ŠTEVILKA 3 STRAŽA, 25. MARCA 1977 un"esy-1 novoles GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „NOVOLES" STRAŽA PRI NOVEM MESTU Zaključni račun za leto 1976 Tudi letos so doseženi rezultati po zaključnih računih ugotovljeni za vsako temeljno organizacijo posebej. Te so iz dohodka najprej poravnale sprejete obveznosti do splošne, skupne in ostale porabe v skladu z zakonom ali sporazumom, pogodbene obveznosti. Preden so temeljne organizacije razporedile preostali del dohodka v sklade, so upoštevale še obveznosti do drugih TOZD, zlasti pri pokrivanju izgub in solidarnosti ter do skupne porabe. Nekatere TOZD niso dosegle dovolj dohodka za pokritje zgub, druge spet niso imele dovolj dohodka za lastni sklad skupne porabe in so tako po sporazumu za sklad skupne porabe več prispevale TOZD z večjim ostankom dohodka. Ker je finančni uspeh odvisen od proizvodnje, stroškov in končno od prodaje, in še ta mora biti od kupca plačana, si oglejmo izpolnjevanje in kako je ob koncu leta doseženo gospodarjenje. PROIZVODNJA Leto 1976 smo kljub dokaj slabemu startu v prvih mesecih zaključili nadpovprečno uspešno. Prelomnica je bil pravzaprav mesec junij, ko smo (z izjemo julija) pričeli dosegat boljše poslovne rezultate v večini TOZD. V tem času je prišla do izraza tudi uvedba novega zakona o zavarovanju plačil, ki je pretrgal s starimi težavami okrog plačevanja ter ustvaril na tem področju nujno potrebno disciplino in red. V drugem polletju smo zaradi bistveno spremenjenih razmer rebalansirali plan proizvodnje in prodaje za TOZD TAP, TSP, DVOR in TVP. Tako re-balansirani plan je znašal za leto 1976 572.958.505 din ali 102,4%. V teh vrednostih ni zajet SIGMAT - z upoštevanjem njegove produkcije dobimo plan 597.576,405 din in izvršitev 605.041.258 din ali 101,3%. Za ovrednotenje so povsod uporabljene veljavne planske cene za leto 1976. Izvoz gugalnikov je potekal po planskem predvidevanju, TOZD TDP si je tako s solidnostjo v dobavnih rokih in s kvaliteto pridobila sloves enega najboljših dobaviteljev pohištva v ZDA. V izvozu regalov smo v letu 1976 dosegli rekordni izvoz TOZD TPP. Začeli smo delati niz novih zahtevnih modelov in tako smo napravili korak naprej pri uveljavitvi na ameriškem trgu. Za prodajo na domačem trgu je bila v letu 1976 značilna velika kriza od začetka leta do meseca julija. V drugi polovici leta bi dosegli predvideni plan prodaje pohištva, vendar ga nismo zaradi rekonstrukcije lakirnice. Tudi v obratu DVOR smo imeli probleme s prodajo, otroško pohištvo in pisarniška oprema niso šli v prodajo in so se večale zaloge. Za žagan les je 1976 ponovno poraslo povpraševanje na PLAN IZVOZA IN IZPOLNITEV domačem in tujem trgu. Prodaja vezanih plošč je bila nekoliko slabša kot v letu 1975, ker je bila proizvodnja v drugem polletju manjša za 18%, predvsem zaradi pomanjkanja surovin in prenizkih cen vezanim ploščam. Plan prodaje predalov ni bil dosežen. Planirani izvoz ni bil realiziran. Zaradi stagnacije prodaje pohištva v prvem polletju se je povpraševanje in s tem prodaja zmanjšala. V drugi polovici leta smo pridobili več novih kupcev in tako smo ob koncu leta pokrivali cca 80% vseh