kolač, a prince-sinja Elizabeta ima pripravljeno zanj presenetilno darilo in mogo-{ če je. da bo to kolač. Princ je preživel dan mirno v Middletoon na deželi, v bližini j Sunningdale ter zapustil svoj dom ; le z namenom, da obišče kralja ter kraljice v Windsorju. Drugoče pa i ni na programu nikakih posebnih slovesnosti. MNOŽICA HOTELA LINCATI MORILCA BOSTON. Texas. 23 junija. — 22-letni Oele Nix je priznal, da je zastrupil svojo sedemnaj t letno ženo ter mat^r pet mesccev starega otroka. Danes so ga morali prevesti v drugi jetnišnico, da ga zavarujejo pred linčanjem razburjene ljudske množice. Okrajni pravdnik je rek^I. da mu je Nix priznal umor. da pa ni navedel. :akaj je storil to grozno dejanja MACDONALD IN ŽENSKE, KI SO BILE IZVOLJENE V PARLAMENT SLONI SO UTONIL V POVODNJI KALKUTA, Indija, 23. jun. — Iz Asam okraja, ki je bil prizadet od velike povodnji, so prišle slike, ki kažejo veliko opustošenje. Videti je trupla slonov, bivolov in drugih divjih živali, ki so utonile v naraslem vodovju. ARKTIČNI OTOK BO IMEL RADIO LENINGRAD. Rusija, 23. junija. Ledolomec "Seciov", ki bo v kratkem odplul iz tukajšnjega pristanišča proti Franc Jožefovi deželi. bo zgradil tam najbolj severno radijsko ter metereološko postajo na svetu. "Sedov" bo imel na krovu hidro-acroplan in tamošnji kolonisti bodo opremljeni z zalogami živil za tri leta. 10.000 DOLARJEV ZA POŠKODOVANO ROKO V Jersey City je porota določila lekarnarju Phiiipu Peckmanu deset tisoč dolarjev odškodnine za pokvarjeno desnico. Lekarnar se ponesrečil tekom vožnje v avtomobilu. Prvi na sliki je angleški min. predsednik Ramsay MacDonald. voditelj angleške delavske stranke, ki je dobila pri zadnjih volitvah največ glasov. Poleg njega z leve na desno so ženske, ki so bile izvoljen« v parlament: dr. Marion Phillips, Miss Megan Lloyd George in Suzana Lawrence. Spodaj od leve na desno: Lady Nancy Astor, Miss Margaret Bonfieldt, Lady Cynthia Mislay in Ethel Bentham. Naš novi naslov je: 216 W. 18. St., NEW YORK. DEN aRNA nakazila Za Vašf ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakaz1" a v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Juge Javijo • Din. 500 ..............$ f.SO 1.00P ................$ 18.40 2,5'J ................$ 45.75 5, 00 ................$ 90.50 " 10,300 ................$180.00 v Italijo Lir loe ......................$ |.7| " 100 ......................$11.30 M S00 ......................$18.80 M 500 ......................$27.40 M 1000 ......................$54.2» Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma * nosim cvetam 9 starem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih metkov kot gora j navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih naka ■ilih priporočamo, da se poprej s nam iporuamst« glede načina nakajrila. »PLAČILA PO POŠTI ao REDNO IZVRiENA V DVKH DO TRttH TEONIl NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO GAB LIE LETTER %Jk PRISTOJBINO 75e. sakser state bank •2 COBTLANDT STREET, Telephone: Barclay NEW JOBE, & J& 0380 * >.....' . . NEW YORK, MONDAY, JUNE 24,1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in C. 8. A. f 't m^las Naroda" ___. t i' * iiimwmiiiii iii I'll i 1 i ' . 3 ttsar * isjiai i msn , ™ f^^....... * Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakser, President (A Corporation) Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: ?16 \V. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.i -4- G L A S NARODA (Voice of the People) lagoeff Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo iQto velja list za Ameriko j Za New York za celo leto ........$7.00 in Kanado ................................$6.00 j Za pol leta ..:...............;.................$3.50 Za pol leta ....................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ........$7.00 Za četrt leta ________ .................$1.50! Za pol leta Subscription Yearly $6.00. .......$3.50 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja J^saki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 NE BO ŠLO Novice iz Slovenije. Dopisi. Bernhardt (iettlemarm, zastopnik iz Milwaukee, ,}< vložil v wisconsinsekein državnem senatu resolucijo, ki da je državi pravico variti pivo in kuhati žganje. Ta značilna resolucija je le pobožna želja, ki se ne bo nikdar ^uresničila. Dvomljivo je, da bi bila sprejeta. iPa Uidi če bi sprejela predlog državna zakonodaja, bi ne zadostovalo. Odobriti bi ga moralo še prebivalstvo. Tudi to je dvomljivo, dasi veje x>o Wis con si mi precej liberalen dull, kar se je posebno pokazalo, ko je zakonodaja preklicala državno proliibieijsko postavo. Prizadevanja senatorja Gettlemanna in njegovih somišljenikov temelje na nazorih mihvauškega advokata Hargrova. Hargrove izjavlja, da osemnajsti amendment k zvezni ustavi prepoveduje izdelovanje in prodajo opojnih pijač, da se pa ta prepoved tiče samo privatne industrije in privatnih oseto, nikakor pa ne posameznih držav. To ne bo držalo. Ki treba, da i>i človek simpatiziral .s suhači, mora priznati, da se Hargrovovi nazori popolnoma jjrotivijo duhu osemnajstega amendinenta. Hargrove je advokat in kot tak je poiskal zasilni izhod, po katerem bi se izognil postavi. Hargrove mora pomisliti, da je bil osemnajsti amendinenta uveljavljen v namerni, da popolnoma iztrebi trgovino z opojnimi pijačami, pa naj trgujejo ž njimi privatniki ali pa države. Hargrove pravi, da bi bilo x>o osemnajstem ainend-mentu posameznim državam dovoljeno trgovino s pijačami na isti način regulirati in kontrolirati kot se to vrši po posameznih kanadskih provincah. Tudi v tem'So moti, kajti o tej zadevi je bilo že zdavnaj odločeno. Že leta 1920 je odločilo najvišje zvezno sodišče, da jej prohibicijski amendment obvezen za vse države in teritorije, to se pravi, za vse zakonodajne skupine, sodišča, uradnike in posameznike. To je bilo jasno razvidno tudi tekom zadnje predsedniške kampanje, ko je demokratski kandidat gover-lier Smith obljubil, daj bo v slučaju svoje izvolitve deloval za sprejem novega amendinenta, dočim naj bi prebivalcem ostalih držav novi amendment potolažil žejo. Odprave oziroma omiljenja suliaške postave ne bo mogoče doseči z advokatskimi triki in zavijanji. Kose bo enkrat izkazalo, da je neizvedljiva — kar s^ že zdaj precej jasno kaže — bo sama po sebi razveljavljena. I {„ H I i ^SBM Nezgoda kmetice. Med vožnjo po Radvanjski cesti se je 30-letna kmetica Marija Lončarje iz Gor. Dupleka nagnila čez ' voz in izgubila ravnotežje. Pri padcu se je zapletla s krilom v prednje desno kolo. Konja sta gospodinjo vlekla nekaj časa s seboj I pri čemur si je Marija nalomiia levo nogo v členku, razen tega pa je dobila tudi pošliodbe na obeh no- i gah in levi roki. Poklicani rešilni avtomobil je po- : nesrečenko prepeljal v bolnišnico, j vez z konjema pa sa izročili neke- S mu domačinu v varstvo. Vlom v Svečini. i Posestnik Franc Gros v Svečini je imel te dni čudne goste. Pred hišo so se ponoči nenadoma pojavili štirje moški in dvignila vrata s tečajev. Domačini so ss preplašeni umaknil: skozi druga vrat^. z hiše ter obvestili o dogodku fi-načno stražo. Starešina finančne straže, Ivan Čretnik je v spremstvu finančnega podpreglednika Alojzija Božiča kmalu izsledil vlomilce ter jih izročil orožnikom v Zg. Sv. Kungcti, ki so jih oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Vlomilci so iskali pri Grosu denar. Mislili so, da ga bodo sigurno dobili v omari, kamor j? običajno spravljal' fjotovmo, a so morali razočarani oditi. Vodja vlomilcev, \iiiiear I'-r. Fork, je hotel ob aretaciji izvršiti celo samomor, kar pa je starešina finančne straže preprečil. Stara vinska trla pozcbla. V konkliškem okraju je imel neki posestilik staro in izredno rodovitno vinsko trto, ki je v dobrih letih imela do 2000 grozdov. Letos pa ni več ozelenela": izredno huda zima jo je popolnoma uničila. Lastnik trte je nedavno umrl. To izredno rodovitno trto je vsadil pred petinštiridesetimi leti. Najdba popolnoma razpadenega mrtveca. Iz Sv. Križa pri Kostanjevici pišejo: Na otoku Krke na Brodu. ki ie last A. Pisanskega, so našli 4. junija ob priliki košnje sena mrtveca, katerega je morala naplaviti Krka že pred več meseci. Identiteta ni mogoča ker je truplo že popolnoma razpadlo in oglodano od podgan in miši. V bližnji okolici se ne pogreša nikdo. Mrtvec je najbrže naplav-Ijen cd daleč. Domneva se, da j? utopljenec morda eden izmed lansko- leto ponesrečenih med Str:..