potreb po predalih v lesni industriji pohištva. Na področju prodaje akrilnih plošč smo povečali mrežo konsignacijskih skladišč, pojavili smo se na trgu in tako povečali prodajo. V prodaji svetlobnih elementov, predvsem kupol, smo v celoti presegli planska predvidevanja, kar se obsega prodaje tiče, kakor tudi glede drugih ekonomskih pogojev. Plan proizvodnje in izvršitev po TOZD TOZD PLAN DOSEŽENO (v celin ciin) % TAP 47.926.544 54.983.315 114,7 TDP 98.037.970 113.634,488 115,9 TPI 57.425.500 56.495.966 98,3 TPP 53.431.503 57.035.389 106,7 TSP in DVOR 110.600.222 96.947.725 87,7 TVP 68.650.603 72.480.306 105,6 ŽAGA 96.991.990 104.234.890 107,5 TES 29.220.725 29.968.836 102,5 SIGMAT 24.617.900 18.574.170 75,4 SKUPAJ 586.902.957 604.354.085 102,4 PRODAJA situaciie in slabe ekonomske računice. Pri TOZD TPI pa smo Doseganje plana prodaje je uspeli prodati manj predalov bilo relativno ugodno, z izjemo kot smo planirali — zaradi TOZD TSP, kjer plan ni bil iz- splošne prodajne krize v po- polnjen zaradi kasnitve in težav hištveni industriji v I. polovici pri rekonstrukciji lakirnice. V leta 1976. TOZD TVP je doseganje plana Pri izvozu smo bili uspešni, posledica zavestne odločitve, da saj smo dosegli 197.050 tisoč v 11. polovici 1976 leta reduci- din realizacije, kar je 43 % več rajo proizvodnjo za približno kot v L 1975 in približno 7 - 18 % zaradi težke surovinske 8 % več kot smo i planirali za leto 1976. (v celili din) TOZD Plan Doseženo % TAP 47.926.544 54.983.315 111,5 TDP 98.037.970 113.634.488 115,9 TPI 57.425.970 56.496.966 98,3 TPP 53.431.503 57.035.389 106,7 TSP in DVOR 112.901.181 96.946.725 85,5 TVP 76.343.000 72.480.306 95,0 ŽAGA 96.992.990 104.234.890 107.0 TES 29.220.725 29.968.836 102,3 SKUPAJ 572.278.413 585.779.915 102,4 (v 000 din) ZOZD PLAN IZPOLNITEV % TDP 98.538 108.025 109,6 TPI 7.200 13.989 194,3 TPP 14.952 21.960 146,8 TSP 5.000 1.598 32,0 DVOR 5.400 8.802 163,0 TVP 32.896 42.676 129,7 NOVOLES 163.986 197.050 120,2 PLAN IZVOZA IN IZPOLNITEV ZOZD Plan (v dol.) IZPOLNITEV % TDP 5.475 5.451 99,6 TPI 400 795 198,7 TPP 831 1.147 138,0 TSP 275 109 39,6 DVOR 300 447 149,0 TVP 1.950 2.300 117,9 NOVOLES 9.231 10.249 111,0 Od L aprila 1976 naprej kratkoročnimi krediti. Fi- uporabljamo v medsebojnem nančna disciplina je neverjetno plačevanju poleg virmanskega utijena in skorajda ne poznamo naloga še menico, ki poprej nelikvidnosti, razen v mesecih, sploh ni bila v rabi. Novi zakon ko so prihajale menice za porav- o zagotavljanju in zavarovanju navo starih obveznosti, plačil je vnesel v upniško- V obdobju april - december dolžniške odnose finančno 1976 smo prejeli od naših kup- disciplino. Striktno izvajanje cev za 119.253.267,45 din me- zakona, dosledna prijava pre- nic. Od teh smo jih indosirali na krškov, posledic zamujenih dobavitelje za 71.523.083,80 rokov plačil, je vplivalo na din za poravnavo obveznosti, zmanjšanje dolžnikov in večjo vnovčenih je bilo za likvidnost. Ržen menic, ki smo 24.514.195,05 din, na zalogi pa jih izdali upnikom za poravnavo je ostalo 31. 12. 1976 za dolgov iz leta 1975 in za prvo 22.041.671,05 din menic, tromesečje, nismo med letom Poleg indosiranih menic smo povečali obratnih sredstev s dobaviteljem za zagotovitev pla- KUPCI Leto 1975 leto 1976 I. polletje 72.655 44.067 II. tromesečje 103.877 61.043 IV. tromesečje 64.880 39.636 DOBAVITELJI I. polletje 61.524 23.854 II. tromesečje 45.911 7.259 IV. tromesečje 18.771 8.260 S sprejetjem gospodarskega načrta je bil postavljen normativ vseh vrst zalog po temeljnih organizacijah. Mesečno gibanje dejanskih zalog je bilo vselej večje od normativnih, zlasti je bilo odstopanje pri zalogah v centralnem skladišču reproma-teriala, v nedokončani proizvodnji v TOZD TDP in TSP in pri gotovih izdelkih v TOZD ŽAGA in TAP. Predvsem je nerešeno, kolikšna naj bo zaloga žaganega lesa in elementov. V bodoče se nikakor ne bi smelo dogajati, da zaloge rastejo zaradi nesinhronizirane proizvodnje oz. prodaje, obstojati bi morali mesečni dogovori o planu prodaje med komercialo in proizvodnjo ob upoštevanju potrebe, čila za dobavljeno blago ali storitve izdali še za 34.704.991,40 din lastnih menic, ki sta nam jih avalirali Ljubljanska banka, podružnica Novo mesto, in Jugobanka, sedež Ljubljana. iNajveč smo izdali menic v mesecu aprilu, ko smo pokrivali neplačane obveznosti za leto 1975, in v mesecu maju za poravnavo obveznosti iz prvega tromesečja leta 1976. Nato smo skoraj skozi vse obdobje pokrivali obveznosti z indosiranjem prejetih menic ali z nakazili preko žiro računa. V večjih finančnih težavah smo bili v mesecih maj—september, predvsem pa v avgustu, ko so dospevale v plačilo naše menice. Kljub vsem težavam, ki so nas spremljale v finančnem poslovanju zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v tem času, nismo iskali dodatnih tujih virov. Pregled kupcev in dobaviteljev ob koncu polletja in zadnjih dveh tromesečjih pokaže, da so kupci precej nižji od leta 1975, enako znižanje je opaziti tudi pri dobaviteljih. Za izterjavo dolžnikov se ne poslužujemo tožb, ker so le-ti dolžni plačati v 15 dneh. Stanje zalog v TOZD: PREGLED ZALOG - 1976 TOZD doseženo Planirano promet povprečje TAP 5.447 68.175 9.538 TDP 14.931 229.938 17.697 TES — 3.903 280 TPI 2.873 66.563 2.427 TPP 8.158 114.627 9.664 TSP 11.445 170.335 13.758 TVP 7.573 127.338 5.329 ŽAGA 12.328 171.379 16.565 DSSS 22.126 118.064 25.774 SKUPAJ: 84.881 1.070.322 101.032 Stanje Razlika (v 000 din) zalog 31. 12. 76 več manj 8.540 4.091 19.976 2.766 376 280 1.712 446 9.478 1.506 15.246 2.313 4.246 2.244 16.669 4.237 26.076 3.648 102.319 18.561 2.690 INVESTICIJE Letos je končana investicija za rekonstrukcijo tovarne stilnega pohištva. Z večjo investicijo smo pričeli v Metliki, kjer bo stekla nova proizvodnja za finalizacijo akrilnega stekla. Zaradi zakasnitev del in zamujenih rokov pri dograditvi proizvodne hale in instalacij investicijska dela niso bila zaključena ob koncu leta. Tudi uvožena in domača oprema ne prihaja pravočasno in tako se bo poizkusna proizvodnja pričela kasneje, kot je bilo predvideno v investicijskem programu. V letu 1976 naj bi se pričela tudi investicija za razširitev proizvodnje kolonialnega pohištva v TOZD TDP. Program je odobrila in ga financira JUGOBANKA, sedež Ljubljana. Ker je bila odobritev posojila