žo in Novim mestom, oziroma Dvorom. Zadeva je prijavljena obla-stvom. Ropar Jakopin si je gače. dobil »oir>a- HARRY SINCLAIR Oljni magnat Sinclair, je bil obsojen na par mesecev ječe zastran omalovaževanja sodišča. Ko je nastopil svojo kazen, je bila izrečena proti njemu dnuga obsodba —- zaradi poslcušeuega podkupovanja porote. Tudi par meseoev ječe. Če je navaden zeinljan obsojen zastran dveh prestopkov se mora za, oba prestopka pokoriti. Sinclairu so pa velikodušno dovolili, da mu tečeta obe kazni vzporedno, to se pravi, da bo obe kazni istočasno odsedel. Morda je tudi ea to uslugo komu obljubil pol bloka dolg avtomobil. AMANULAH ZAPUSTIL INDIJO LONpptf, Anglija, Junija. — Prejšnji afganistanski kralj Ama-nul&h se je poslovil od Njegova žena, ki je pred kratkim porodila hčerko je odšla tudi ž njim. Imela je zakrinkan obraz, prvič po r domovino. t- ' \ Kljub vh-ej pozornosti s strani o- i ložniških postaj po Dolenjrkm ni! m6gcče izslediti dolenjskega Čarn-gc, ropar i a Nacesta Jakopina, ki rasbuija podežele v okolici Št. Vida in še daleč tja nookrog. Jakopin je dobil zadnji čas celo poraagače in kakor kaže je njegova poročevalska služba sijajno organizirana. Tako zvane leteče orožniške patrulje r-a na terenu, kjer uganja Nace Jakopin svoja haidukovanja, stalno pa oslu, pa se jim Jakopin vedno izmuzne. 3. junija pop >ldr. in zvečer je prehodila crožniska patrulja Debrče, Gornji vrh in vso tanjp^njo okolico, a ni bilo nikjer sumljivih znakov. Pa ur po odhodu orožnikov pa je zavladal tamkaj pravi strah in trepet. Okrog i polnoči so se pojavili roparji na Deberčem. Skozi kuhinjsko okno so se prikradli h kmetu Antonu Kozlevčar-ju'TS moški. "Kje imaš denar?" je zbudil Jakopin Kczlevčarja, ki je prodal istega dne na litijskem sejmu kra-vc. "Nimam ga vež, sem že drugo kupil", se je izgovarjal Kozlevčar. "Poglej v hlev, če govori resnico", je ukazal Jakopin svojemu pajdašu, nakar je ta malo kasneje potrdil Kozlevčarjevo izpoved. Nato je eden razbojnikov pritisnil Kozlevčarju samokres na čelc z besedami: "Denar rem. al: pa boš šel k vragu!...." Medtem so zbudili še Kozlevčarjevo ženo, nakar sta oba z ženo izpovedala. kje imata denar skrit. Tolovaji so pobrali iz omare 1250 dinarjev, 3 poročne prstane, 1 prstan z modrim kamnom. 1 ženske uro, novo Kozlevčarjevo cbleko, za katero je dal ob veliki noči 1590 dinar "ev, ter še nekaj druge obleke in perila. V shrambi so pobrali 2 s&egna po 4 kg mesa* in 14 parov klobas. "Če se boš premaknil iz hiše do jutra, bo po tebi", so mu zagrozili za slovo, nato so pa izginili v noč. Pol ure od Kozlevčarja stoji naselje Gorenji Vrh, kjer stanuje 50. letni samski giuhec Alojzij Sme. Tudi pri Šmetu so razbojniki naj- prej razbili šipo. nato so odprli okno, nakar so se spustili v sobo. Sme pa je spal v sosednji sobi. "Odkar je začel Jakopin ropati po naših hribih, sem se bal. da priče tudi k meni", je pripovedoval Šme ves preplašen. "Včerajšnje noč sem spal v spalnici, pa me je nekdo dregnil. Prebudil sem se. Vame je bilo namerilnih troje samokresov". "Dsdec, daj denar, če ne te u-strelimc!" so mu zagrozili roparji. Šme je segel koj.v posteljo, kjer je imel denarja nad 2000 dinarjev. Zaradi prestrašenosti pa ni novce takej našel, nakar so ga začeli razbojniki pretepati. Končno so mu prevrnili vso postelje. Ko so našli denar, so zahtevali še več. "Kje pa je denar, ki si skupil sa seno? Trideset tisoč kron si dobil zanj. Vse vemo!" Alojzij Šme ie povedel nato razbojniško trojico do kotla za svinjsko kuho. Tam je imel med opeko skrito pločevinasto škatlo z vsebine 7500 dinarjev. E: zbo.inikom tudi ta plen še 11. zadostoval. Razkopali so mu omare in skrinje ter so mu odnesli ure verižice, srebrne krone, tolarje in dru:-:e vrednosti. Nato pa je eden od vlomilcev udaril Šnieta po glavi, da je omedlel. /orrt dva poivra v novomeškem okraju. Te dni je izbruhnil požar ped kozolcem posestnika Antona Zupančiča iz Dolnjih Ponikev. Kozolec je pogorel le deloma. Posestnik Zupančič ima 3000 Din. škode. Ogenj' so zanetili vaški otroci stari od 6 do 7 let. Zmaknili so doma staršem vžigalice ter se šli igrat pod omenjeni kozolec. Z vži-gal:c so nastrgali gorljivo snov — fosfir in ga polagali v nalašč narejene luknjico. Na maso v luknjicah po pričeli zabijati žeblje, pri čemer je gorljiva snov eklsplodirala. Fantičem je povzročalo pokanje mnogo veselja. Pod kozolcem se je nahajal gnojni koš ter lanena slama. Po naključju je cdskočila iskra v slamo ter jo užgala. Ko so videli o-troci. da je začelo goreti, so se u-strašili in pobegnili vsak na svoj dom. Ogenj so še pravočasno opazni vaščani ter člani gasilskega društva, ki so prihiteli z brizgalne ter ogenj pogasili. K sreči je kozolec precej odciaijen od sosednjih stavb. Na topliškem polju pri Št. Petru je ob priliki zadnje nevihte udarila strela v kozolec posestnika Alojza Pora z Dolnjega vrha šte. 3 in mu ga zažgala. Kozolec je imel pet oken ter je bil krit s slamo. Pcsestnik Per ti*pi več tisoč dinarjev škode. Med nevihto padci v Ljubljanico. 4. junija okrog 1 45 ponoči je za-čui patruljajoči stražnik na Sv. Peti a nasipu iz bližine kavarne "Central" silno vpitje na pomoč. Stražnik, ki je pohitel za glasom je kmalu zapazil ob bregu Ljubljanice in na Zmajskem mostu par temnih postav. Ljudje, ki jih jc enako ustavilo vpitje in klicanje, so kazali v rtrugo Ljubljanice, kjei je stražnik zagledal neznanega moža. ki se je v narasli vodi lovil za bičevje in ruševine zelenih otočkov. Stražnik je ;:avpil možu, naj se krepko drži. nakar je takoj odbite? na rešilno postajo in obvestil gasihe. S stražnikom se je takoj podalo šest gasilcev z vrvi in lestve. Pc daljšem naporu se jim je posrečilo spraviti na breg 60-letnega ponesrečenca, delavca Martina Jereba, ki je brez stalnega bivališča Mož se jfj nahajal poprej v kavarni. Tam je bil prav vesel, slednjič pa, ko ga je zapustila vsa družba, se jc odpravil k odhodu. Stopil je na ulico v največjem dežju. Takrat je bila tudi huda burja V temi in burji je stari mož izgubil orijontacljo, malce ga je tudi "anašalo in naenkrat je zdrsnil pc nezavarovanem bregu navzdol in v vodo. K sreči se je mož še kmalu zavede! in Je pričel na vso moč vpiti. Znal je tudi plavati in se je tako v zelo narasli vodi prav spretno lovil in se slednjič res tudi ti je; za travo. Gasilci so prestali mnoge truda, preden so premraženega in premočenega moža spravili na varno. Nanj je zgoraj na bregu že čcJcal rešilni avto, ki ga je. odpeljal v splošno bolnico. Cleveland, O. . V četrtek zvečer je preminula dobro znana Mrs. Mary štamfel, doma iz Goriče vasi pri Ribnici Pokojna je bila soproga dobro znanega trgovca Mr. Josepha Stamfela. Bila je dobro znana, skromna, tiha in najboljša mati svojim otrokom. Ranjka že več let ni bila trdnega zdravja, ki se ji je pa zadnje čase še poslabšalo. Podala se je v bolnico v svrho operacije, pri tem jo njen, da se hoče zabadati, bo imel dovolj prilike na tem pikniku, ker so naše vrle gospodinje nam že obljubile, da nas preskrbe z različnimi dobrinami. Tudi za žejo sc bo kaj dobrega dobilo. Postrežba bo dobra in godba izvrstna. Večina našega naroda dobro ve, kje je Kegel Grove, vendar pa. da kdo ne pozabi, na tem mestu še enkrat povem: Vzemite 22nd street karo do Kedzie avenue, Kedzie avenue do Archer avenue, Archer | . * v- - rj&zinerxHL:ftv vm h ' Peter Zgaga je pa doletela smrt. Stara je bila a a rr^. -- ... avenue do City Limits. Tam pa jo- 44 let. Tu zapušča soproga, ki je ... , , y t r ° * notcl-n Irovn 1I-: 11____ P__:___ znan kot pošten trgovec z modnim blagom ter tri sinove: 201etnega Josepha, 171etnega Roberta in 4 letnega Edvarda. Zapušča tudi brata Josepha Košmerlj. Pokopali so jo na Calvary pokopališču. Naj bo preblagi pokojnici lahka ameriška zemlja, družini izrekam sožalje. Globoko trpeči svoje iskreno A. Bobek. Girard, O. Nahajamo se zopet v poletni vročini, in res zadnje dneve tako vročina pritiska, da človek sam ne ve, kam bi se podal, da bi se ohladil. Vsak delavec komaj čaka, da mine teden, da se v nedeljo malo po-krepča v prosti naravi. 1 Zatorej sporočam cenjenemu ob-! činstvu, da priredi naše društvo sv. Antona, J. S. K. J. v Youngs-town, O. piknik na dan 4. julija. Piknik se bo vršil v Youngstowu. O. Da pa boste lahko našli prostor, Vam bom tukaj opisal pot. Kateri imate avtomobile, se pelji-te do Public Square, in zavijte na Market Bridge. Ko se pripeljete čez most, zavijte na levo, in vzemite cesto Poland Ave, in vozite do Central Bridge. Tam zavite na desno v grič in na prva pot proti levi in ste na prostoru. Kateri se pa boste peljali s street karo. vzemite na Public Square Struthers karo in se peljite do Center Bridge. Tam zavite na desno v grič in se ravnajte kakor sem gori zapisal. Ne zamudite tega dneva ker bo obilo zabave za vse. Na pikniku bo več tekmovalnih iger. Prva bo, da bomo vlekli vrv. V tej tekmi nastopijo Slovenci iz Girard in Youngstown. Zatorej se je treba potruditi, da Girard odnese prvenstvo. I Na javni dražbi bo tudi mlad i oven, in bo vsak zadovoljen, kateri i ga bo dobil. Kar se pa tiče jedil in drugega i ste brez skrbi, bo vsega dovolj. Torej prijatelji in znanci posetite nas ta dan. Vam ne bo žal. Končno vam kličem nasvidenje na pikniku 4. ! julija od jutra do noči. John Dolcic. Chicago, 111. Društvo Žvon št. 70 v Chicagu, Illinois, ima v četrtek 4. julija, velik piknik na Kegeljevih prostorih v Willow Springs, Illinois. Člane, članice in prijatelje našega društva se opozarja, da ne pozabijo na ta dan, ko imajo priliko, da se snidejo s svojimi prijatelji. Kdor bo pripravljen in name- lietsko karo ali pa Willow Springs karo do Willow Springs, en blok naprej je pa Kegel lirove. Posebej še vabimo prijatelje in druge rojake, da nas pridejo omenjeni dan obiskat. V imenu veseličnega odbora ee še enkrat prporočam za največjo udeležbo. Toraj, na svidenje 4. julija: Johii Vidmar, predsed. veseličnega odbora. Calgary, Alta. Dasi redno čitamo naš najbolj priljubljeni dnevnik Glas Naroda vendar ni bilo že dolgo nobenega glasu iz naše naselbine. Nahajamo se v Calgary City. Alberta kjer nas je zbrano nekaj Slovencev, večina iz Belokrajne Tukaj je tudi precejšnje število Hrvatov, ki imajo privatno tambura-ško društvo in prirede včasih precej dobro zabavo. Delavske razmere so se razmeroma izboljšale, vendar je še veliko nezaposlenih, dasi se odpira vedno več novega dela. Vzrok je tudi ta da skoraj vsak dan prihaja precejšnje število iz dežele v mesto za delom iz cele Alberte. Tudi iz Jugoslavije in drugih krajev Evrope jih je dosti prišlo sem in nekoliko jih je, ki so šli lansko leto septembra meseca domov, a že so nažaj, češ. da Canada pa je le boljša. Kar nas je Slovencev, smo večina zaposleni pri E. H. Crandell Pressed gz Sandstone Co. Imamc se precej dobro. V bližini teče river in izvira precej dober studenec in na okrog lep gozdiček. Torej vode imamo zadosti, le žai. da ni noben z njo zadovoljen in v tem oziru zelo pogrešamo naših vin- Neke poročilo pravi, da je najbolj zaposlen vladar v Evropi albanski kralj. Baje je zaposlen po osemnajst ur na dan. Ko se ga bodo Albanci naveličali, kar se bo prav kmalu zgodilo, bo zaposlen štiriindvajset ur na dan — z begom. Beg po Albaniji in iz Albanije je težak in naporen. Izjema bo le. če mu bo mati Italija poslala kak aeroplan ter ga pravočasno dovedla v svoje okrilje. * Danes ima priti jugoslovanski, kralj Aleksander v Zagreb. Bog ne daj, da bi padla kaka bomba. Kajti za vsako bombo bi lila hrvatska kri, ki je predrago-cena, da bi jo kak fanatik kar tja-vendan žrtvoval. * V starem kraju se vršne razne sodnijske obravnave zastran ponarejenega vina. Zadnjič jc bil muškatelcc na vrsti. Tukaj v Ameriki bi nekaj drugega potrebovali, namreč, da bi oblast v interesu javnega zdravja in javne morale zapovedala butle-garjem prodajati pristna pijačo. Toda to se še ne bo kmalu zgodilo. Kajti butlegarji sploh še nimajo nobenega dovoljenja, da bi prodajali kaj, kar ima več kot pol odstotka alkohola v sebi. Neoziraje se na to pa precej vztrajno vrše svoj posel. Nikomur niti na misel ne pride, da bi se prepričeval, če sta gin ali muškatelcc, ki ga pije, pristen ah ne. * Človek ne ve, pri čem je, ko se loti umnega kletarstva. Prejšnji teden sem se takole od strani informiral, če je že kaj grozdja naprodaj in počem da je. Pa mi je pojasnil rojak, ki ga vodi pot vsak dan dvakrat mimo skih goric. No, pa si kolikor toliko lahko po- 1 magamo, ker nam ne brani prohi- i Washington Marketa: bicija, seveda koliko dopušča finančni minister. Kar je pa naših drugih sodelavcev so vsi Švedi, ki so fest fantje Tako smo tu sami Slovenci, Švedi in le malo Angležev. H koncu pozdravljamo vse roja- — Seveda ga že prodajajo. Majhno, drobceno, belo, californijsko. Dclar baksa. Pa se prepričaj, pred-no boš kupil. Jaz sem ga kupil par baks. pa je bilo že vse plesnivo in nagnito. Bože. bože, katerega meseca jc rikiln ZnanCe P° °anadi in Ame" ' vtndar dozorel°- da je utegnil° do I junija segniti in splesneti M. Schultz, J. Bayuk. J. Janžeko vich, M. Rekež. D. Popovich. G. Gorshe. ANGLEŠKI PARLAMENT BO OTVORJEN BREZ CERIM0NIJ . L'ONDON. Anglija, 23. junija. — Novi parlament, ki se bo formalne sestal dne 2. julija, bo otvorjen brze vsakih cerimonij. Zadnjič jc bil na tak način otvorjen leta 1900, ko so konservativci slavno vrnili j po južno-afriški vojni. wwwwwwwwm potrti?4 Brez teka? Nervozni? Ne obupati. Pomaga naj vam ['Severa's Esorka. Izborna prebavna in odvajalna to* nika. k novi moči in na pot k zdravju. Recite lekarnarju danes za »tok-ienico. ESORKA Nasveti za potnike. Potovanje jc velik vžitefc. če se po načrtu in brez zadržka pride na cilj. IVeviden. izkušen potnik si pred odhodom pripravi prtljago, listine in deuama sredstva, da lahko mimo vživa udobnosti potovanja. Potovalna sredstva morajo biti dovoljna ter jih je treba varovati pred z su bo in tatvino 7 at o svetujemo potnikom za splošno ravnanje sledeče pe>i~. "Je: Gotovine se naj ima seboj ne več kot $100.—. Pripravno je imeti seboj nekaj francoskega, jugoslovanskega, o-ziroma italijanskega denarja za slučajne izdatke na železnicah v Evropi. Ostali denar naj se ima v takih čekih, ki se vnovčijo v domovini ka-korhitro se jih predloži. V to svrho izdaja naša banka CASHIER'S CHECKS, ki so takoj plačljivi pri vsaki večji banki v Jugoslaviji. Našim potnikom izstavljamo take Cashier's Cheeks brez stroškov. Priporočano tudi Traveler's Checks, za katere se plača pristojbino od 75e za $100.—. Denar, katerega se ne vzame seboj, se naj naloži tako, da se z istim tudi iz starega kraja brez zamude in stroškov lahko razpolaga. Potnikom, ki se peljejo v domovino bodisi le na kratek obisk aH pa za stalno, svetujemo da naložijo svoje prihranke pri nas po 4'/a% obresti. Po naših navodilih je vlagateljem omogočeno, da s svojimi vlogami tudi iz starega kraja poljubno In brez stroškov razpolagajo. Končno opozarjamo potnike na to, da za svoje vloge pri lokalnih bankah zahtevajo NEW YORK DRAFT, ker se more draft vnovčiii pred vkrcanjem na parnik. Sakser State Bank Včeraj je bil star angleški piinc petintrideset let. Petintrideset let.... To je pa že skrajni čas, da se zdrav moški kakega dela loti. Časopisje poroča, da sta si papež in Mussolini zopet v laseh. No. velike materijalne škode ne bo, ker sta oba precej plešasta. Profesor Snook, ki je svojo ljubico Dixovo s kladivom usmrtil, bo tekem obravnave zatrjeval, da je storil dejanje v blaznosti. Če mu bodo porotniki verjeli ali ne, se ne ve. Na prvi pogled je pa jasno, da Snook ni prav posebno brihten profesor. Tekom hudega prepira je rekla ljubeznjiva zakonska ženica svo-; jemu možu: i — Vsi moški so malo prismuknjeni. — Ne vsi, — je mož odločno protestiral. — Ne vsi. — Jaz pravim, da vsi. — Ne vsi, — je ponovil on. — Nekateri ostanejo samci. — Milostno me sodite, — je prosil obtoženec. — Sem namreč malo gluh in nisem slišal glasu svoje vesti. * Rojaka so se trdno prijeli in mu začeli očitati: — Ti pa nimaš prav, ker ne daš svoji ženi nobenega kredita. Dcbra ženica je, ponižna in pohlevna, še predobra je zate. Zakaj ji ne daš nobenega kredita? Rojak se je odkašljal in važno odvrnil: — Motite se, prijatelji, motite se. Kredita ji dam, kolikor hoče, toda ona hoče imeti cash. UM \ f 'O L A g N h R O D A" NEW YORK, MONDAY, JUNE 24, 1920 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. PARADA NEWYQRSKIH POLICISTOV G. SIM: V veliki sivi stanovanjski hiši je zavladala obča zmeda, vpitje in hrušž, moški in ženske so letali po hodnikih in hiteli po stopnicah ni-zdol. Na velikem dvorišču je bila nekaj trenutkov popolna tis na. Otroci, l:i so se pravkar se veselo igrali, so se boječe stiskali k steni. Skozi v«a vrata so prihajale siromašno oblečene ženske, zbrale so se in jele govoriti o strašni nesreči. V kotu dvorišča se je zbrala majhna skupina ,ki je obkrožila žensko, ležečo na tlaku. Edini očividec nesreče ie bila hišnica. "Bila sem ravno pri pranju,'" je pravila, "in kdaj pa kdaj sem se o- i zrla na okna drugega nadstropja, kjer je stala starka in umivala šipe. Ni mi šlo v glavo, odkod ženici ta pogum, da se pripravi k temu delu, ne da bi se bila privezala na vrv... Pomislite njeno starost! Gotovo jih ima že šestdeset. .. Petnajst let jc že v hiši in vsakomur rada pomaga. Še včeraj je namestu mene I»omiva!a stopnice, zakaj jaz sem morala v bolnico k možu ..." "Kako? Ali je pri tem opravilu padla z okna?" "Seveda je padla dol. Saj vidite, kaj se je zgodilo ... Nenadoma sem eačula krik in pred menoj s polomljenimi udi..." Razen žensk je bilo videti okrog ponesrečenke samo še dva starčka, zakaj kar je bilo v hiši mlajših mož so bili vsi na delu. Nihče se ni upal pristopiti, a vsak je hotel videti in slišati, kaj se je zgodilo. In vsi so vzdihovali... "Zdravnika bi bilo treba poklicati!.... Koj za vogalom stanuje..." j "Saj so že šli ponj, a ga niso našli doma. Moja hči je stopila v bliž- j njo telefonsko celico, da pokliče pomoč iz bolnice." Ta mah je pogledalo solnce izza i oblakov in obsijalo ponesrečenko. 