v mesecu decembru, se bo investicija pričela v 1977. Ostale investicije so bile manjše. TOZD so iz svojih sredstev in kreditov nabavili opremo za odpravljanje ozkih grl v proizvodnji. Investicijska sredstva so porabljena v okviru planiranih: — za tekoče investicije TOZD — za TSP rekonstrukcija — za METLIKO - finalizacija akrila — za invest. iz združ. sred. — za ostale manjše investicije Skupaj 2.818.466,- din 14.391.179,- din 15.670.639,- din 12.371.242,- din 6.922.472,- din 52.173.998 din III. OSEBNI DOHODKI Razpoložljiva sredstva za osebne dohodke so bila vsak mesec odvisna od višine proizvodnje iz tako imenovane cene po enoti proizvoda in pa iz dodatka na prisotnost, ki je znašal 10 % od obračunske osnove osebnega dohodka. Še naprej je veljala med TOZD solidarnost v razponu 5 % + ali —, glede na povprečje Novolesa. Poleg notranjih meril za višino razpoložljivih sredstev za osebne dohodke smo v vsakem tromesečju upoštevali tudi samoupravni sporazum za lesno industrijo SRS. Za leto 1976 je več delovnih organizacij, ki so kršile ta sporazum, vendar med njimi ni Novolesa. Vsak mesec je bil osebni dohodek odvisen od višine proizvodnje, vendar smo ga v mesecu maju in oktobru v povprečju povečali dvakrat po 10 %, o čemer so razpravljali delavski sveti TOZD in delovne organizacije in sprejeli sklep, da se poviša s pogojem, da se dohodek ne zmanjša. Osebni dohodki za sedanje tromesečje je naslednji: — oktober — november — december V. FINANČNI REZULTAT Vsi rezultati, ki so jih 1976 dosegle temeljne organizacije, so plod uspešnosti, priprav na zečačetku leta in ukrepov v gospodarskem načrtu. Čeprav je bil gospodarski načrt sprejet z nekajmesečno zamudo, so bili prvi osnutki plana za poslovno leto 1976 pripravljeni in smo jih obravnavali v temeljnih organizacijah združenega dela že ob koncu leta 1975. Pri vseh TOZD je bil razkorak med nabavnimi in prodajnimi cenami prevelik, zato smo že v začetku leta iskali notranje rezerve, da bi znižali režijske stroške in jih plansko omejili na minimum. Kljub prizadevanju, da dosežejo temeljne organizacije čim-večji čisti dohodek, smo morali obračunavati celoten dohodek po plačani realizaciji na podlagi zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah. To pomeni, da prodaja blaga, ki ni bilo plačano z nakazilom na žiro račun ali pa poravnano z menico, ni šla v celotni dohodek, stroški za to prodajo so ostali nespremenjeni. Pri posameznih TOZD je različna struktura med plačano in neplačano realizacijo, odvisno od posameznih dolžnikov in rokov plačila za posamezne dobave blaga. Zakoniti rok za kupce pri obvezni poravnavi je 15 dni po prejemu blaga. Tako smo imeli manjšo realizacijo med letom in ob koncu leta, kot sledi za vse TOZD: - 30. 6. 1976 za din 16.505.423 - 30. 9. 1976 za din 28.996.491 - 31.12. 