1 Čudna je bila videti: izrazite črte njenega obraza so bile zorane od globokih brazd, težka temna obleka j je ogrinjala mršavo telo in na nogah je imela velike čevlje z nizkimi petami. "Strašno je to," je sočutno pripomnila ena izmed žen. "Sirota ni' imela Bog zna česa dobrega na svetu. Siromaštvo in skrbi...." "Ali je ne bi mogli položiti na kako posteljo?" se je oglasila druga. Ponesrečenka je globoko vzdihni-la. Zdaj pa zdaj je odprla oči in boječe pogledala na ljudi, ki so se zbrali okoli nje. Če se ji je kdo približal, je zakričala s h ri pa vim gla- BRAZGOTINA >om. skušaje se premakniti kakor bi hotela ubežati. Njene noge so bile videti vse polomljene. Natančno nI bilo mogoče ugotoviti, ali ima še kake druge poškodbe, zakaj videle so se le njene nenavadno velike noge. Nikar se ne premikajte! Takoj pride zdravnik " ji je šepnil nekdo. S pridušenim glasom so si pravili ljudje razne bajke o starki — nihče ni vedel njenega Imena — In vsi so se strinjali v tem, da je bila ponesrečenka siromašna, nesrečna ženska, ki je za nekaj novcev pometala stopnice, prala perilo in o-pravljala druga hišna dela. Tisti mah s o se ji hoteli približati otroci; ko jih je ena izmed žensk zapodila, so jeli kričati. Naposled se je začulo brnenje avtomobila. Hitri koraki so se približali ponesrečenki. Ljudje so odstopili. "Gospod doktor, stara ženica se je ponesrečila ..." "Čistila je okna v drugem nadstropju ..." Namestu inšpekcijskega zdravnika bolnice je prišel policijski zdravnik. Nagnil se je k nesrečnici in takoj razumel vse. "Stopite malo nazaj," je zapove-dal. "Pustite me samega ..." Pretipal je njene ude, med tem ko so se ponesrečenk kakor v blaznosti zasvetile oči. Zdravnika, ki jo je preiskoval, pa se je lotila silna osuplost. "Moški....!" je zamrmral med zobmi. "'In v taki obleki...." Ponesrečenec se je hotel vzdigniti, vse moči je zbral, da bi vstal, a se je takoj spet onemogel zgrudil. Noge je imel zlomljene in iz rane na glavi mu je curljala kri. "Pokličite strežaja in šoferja," je dejal zdravnik. Med tem ko so odnesli ponesrečenca v avtomobil, je zdravnik zaslišal hišnico. "Petnajst let je tega. pravite? — Ali tudi zanesljivo veste, da je minulo šele petnajst let, odkar je v hiši?" Rešilni avto je pognal motor in odpeljal. Zdravnik se je še enkrat sklonil k možu, ki je ležal pred njim v ženski obleki; hotel ga je prijeti za roko. da bi čutil utrip. Tedajci pa je vzkliknil od presenečenja, zakaj na njegovem palcu je zagledal veliko brazgotino. "Hedouin!" je zajecljal. Ponesrečenec se je srepo zazrl vanj. Z glave mu je zdrknila lasulja In pokazal se je del plešaste glave. Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk sorodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko« modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik — Mr. JOHN KREČIČ Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku T o m jamčijo za udobnost in brez-skrbno potovanje. Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. "Hedouin...." je s pridušenim glasom. Da, da. prav dobro se je še spominjal vsega.... Bilo je strašno hudodelstvo, s katerim se je moral ukvarjati kot policijski zdravnik. .. V Pluteauxu je bila umorjena in oropana stara žena in morilec je bil prerezal žimnico, v kateri je nesrečna žrtev skrivala svoj denar. Domnevali so takrat, da je morilec odnesel sedemdeset tisoč frankov denarja. Zdravnik si je bil dobro zapomnil odtis prstov in tudi brazgotina na palcu mu je bila ostala v spominu.... Rešlni avto je drevil po ulicah. 'Kaj ne, da ste Hedouin?"- je vprašal zdravnik. Ponesrečenec je prikimal. Prejšnja groza in boječa napetost mu .ie izginila z njegovega obraza; ležai je tu kakor človek, ki je pripravljen na vse in ki mu ne gre nič več do živega. "Mislili smo, da ste zbežali čez veliko lužo?" je nadaljeval policijski zdravnik. "Kaj ste storili s tistim denarjem?" Smehljaj, poln nepopisne grenkobe je skrival ponesrečencu ustnice. "O, denar... Mnogo denarja..." je zašepetal kakor v snu. Nato pa je zasikal: "Osem in petdeset soldov je bilo vse, kar sem odnesel!" Od bolečin se mu je spačll obraz. "Osem in petdeset soldov...." je ponovil. "In toliko krvi ... toliko strahu ... Petnajst let groze podnevi in ponoči!" Njegove besede so bile komaj slišne, a videti je bilo, da hoče govoriti, da hoče dati duška svojemu gnevu, ki ga je kar dušil. "Joj, petnajst let sem igral ulo-ga ženske ... pomival posodo, pometal stopnice ... trpel pomanjkanje.... vsako minuto trpetal, da me ne bi kdo spoznal ... In vsqi to za o-sem in petdeset soldov!" Glava mu je omahnila na blazine in smehljaj sproščenja mu je zaigral na obrazu. Avto je zavozil na veliko dvorišče bolnice. "Bolje je tako, mnogo bolje....4" dejal tiho. "Kaj mi pa še grozi? Giljotina?.... Naj bo. .. Pripravljen sem. .. Samo da ne bo več tega strahu!" "Osem in petdeset soldov!...." je osuplo zajocljal zdravnik in mrzel znoj mu stopil na celo. Kakor vsako leto, se jc tudi letos vršila ta značilna parada katere se je udeležilo nad deset tisoč new yorikih policistov v novih uniformah, Zgoraj je slika pom ožnega policijskega inšpektorja Co lemana. KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18. St., NEW YO£K, N. Y. W RODBINSKA TRAGEDIJA NA DUNAJU Na Dunaju je ustrelil 52-letni mi-nisterijalni svetnik dr. Rudolf Sy-man, uradnik poštne! hranilnice, svojo ženo, dva otroka in sebe. Po-kejnik, sin konservatorijskega profesorja, je bil dvakrat oženjen. Prva žena mu Je bila pevka Ema Jurenka. Za njo je živel v srečnem zakonu. Jurenka mu je rodila sina Herberta, ki je bil ljubljenec očeta in matere. Dr. Syman mu je najprej preskrbel vzgojiteljico v osebi Hedvike Ehrmannove, ki je bila sinu iz prvega zakona najprej dc^ra skrbnica. Ko pa jo je Syman vzel za ženo in je sama postala mati. so se njena čuvstva napram pastorku ohladila. Svoje dete je oboževala, pasterka pa zamrzila. Sovraštvo je postalo tem večje, ker je bil pastorek zdrav, njen otrok pa slaboten in bolehen. Zdaj se je tudi razmerje med možem in ženo pre-drugačilo. Oba sta zapravljala, vsak na svoj račun. Dr. Syman je po nekih verzijah celo živel dvojno življenje. V uradu je bil vesten, pošten in korekten uradnik, izven njega pa velik zapravljivec. Začel je jemati na posodo in to ga je upropastilo. Dasi je imel okolu 8000 dinarjev mesečne plače, ni mogel plačevati terjatev in družina je živela bedno življenje. Nekaj časa je čakal na za-stanke, katere mu je dolgovala država, ko pa je videl, da je voz obtičal, Je sklenil napraviti konec. — Dogovoril se je z ženo, da usmrti njo, otroka in sebe. To je izvedel.— Otroka iz prvega in drugega zakona je usmrtil s samokresom, takisto i ženo; naposled pa si je še sam pognal kroglo v glavo. Iz dejstva, da se je skušala Symanova žena z otrokom že pred nekaj časom zastrupiti sklepajo, da je bila skupna smrt z možem in Ženo že davno prevdar-jena stvar, ki se je sedaj uresničila le v straanejšem obsegu. RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... Agitator (Kersnik) broš. ...... \ndrej Hofer................... Arsene Lupin .................. Beneška vedeževalka ............ Belgrajski biser ................ Beli mrcesen ................... Bele noči (Dostojevski), trdo vez. Bele noči. mali junak .......... Balkansko.TurŠka vojska ...... Balkanska vojska, s slikami ____ Berač s stopnjie pri sv. Roku .. Blagajna Velikega vojvode ...... Boy, roman .................... [ilirska vojska .................. Bilke (Marija Kmetova) ...... Beatin dnevnik ................ Božični darovi .................. Božja pot na Šmarno goro...... Božja pot na Bledu ............ Boj in zmaga, povest .......... Cankar: Bela Krizantema ...... Grešnik Lenard, broš... Mimo življenja ...... Cvetke ........................ Cesar Jožef II.................. Cvetina Borograjska ............ Čarovnica „.................... Črni panter, trd. vez........... broS. ............ Čebelica ........................ Črtice iz življenja na kmetih .... Drobiž, salbi car in razne povesti - spisal Milčlnski .............. Darovana, zgodovinska povest .. Dekle Eliza .................... Dalmatinske povesti ............ Drama v zraku, roma a.......... Dolga roka .................... Do Ohrida in Bitolja .......... Deteljica ....................... Doli z orožjem ................ Don K i šot iz I^a Manhe.......... Dve sliki, — Njiva, Starka — (Mei5ko) .................... Devica Orleanska .............. Duhovni boj ................... Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki ....................... Elizabeta ...................... Fabijota ali cerkev v Katakombah arovška ukharica ................ Fran Baora Trenk ............ Filozofska zgodba .............. Fra Diavolo .................... Gozdovnilc (2 zvezka) ........... Godeevski katekizem ............ Gostilne v stari Ljubljani ...... Grška Mvtologija .............. Gusarji ........................ Had ž i Murat (Tolstoj) ........ Hektorjev meč ................ Hči papeža, trdo vez.............. Hudi čas!, Blage duše, veseloigra Hiša v Strogi .................. Hedvika........................ Helena (Kmetova) ............ Hndo Brezdno (II. rO ........ Humoreske, Groteske in Satire, vezano ..................... broširano .................. Izlet gospoda Brončka .......... Iz tajnosti pri rode.............. Iz modernega vseta, trdo vez. Igračke, trdo vez. „............. broširano .................. Igralec ........................ Jagnje ........................' Janko In Metka (za otroke) .... Jernač Zmagovat, Med plazovi.. Jutri (Strug) trd. v............. broš. ....................... Jurčičevi spisi: .63 .80 .50 .00 .35 .35 .40 .75 .60 .80 .25 .50 .60 .65 .40 .25 .60 .35 .20 .26 .80 .75 .70 JO .25 .3* .50 .35 .80 .60 .25 .35 .60 .50 .40 .35 .40 .50 .70 .60 .50 .40 .60 .50 .50 .40 .35 .45 .80 .35 .60 .50 1.20 .25 .60 1.— .75 .60 .75 1.— .75 .50 .35 .40 .35 .80 .60 1.20 .50 1.60 1.— .80 .75 .30 .30 .50 .75 .60 Kaj se je Markaru sanjalo.......25 liazaki .........................80 Kmetske povest, trda vez....... 1.— Kraljevič berač..................30 Križev pot, roman (Bari trd. vez. 1.10 Križev pot patra Kupljeuika .70 Kaj se je izmislil dr. Oks...... .45 Levstikovi zbrani sipsi ......... 90 1. zv. Pesnil — Ode in elegije — Sonetje — Komance, balade in legende — Tolmač (Levstiki ...70 2. zv. Otročje igre v pesenrah — Različne poezije — Zabavljioe in pušire — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljodvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........1.— t. z v. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kuf>čijski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klej>etuljp, Natakarca, Duhovnik, Itd..................60 Pravljice in pripovedke *Kr>čutnik) Tončkove sajne na MiklavSev ve- 1. zvezek .....................tft čer .Mladinska igra s petjem v i!. zvezek ..................40 3- dejanjih ...................M I It. LT .K- drama v 3 dejanjlli * pred- PopoUiiki .......................6fl Igro. (Oapek). ve*............45 Poznava Buga ...................30 Kevizor, o. dejanj, trda vezana .. .75 Pirhi .......................... .30 Ujetnik carevine, veseloigra v a. Povodenj .......................30 j dejanjih .....................Si Praški judek ...................25 Veronika DeseniSka. trda ves----1J0 Prisega Hnronskega glavarja . ...30 Za križ In svobodo, Igroka« v 6. Prvič med Indijanci .............30, dejanjih ...................... 45 Preganjanje indijanskih misjonar- 1 „ . , . . jev ......................Ljudski oder: ; 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .... Rinaldo Rinaldint .............. JO 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. JO Robinzon .......................G0 .Marjetica ......... Mladi gozdar. broS. Moje življenje ..... Mali Lord ....... Mlljonar brez Mrtvo mesto ...... Malo življenje ja Maron, krščanski deček Iz Libanona ...................... Mladih zanikernežov lastni žlvo- topis ........................ Misterija, roman .............. Mlinarjev Janez ................ Musolino ...................... Mrtvi Gostač .................. Mali Klatež „.................. Mesija ......................... Malenkosti (Ivan Albrecht) ____ Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ........... Mož s raztrgano dušo............ Na valovih južnega morja ...... Na različnih potih ............ Notarjv nos, humoreska Ras novi naslov je: 216 W. 18. St., NEW YORK, Popolna Izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih..................10.—• Sosedov sin, broS................40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............0.. .75 Kako sem se jaz likal (Alešovec) I. zvezek _.........60 Kako sem se jaz likal • (AleSovec) II. zv. ............ .60 Kako sem se jaz tikal (AleSovec) III. zvezek........ .60 Korejska brata, povest lz misijo- nov v Koreji .............. .30 Kmečki punt, trd. vez. 1.20 broS. ....................... JO Krma ©sveta .................. .30 Kuhinja pri kraljici gosji noiicl £0 .50 .50 75 .80 .75 .75 .65 .25 .75 1.10 .50 .40 .35 .70 JO .25 .25 1.— .30 .40 ..35 Narod, ki i z mira ...............40 Naša vas, II. del, l) povesti ____ JO Nova Erotika, trdo vez..........70 Nova Erotika, trd. vez..........70 Naša leta. trd. vez. .............80 broStrano ...................60 Na Indijskih otokih .............50 Naši ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovine.......35 Nihilist .........................40 Narodne pripovedk«* za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega pc'ka ........UO Ob 50 letniei Dr. Janeza E. Kreka .25 Onkraj pragozda ............... .80 Odkritje Amerike ...............60 Pasti in zanki .................25 Pater Kajetan ..................1.— Pingvinski otok .................60 Povest o sedmih obešenih ...... .50 Pravica kladiva .............. .50 Pabirki iz Roža (Albrecht).....25 Pariški zlatar ...................35 Petelinov Janez .................75 Prihajač, novest ...............60 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roku ........................ .50 Požigalee ...................... .25 Plat zvona .....................40 Po stran klobuk ................ .35 Pri stricu .......................60 Prst božji .....................JO Praprečanove zgodbe ............ .25 Patria, povest iz irske junaške do-dobe ..!..................... .30 Robinson (Crusee > .............1.— Rablji, trda vez .................75 Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem.....SO Romantične duše (Cankar).......90 Razkrinkani Ilabshuržani ...... .50 Roman treh src ................1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana 150 Rdefa in bela vrtnica, opvest .. .30 Slovenski šaljiiec .............. .40 Slovenski Robinzon, trd. vez......75 Suneški invalid ................ .35 Skozi širno Indijo ...............50 Sanjska knjiga, mula ...........60 Sanjska knjga, nova velika.....90 I Sanjska knjiga Arabska..........l.'/fl J Spake, humoreske, trda vez.....90 Strahote vojne .................50 j Štiri smrti, 4. zv................35 I Skrivnost najdenke ............ .50 Smrt pred hišo .................65 Stianlev v Afriki .............. "»0 Strup iz Judeje ............... Spomin znanega potovalca .... Stritarjeva Anthologija .trda vez brofi....................... .7» 1.50 .90 80 .30 Zbirka ljudskih iger: Z naših gora ..................1.— 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. . .NeZn. Sanje ..............."....60 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije device, Marijin otrok ........ JO 11. snopič. Sv. Boštjan, Juna&ka deklica. Materin blacoslov .... JO 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ............ .Si '-'O. snopič. Sv. Just: Ljubezen Marijinega otroka .............. JO HAKESPEAREVA DELA: Marhoet. trdo vez. hrosirano...... ......... JO ..........70 Othelo ..........................50 Sen Kresne no*i ...............70 SPLOŠNA KNJIŽICA: Sisto Šesto, povest iz Abrucev Si.1 medvedjega lovca. Potopisni roman .........................30 St. 1. (Ivan Albrecht 1 Ranjena gruda, ivzirna invest. 101 str., broširano .................... .35 Št. (Rado Murnik) Na Bledo. izvirna povest. 181 str.. br<>R... Št. 3. (Ivan lt"zman> Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 1U5 strani ................... Št. 4. (Cvetko Coiari Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broSlrano..................... -Stric Tomova koča ..............50 i Znamenje štirih (Do.vle) ....... Študent naj bo. V. zv............35' Zgodovinske anekdote .......... .30 Sveta Genovefa .............. .35 ? ,n mečem ..............3.— Sveta Notburga ...............35 Za1"0*™1«*' milanska zgodba iz 15. stoletja ....................3.— Sredozimci, trd. vez..............66 hri>3. .......................40 Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Spisje. male iw>vestl .............35 Zvestoba do groba ..............1.60 Svitanje (Govekar) ............1.— [ iSSTSE^ v.:::::::::::::: 3 PESMIIN poezije= JO J5 JO JO Po gorah in dolinah.............80 Pod krivo jelko. Povest Iz časov ro-kovnjačev na Kranjskem ...... JO Poslednji Mehikanec .......... JO Pravljice H. Maj ar ............ JO Predtržani, Prešern In drogi svet. niki t gramofonu .............25 Pri godbe čebelice Maje, trda vez.. .1.— Ptice selivke, trda vez .......... 75 Pikova dama (Puškin) ........ JO Pred nevihto .................. J5 Pravljice (M lički sto) .......... 1.— Spomini jugoslovanskega dobre- volra, 1914—1918 ............1.25 Slike. Mož s raztrgano dušo 1.— Sreta noč ......................30 Svetlobe in sence .............. l.tl) ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomlr ali poganstvo.....35 2. zv. Hudo brezdno ...........36 3. zv. Vesele povesti ............ J5 4. vz. Povesti in slike...........35 5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh.......................35 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke ln pesmi ........................ JO 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ JO 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ........................ JO 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. JO 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- » vesti .......................... JO Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami ____1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1.— Sne^uljčica; pravljica s slikami 1.— Mlada greda ....................1.— Trnoljčica. pravljica s slikami . .1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ...............75 Knjise za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom. Mladi umetnik ..................1.20 Otroški vrtec ...................1.20 Zaklad za otroka ................1.20 IGRE: Beneški trgovec. Igroka z v 5. dejanj JO Cyrau de Bergerar, Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Edela, drama v 4. dej............60 Marta. Semenj v Richmondn, 4 dejanja ...................... JO Ob vojski. Igrokaz v Otlrih slikah JO Akropolis in Piramide ........ JO broširano ................... jjO Azazel. trdo vez. ................1,— Balade ln roiuanee, tr«Ja vfz......1.25 Bob za mladi zob. trda vez .... M CJregorčIčeve poezije ............ JO Godec: Pored narodnih pravic m Vrbkem jezeru. (A. Fuqtek) — Trdo vezano ............... .75 Ketejeve poezije .trda vez........1.10 Kraguljčki (Utva) ............ .65 trdo vezano ................ JO Moje obzorje. (Gangl) ............1.25 Narodna pesmarica ............ .40 Narics (Gruden), brofi........... JO Primorske pesmi, (Gruden), vez. 35 Slutne (Albreht) broS.......... JO Pohorske poti (Glaser) broš. .... JO Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih-peszbl v angleščini ...................L2S Prešernove poezije ............. M0 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez. Sto ugank ...... JO JO V zarje Vidove, trd. vea .........JO Vijolica. Pesmi za mladost .... JtO Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo rezano . . .. Jd Zlatorog, pravljice, trda vez .... Jfe Naročilom je priložiti denar, disi v gotovini, Money Order aU poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovinot rekemandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih «1 # ceniku. Knjige pošiljamo poštnine pr&fa "GLAS NARODA" 216 W. 18. at„ New York "GLAS NARODA" NEW YORK, MONDAY, JUNE 24,1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A- Rdeč e rože. B O M A H. Za Glaa Naroda priredil O. P. (Nadaljevanje.) To jc zelo čudno, Gospa grofica bi morala enkrat pogledati damo in menila bi. da gleda sebe v ogledalo. Josta se je zopet zganila. — Torej mi je zelo podobna? — Zelo, gospa grof ilea — Privedite damo noter, hitro, Ana, — je rekla mlada ženska zelo razburjena. Takoj nato je stala Gladys na pragu. Nekaj časa sta sestri molče zrli druua na drugo. Isti izraz obrazov je delal sličnost sedaj še večje tn vendar je bilo videti sedaj, da sta bila različna obraza, če ju je človek sedaj primerjal. Lasje Gladys so bili za spoznanje svetlejši, njen fini nosek je bi; krajši in ustnici sta bili bolj samozavestno dvignjni. Kljub temu pa sta si bili obe sestri tako podobni, kot si le moreta biti dva človeka Gladys se Je prva zavedla. Ona ni prvikrat videla Joste. Stopila je par korakov bližje. ' Druj^a sestra! Ali te smem imenovati s tem imenom? Prišla sem iz Numberga v Waldow. Tvoj ljubi mož mi je rekel, da boš zelc raz vesel j ena nad mojim prihodom. Jaz sem tvoja sestra Gladys tei sem te hotela iskati že dolgo časa. Ali mi daš z dobro voljo svojo roke ter me imaš nekoliko rada? Jaz nimam nobenega človeka na tem oožjem svetu, kot staro Maggie, ki čaka name zunaj. Josta je čuia vse to kot v sanjah. Tam je stal človek, ki je bil tako samoten kot ona sama in ki je iztegnil svojo roko proti njej, zahtevajoč nekaj ljubezni. In ta človek je bila njena sestra, — imela je sestro, ki je pripadala njej vsled krvi ter imela pravico zahtevati nekaj ljubezni. Ta gotovost je naenkrat omajala bolestno napetost njenih živcev. Solze so ji stopile v oči. Odprla je roki na široko ter stopila k Gladys. — Moja sestra. — moja ljubljena, mala sestra! — je zamrmrala. Tedaj je že ležala Gladys na njenem srcu. Smejala ter jokala se je vse vprek in sestri sta se držali trdno, kot da se načeta več ločiti. S. le po daljšem času je našla Gladys zopet besede. Ah, kako čudovito je to imeti zopet sestro! — je rekla smehljaje ter jokaje. To je izgledalo tako ljubko in smešno, da se je morala Josta za-smejati. Potegnila je sestro poleg sebe na divan, potem ko ji je pomagala odložiti klobuk ter kožuh. Dosti mi moraš pripovedovati, moja draga Gladys. Jaz te ne pustim več od sebe. Reci da hočeš ostati pri meni. Tebe mi pošilja ljubo nebo kot tolažbo mojega razdvojenega srca. Tako samotna sem bila »e ravno sedaj, tako zapuščena ter nesrečna! Sedaj pa te smem vzeti na svoje srce in tudi me boš imela nekoliko rada. Gladys pa je zmajala z glavo. Ne le nekoliko, temveč dosti. Ti ne smeš jokati, moja Josta. Za-l.aj neki? Midve hočeva biti zelo srečni, da sva se našli. In zakaj govoriš o zapuščenosti in nesreči, kajti vse to je zame nerazumljivo. Ali rimaš lepega, dragega moža, ki te ljubi, — zelo ljubi? Josta je žalostno zmajala z glavo. — O, ne, Gladys, on me ne ljubi. Ali ti niso povedali v Nambergu, da sem ga za vedno zapustila? Gladys se je prestrašena ozrla vanjo. — Za vedno? O. ne, to ni resnica. Ali se hočeš šaliti? — Ne, takih stvari se ne jemlje za šalo. — O, sedaj vem. zakaj je tvoj mož tako nesrečen in žalosten in zakaj je zrl tako turobno v moje oči. Josta je pritisnila roko na svoje srce. — Ti le misliš, da je bilo tako. — O. ne, — jaz imam zelo dobre oči. Moja ljuba Josta, ali nisi kaj in vse je bilo urejeno z mojim denarjem. V Berlinu sem se obrnila na konzula ter dala iskati brata mojega očeta. Mama mi je že povelala, da te je vzel v svojo hiši kot hčerko. Konzul mi je povedal vse, kar moram storiti. Izvedela sem, kje živiš sedaj in da si postala grofica Namberg. Predno sem vse to vede-i«i, me je videl grof .Henning v Berlinu ter mi zaklicai: — Josta, ljuba Jesta! Cula sem, da se imenuje moja sestra Josta ter se zelo veselila. Naj-lajše bi takoj govorila ž njim o tebi. Tega pa se ne sme storiti. In nato sem prišla pred hišo ministra Waldowa ter mu ravno hotela reči: Dober dan! — Jaz sem Gladys Waldow. Tedaj pa je bil že mrtev. Morala sem zopet oditi, ne da bi ga videla ali govorila ž njim. Šla pa sem na pokopališče ter videla tebe. bisera pa hotela motiti tvoje žalosti ter zopet odpotovala v Berlin. Sedaj pa nisem mogla še nadalje čakati ter sem odšla v Namberg, da govorim s teboj. Ko sem prišla s svojimi sanmi pred vrata parka iz .Vamberga. je stal tam grof Henning ter zrl name s presenečenimi očmi ter mi rekel takoj, da sem tvoja sestra in da ve od mene, da sem te že dolgo iskala. Grof Henning me je nato odvedel k tvojemu dragemu možu in on je rekel, da moram takoj ^diti v Waldow ter ostati pri .ebi, da ne boš tako samotna. Tako žalosten je bil tvoj mož, da sem takoj mislila, da si bolna. Tako, moja draga sestra, sedaj sem pri tebi ter sem srečna. Le ne delaj mi takih žalostnih oči kot tvoj mož. Jaz mislim, da si napravila veliko neumnost! * Sestri sta se hitro vzljubili ter se kaj dobro razumeli. Gladys je razveseljevala svojo sestro ter čakala, dokler ji ne bo slednja zaupala, kaj se je pripetilo med njo ter njenim možem. Vprašala pa ni več. kajti Josta je bušknila v solze, kadarkoli je omenila Rajnerja. Silvestrov večer ter Novo leto sta preživeli sami. Na novega leta dan se je vrnila Maggie iz Berlina. Sedaj je skrbela za obe sestri tako, kot je preje skrbela za svoio Miss. Stari, zvesti služabnici ni u-gajalo le to, da je bila mlada grofica tako žalostna. — Lahko mi vrjamete. Miss, da ni nekaj v redu. Vi bi morali storiti vse, da napotiti grofico Josto, da se vrne v Namberg. Taka mlada žena spada k svojemu možu. — je rekla. Gladys pa je zmajala z glavo. Pismo, katero je dobila Josta od Rajnerja, se je glasilo: Moja draga, ljuba Josta! Odpusti mi poskus, da ti opišem, kako je tvoj odhod uplival name. O sebi ne maram sploh ničesar več govoriti, temveč le c tebi. Jaz ti nimam ničesar oproščati, moje drago dete, ker vem. da si le storila kar si momla. Ke/ ne želiš, nočem sedaj priti v Waldow. Bodi naj prvo mirna in ko se boš lahko premagala, da me zopet vidiš, mi piši, da se lahko nadalje domeniva o stvari. Toliko časa morava pustiti ljudi v mnenju, da si v Waldowu, da urediš zapuščino svojega očeta. Jaz sem vesel, da imaš zopet pri sebi svojo sestro. Misel, da si ti sama, mi je bila naravnost neznosna. NOVA IZKOPAVANJA V ATENAH * "tam* uarnihn* ^hipping Al«wf Bogat Grk iz Egipta. Sanajot Aristophron, je nakazal Atenski a-kademiji 130.000 drahem, da bi or-' ganizirala Izkop Platonove akademije, kraj, kjer je učil nesmrtni, Sokratov učenec. Ta kraj je sedaj ves pod zemljo in sicer tam. kjer se dviga dandanes kapela sv. Tri-funa. Ker je tako dobro znan. j menijo arheologi, da ne bo posebno težko spraviti najslavnejše učili -šče starega veka spet na dan, saj denarja sedaj ne bo manjkalo. Upa-, jo, da bodo izkopali tudi Prometejev altar, na katerem je v starih časih gorel "sveti ogenj"; ob tem ognju so si tekači prižigali svoje baklje. V spomin na to bodo v ostalem prihodnje leto za časa olimpijskih iger ob stoletnici grškega osvo-! bodenja namesto običajnega maratonskega teka priredili tek z baklja-, mi in upajo, da si bodo tekmovalci tedaj prižigali svoje baklje ob sve-!* tem ognju, ki bo gorel na dotlej Dbnovljenem Prometejevem altar ju. 25. junij:,: Pari«. Havre Sčtturriia. Trat 26. ,'unija: B*r*-ngarla, Cherbourg America, Cherbourg, Bremeo 27 junija: Olympic. Cherbourg Dresden, Cherbourg, Bremen lierUn, Cherbourg, Bremen 28 junija: »■re8ldeiite Wilr-on. Trat SlAtrndam. Boulogne our Mer. Rul tertian. 29. junija: Heigenland, Cheroourg, Antwert>en ilaure'.ania Cherbourg New York, Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg Conte Urande. Napoli. Genova Mmnrkahda, Boulogne aur Mer. 1. julija: France. Havre i 2. julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Ryndam, Boulogne b-jt Mer. Rotterdam 3. julija: Homeric. Cherbourg I'residt-nt Maiding. Cherbourg. Bremen TRUPLO NA ŽELEZNIŠKEM TIRU 4. julija: M ilwaukre. il nenehen, men Cherb« 'jrg, Hnmburg, Boulogne sui Mer, fare Kakor poročajo iz Krakova, se ie zgodil pri postaji Milosna na progi Varšava — Tarespol skrivnosten dočin. Vodja nekega vlaka ki je prihajal iz Varšave, opazil na tračnicah človeka. Predno je mogel stroj ustaviti, je ta šel čez telo in ga prerezal na dvoje. Kakor so ugotovili, je bila to 181etno, zelo e-legant.no dekle, ki pa nikaker ni postala šele žrtev drvečega vlaka. To dekle so bili opazili v bližnjem kraju prej v družbi dveh moških. Smatral iso tujce za izletnike. Zdi se. da sta moška dekle umorila in 6. julija: lie de Franre. Havre Veendam. Boulogne »ur Mer, terdam Augustus, Napol), Genova Hot Tudi Henning je v skrbeh zate. On je mož ter bo nosil, če- • jo položila na Ur da w izgledalo sar ni mogoče iz^remeniti. Misli in skrbi ne za nobeno stvar kakor da je izvršila samomor, dokler ne najdeš zopet svojega miru. Jaz trpko obtožujem samega sebe, da sem motil tvoj duševni mir. Vsled tega te prosim iskreno: imej zaupanje v mene in veruj mi, da bom storil vse, da ti pomagam. Nobena stvar mi ne bo pretežka. Jaz imam sedaj le eno nalogo, — da te napravim zopet srečno ter veselo. Bog te obvaruj, moja mala Josta. Tvoj vedno zvesti Rajner. (Dalje prihodnjič.) ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODANAJVEČ JI 8LO VENSKI DNEVNI h V AMERIKI. TIFUS NA PARNIKU Iz Lizbone poročajo, da je parnik "Sierra Cordoba", last Lloydove družbe, dospel na Špansko iz Argen-tinije in Brazilije in pripeljal s seboj 19 bolnikov, pri katerih so zdravniki ugotovili tifus. Neki potnik trpeči kurjač parnika je v vro-mogoče napravila kako veliko neumnost? Oprosti, jaz moram govo- Ičici pobegnil iz ladijske bolnice in liti. kot čutim in meni se zdi. da nisi storila prav, ko si odšla od svo- se vrgei v morje, kjer je utonil, jega moža. Zakaj si storila to? Ali se nimata rada? — Ne vprašaj mene, Gladys. Jaz ne morem govoriti o tem, vsaj sedaj ne. Mogoče ti bom povedala vse pozneje, ko bom zopet mirna. Sedaj pa mi pripoveduj o sebi. Jaz bi rada kaj vedela iz tvojega življenja. Medve veva tako malo druga o drugi. Gladys je živahno prikimala. — Hočem ti povedati takoj, s par kratkimi besedami, kako je prišlo do tega, da sem prišla z Maggie v Nemčijo. — Ti vendar nisi napravila sama take dolgega potovanja? — No, tako hudo ni bilo. Maggie je bila vedno ob moji strani. Torej poslušaj me: — Moja mati je bila pred številnimi leti pevka ter zelo lepa žen- Ker ga je osa pičila. ska. Mojega očeta, ki je bil tudi tvoj oče, je ustrelil v srce hudoben človek in bil je takoj mrtev. Moja mati je bila nato zelo zapuščena ter v veliki stiski, ker je izgubila svoj krasni glas. Nato je prišel moj očim ter vzel mamo za svojo ženo. Mr. Dunby je bil zelo velik, debel mož ter ne tako lep kot moj oče. Imel pa je dosti denarja ter je zelo ljubil mojo mamo ter tudi mene. Vedno pa sem se morala smejati njegovemu nerodnemu obnašanju. On pa ni bil jezen raditega. Nisem le smela govoriti o svojem, mrtvem očetu z mamo, kajti nato je bil takoj ljubosumen ter jezen. Drugače pa je bil moj očim vedno zelo dober z menoj. Imenoval me je vedno "malo nemško princesinjo". Mr. Dunoy je imel tudi dva sina od svoje prve žene. Ta dva sta zrla name ter mamo s hudobnimi očmi ter tudi rekla "nemška prin-cesinja brez dolarjev". -- Nato pa sta prišla iz hiše te sta se oba že oženila. Njih ženi pa sta bili vedno zelo jezni name. Mr, Dunby pa ni nikdar dovolil, da bi storili kaj zlega mami ali meni. Nato pa je mama zelo zbolela in Mr. Dunby je moral zelo jokati. Moja uboga mama pa je umrla. Dve leti je že sedaj mrtva in če bi ne imela svoje dobre Maggie, bi tudi jaz umrla od jada. Tudi Mr. Dunby je bil še vedno zelo dober z menoj ter še vedno polh žalosti za mojo mamo. Maggie in jaz sva ostala pri Mr. Dunbyju. "Maggie je moja dojilja ter je bila vedno pri meni. Eno leto po materi je umrl tudi Mr. Dunby. Njegovi sinovi so prišli ter mi rekli, da naj grem z Maggie iz hiše. tja, odkoder sem prišla s svojo nemško materjo. Ven, ven! — tako sta mi rekla. Moja Maggie pa je rekla: — Naj prvo hočem pospraviti stvari Miss Gladys. — To je tudi storila. Vse. kar je pripadalo meni. je položilla v svoj kovčeg. Jaz pa sem le jezno jokala, ker nisem vedela, kam naj grem, brez vsakega dolarja. Predno pa je bila Maggie še gotova s pokanjem, je prišel neki gospod ter mi rekel, da je določil Mr. Dunby v svojem testamentu za mene četrt milijona dolarjev, ki so v mojem imenu deponirani v nemški banki. O. nato sem bila zepet vesela ter polna hvaležnosti do Mr. Dunbyja. Njegovi sinovi so mi hoteli vzeti dolarje, čeprav Je imel vsakdo nju desetkrat več kot jaz. Moja Maggie in jaz t va morali iti k notarju, in oba sina sta mi morala pustiti moj denar. Moja mati mi je rekla, ko je zbolela: — Ko bom jaz mrtva, moraš oditi v Nemčijo, kajti tam imaš strica in sestro, i ......* In na to mi je izročila moje listine ter mi je že preje pripovedovala o Nemčiji, vsled česar sem bila polna hrepenenja. Sedaj sem tu- 1 V Gdanskem se je pripetila težka avtomobilska nesreča v zelo nenavadnih okoliščinah. Lekarnar dr. Mertens se je vozil z nekim prijateljem v svojem avtomobilu z brzino 20 km na uro. Hipoma je priletela lekarnarju osa v obraz in ga je pičila, ko jo je hotel prepoditi. Radi ostre bolečine je izgubil oblast nad krmilom in avto se je zvrnil v jarek. Oba moža so morali odpeljati v bolnišnico s težkimi zunanjimi in notranjimi poškodbami. Letalo proti kačjemu piku. Nekega moža v angleškem kraju Chathamu je pičila kača. Rano si je hitro izsrkal, vendar mu je roka v pol ure nevarno otekla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so i pa zdravniki izjavili, da mu more pomagati le serum proti kačjemu piku. Obrnili so se telefonično v London, od koder so jim odgovorili. da ni trenutno niti najmanjše- Starokrajska porota* Ljubljana, 7. junija. PONAREJEN PODPIS NA MENICI Zaradi hudodelstva goljufije se je moral zagovarjati kleparski mojster Ivan J., ki je iskal lani 15,000 Din. posojila, da bi razširil svojo obrt. Ljudska posojilnica je bila voljna, posoditi ta znesek, toda proti menični obvezi dveh porokov. Mož je prosil za podpis svojega brata Franceta, ki pa ni hotel me nice podpisati. Ivanu je obljubil svoje poroštvo Arnošt Giosento, pa le pogo?no, če podpiše menico tudi brat France.č Res je potem Arnošt podpisal menico, ker je menil, da je podpis Franceta na menici, ki jo je Ivan predložil, pristen. • Po zapadlosti menice je prišlo do pravde in izkazalo se je. da menice France J. sploh ni podpisal, zato je bil plačilni nalog glede njega razveljavljen. Klepar Ivan J. se je moral danes zato zagovarjati zaradi hudodelstva goljufije pred poroto. — Ali ste zakrivili hudodelstvo goljufije? — Res sem napravil, kar me dol-ži obtožnica, toda goljufivega namena nisem imel in ga še danes nimam. Potem je obtoženi navedel, da je tedaj iskal svojega brata, ki mu je obljubil podpisati menico, pa ga ni mogel dobiti, zato je naprosil ne-. .... , . kega prijatelja, da je podpisal bra- kolicme taksnega seruma v Angli- tovo ime prepričan je bil, da preji na razpolago. Telegrafirali so na V2ame brat poroštvo. Na dolg od-Pasteurjev zavod v Pariz s prošnjo, plačuje mesečno 500 Din. da bi jim ga poslali z letalom. - Brat France se je odpovedal pri-Prosnji so Francozi takoj ustregli, čevanju, priča Giosento pa je izpo nekoliko ur pozneje so pacijentu vedal, da je pač menil, da je brat injicirali lečilo inja rešili. j menico podpisal. ne spominja se pa - i če mu je obtoženec izrecno to re- STAVCI ZAHTEVAJO PET-i^rlma tudi da ie od 15000 dl. narjev, ki si jih je obdolženi izposodil. dobil od njega na posodo 3000 dinarjev. julija: Minnehaska, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antworpen Deutschland, Cherbourg. Hamburg Republic. Cherbourg. Bremen 7. julija: Aviuitanla Cherbourg 9. julija: Majestic, Cherbourg 11. Julija: Cleveland, Cherbourg, 12. julia: Paris. Havre Vulcania, Tint (Islet) Lapland, Cherbourg. Antw*n*en Volendam. Bouluogne »ur Mer ltot« terdam Minnesota, Boulogne aur Mer 13. julija: Hamburg, Cherbourg. Hamburg 15. julija: Bereuyaria. Cherbourg 18 Julija: Karlsruhe, Boulogne aur Mer, Bremen Rotterdam, Boulogne aur Mer. B.«S» terdam 17. julija: ITesident R.xisevelt Cherl-ourg, lire-men IS. julija: Stuttgart, Boulogne aur Mer. Bremen 19. julija: France. Havre Olympic. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Ant w»n>eB 20. Julila: Minnctonkn. Cherbourg A'lH*rt ItalHn, Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano, Napoll, (Jenov* 23. julija: Berlin. Cherbourg. Bremen 24. julila: Mauritania Chprrviiir* Cienrge Washington Cherbourg. Bremen 26. Julija: Hh rte France, Havre ( Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen Nrw Amsterdam, Boulogne »ur M »T Homa. Napoli, Get ava 27. julija: B"lgenliiiid, Cherbourg. Antwerj*>n St I.ouli. Cherbourg. Hamburg I.evlathan. Ci.frS---: V nneknhda, ffouiogn« mir Mer 31. lulija: Oresden, Cherbourg Bremen America. Cherbourg, Bremen Hun htirg DNEVNI DEOVNI TEDEN INDIANAPOLIS. Ind.. 23. junija Predsednik International Typogra- Porotniki so edino vprašanje o krivdi hudodelstva goljufije zam- phical Union se strinja z zahtevo kali-z 9 glasovi, nakar je bil Ivan 3000 stavcev, ki so zaposleni pri J- oproščen. newyorških angleških časopisih. J * naj se jim namreč po preteku sedanje lestvice skrajša delovni čas na pet dni. Plače naj bi ostale iste. Ljubljana. 7. junija. VLOMILEC IN POTEPUH. SLOVENEC ali SLOVENKA, katera želi lepo stanovanje s hrano, naj vpraša zvečer od 6. do 8. ure pri: — M. V„ 1243 Willoughby Ave., Brooklyn, N. Y„ (prvo nadstropje, desno). (2x 24&25» Avgusta 1927 pa je zopet pričel kras til. Zlezel je v Cerknici skozi podstrešno okno v hišo Janka Se-žuna. Iz podstrešja je odnesel kolo, a iz delavnice razne druge stvari. Iz Cerknice jo je udaril na Go-rensko in se ustavil v Kranju. Preživljal se je s prepovedanimi Igrami in mešetaril je za razne italijanske trgovce. Lani februarja je odšel zopet v Borovnico, kjer je zlezel skozi odprto okno Petrovčičevc gostilne in odnesel čevlje in igralne karte tert britev. Pojavil se je znova v Cerknici. Zopet je obiska] Sežuna in mu odpeljal kar par koles. Vrnil se je v Kranj, kjer so ga orožniki aretirali. Med potjo je orožnikom ušel in zbežal v Italijo. Lani avgusa se je znašel v Radovljici. Tedaj je odnesel očala za re-tuširanje in dve ženski sliki, naka rse je umaknil na Bled. Tudi tu je zapustil sledove svojega obiska in sicer kar v treh vilah. Mimogrede se je oglasil še pri Janu v Podhomn, kateremu je odnesel 1500 Din. v raznih valutah. Potem je kradel po Koroškem. Pritepel se je zopet nazaj in odnesel župniku Ž varili'v Dupljah zlato uro, nekaj vina in denarja. Za zaključek je vlomil na Bledu v zobni atelje dr. Janežiča, kateremu je odnesel precej zlata. Tudi pr: Prevcu v Kamni gori je vlomil, da se je založil z jestvinami in toza-kom. Vrednost ukradenega blaga znaša 36,114 dinarjev. Bregar je poslal lani decembr? s pismom neko žensko k zoboteh-niku Ivanu Sitarju v Ljubljani. V pismu je navedel, da ima zlate krone na prodaj. Sitar je obvestil policije in povabil pisca na sestanel prihodnji dan v Medvode. Bregar je šel na limanice in je bil aretiran. Obtoženec je Avrst. srednjevelik fant, ki vse pizna in trdi, da je tudi v preiskavi sklenil še nadalje ostati zločinec, pa je preiskovalni sodnik tako blagodejno vpliva! nanj, da je sklenil, da se bo poboljšal. Porotniki so glavno vprašanje NaJkr^Jia pot po £elesnicl. Vnakdo le v posebni kabini b vnemi m .dernl-m! udobnosti — Pijača In slavna franc^ka kuhinja. Izredno niske cene. j VpraSiJte kateregakoli ( pooblaščenega agenta FRENCH LINF It STATE STREET NEW YORK. N. Y. svoje izpovedi večinoma precej o-milile in popravile, zlati se je u- j maknil naj bol obtežilna priča To- i plišek. Porotni senat je stavil porotni- ! kom po daljšem posvetovanju na- ] slednjih 5 vprašanj: 1. glede ne- j •arne grožnje. 2. glede zavratnega umora, 3. glede oddaljene sokrivde, ker bi lahko nekdo drugi iz j Turnškove rodbine na podlagi ob- j toženčevega obnašanja zagrešil u- j mor, 4. glede uboja in 5. ali je ob- ! toženec v bližnjem sorodstvu z u-morjencem. Porotniki so prvo vprašanje z 9 proti 3 glasovom zanikali, drugo vprašanje so soglasno zanikali, dočim so zanikali tretje in četrto vprašanje z 8 proti 4 glasovom. Peto vprašanje je odpadlo. Na podlagi tega pravdoreka porotnikov je bil Anton Turnšek o-preščen. Razprava je bila zaključena ob Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor J« namenjen potovati t gta* rl kraj. Je potrebno, da je ponCen • potnih Ustih, prtljagi ln dnigifc vtrareb. Vsled nafte dolgoletne 1» kuAnje Vam ml aamoremo dati naJ-boljfta pojasnila ln jprlporotamet redno le prvovrstna brsoparulk«. Tudi nedrtavljanl sam o rej o potovati r stari kraj, toda preskrted št morajo dovoljenje all permit la Waablogtoua, bodisi za eno leto ali • mesecev Id se mora delati proAcJ« rsaj en mesec pred odpotovanjem la to naramoat r Washington, D. G„ aa generalnega aaselfilftegn koort-tarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo IL Julija 192< se nI kom or re# ne poftlje [termit po pofitl, ampak ga mora iti Iskat vnak prosilec osebno, bodisi t najbližji naaelniftkl a-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovsnjem, kakor kdo v proftnjl zapronl. Kdor potuje reo brea dovoljenja, potojs na svojo lasts« odgovorno«!. K.AKO DOBITI SVOJC* IZ STAREGA KRAJA tXI prvega julija je v veljavi a va smeiiftka priseljenIffka postava. Qlaaom te postave samorejo hm-rtflrf državljani dohiti svoje »ene ln neporočene otroke Ispod 21. leta ter ameriške državljanke »roj« vole s katerimi m bile pred 1. jun}* lem 1928. ipfa poročene, laven kvota Jugoslovanska kvota snala Re r»> dno <171 prtmljencev letno. Do polov (re te kvote so npravffienl sta-rUi ameriških državljanov, molja amerlUklh državljank, ki so se p« 1 junija 1928. leta porotill In po. IJedelrl, odroma ietie ln neporo-tenl otroci I spod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili postani« prlpnftfeni v to deželo sa stslno bt_ vanje tu. Val ti Imajo prednoot v kvot!, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, n«*a» kini Itd., ki spadajo v kvoto braa vsake prednosti r Isti, pa as M. vprejems nI kakih proAeaJ aa saso> rlkanska viae J«. na Virštajnu več težakov-kopačjt. j 15.20 uri ln z njo tudi poletno po- ttatf bank