1976 za din 10.166.825 Zaradi takega obračunavanja so imeli med letom nekatere TOZD izgubo in tudi celotni NOVOLES je izkazoval izgubo, ob zaključnem računu pa je ostanek dohodka večji, tako da ima zbirna bilanca TOZD NOVOLES pozitiven rezultat. Kot vsa leta nazaj smo za vsak mesec ugotavljali finančni rezultat po metodi direktnega obračuna za posamezno temeljno organizacijo. Pri tem smo namenili posebno pozornost stroškom proizvodnje in režij s-kim-fiksnim stroškom. Stroški proizvodnje (surovina, pomožni material, izdelavni osebni dohodki) so v kumulativi (to je za celo leto) pod planiranimi in v prihranku za 3.279 tisoč din. Manj uspešni pa smo bili pri fiksnih stroških, ki jih nismo zadržali v mejah planiranih, temveč so pri nekaterih TOZD in skupnih službah prekoračeni. Nižje stroške od planiranih imajo TOZD TPI, TPP, TSP in TVP. Iz doseženega dohodka TOZD smo v smislu sprejetih sporazumov in na podlagi zakona obračunavali prispevke. Te prispevke smo predvidevali, vendar ne v takih zneskih, kot smo jih morali v bilancah TOZD upoštevati pri razdelitvi dohodka. Prispevki, ki niso bili znani v začetku leta, a sprejeti med letom, so: prispevek za pokritje izgub v elektrogospodarstvu; prispevek za pokritje izgub železnicam in drugih. Obračun celotnega dohodka, dohodek in njegova razdelitev (Nadaljevanje s 3. strani) je prikazan za vsako TOZD posebej. TOZD TVP in TES izkazujeta izgubo; TOZD TVP jo pokriva v celoti iz svojega rezervnega sklada, medtem ko jo TOZD TES pokriva le delno. Ostanek izgube pokrivajo TOZD, ki imajo dovolj dohodka. Po samoupravnem sporazumu pokrivajo solidarno sklad skupne porabe TOZD z dohodkom za tiste, ki po ostanku dohodka nimajo dovolj sredstev za sklad skupne porabe. S.Š'. 23. FRICOV POKAL Lesarji in gozdarji smo kljub skromnim snežnim razmeram priredili najstarejše sindikalno smučarsko tekmovanje v Sloveniji, ki je bilo tokrat na Voglu. Skupno je nastopilo 32 tekmovalk in tekmovalcev. Predstavniki Novolesa smo si ponovno priborili Fricov pokal, kljub odsotnosti nekaterih favoritov, kot sta Novinec in Šonc. Res pa je, da nam je k zmagi izdatno pomagal novi kapetan moštva — glavni direktor Novolesa Jože Knez. Najboljši čas dneva je dosegel Henčič. V okviru Fricovega pokala pa je bilo tudi prvenstvo med TOZD Novolesa. Pri tem je TOZD TAP v postavi Henčič in Slak, za las iztrgala zmago TOZD TSP, ki sta jo zastopala Ravbar in Medle (Kje sta bila Novinec in Šonc? !). Tretje so bile skupne službe v postavi Dular in Erbežnik. Četrta pa je bila TOZD TDP v postavi Bajt in Bencik. Ostale TOZD niso imele kompletnih ekip. REZULTATI Ženske: 1. Erbežnik 2. Jakše 3. Jarc Moški: C 1. Rode — GG 2. Štavdohar 3. Kregar 4. Knez 5. Blažič — Novoles — Novoles — Novoles — Novoles — Novoles — Novoles -GG Moški: B 1. Henčič 2. Medle 3. Slak 4. Grabrijan 5. Japelj Moški: A 1. Dular 2. Ravbar 3. Bobnar 4. Jarc 5. Matkovič — Novoles — Novoles — Novoles -GG — Novoles — Novoles — Novoles — Novoles -GG -GG Mladi v Sigmatu Končno je tudi v Sigmatu zaživel mladinski aktiv. V mesecu februarju 1977 je naše podjetje obiskal tov. Dragoljub Kopirovič, sekretar OK ZSMS Krško. Tov. Kopirovič oz. OK ZSMS Krško sta bila iniciatorja ustanovitve mladinskega aktiva v naši TOZD. Mladinci smo si prizadevali, da bi se povezali, uskladili svoje delo, pri tem pa sta nam pomagala OK ZSMS Krško in sekretar tov. Kopiro- Prišli smo že tako daleč, da se nismo odzivali na povabila na razna športna tekmovanja in sestanke v Krškem. Kaj bi našteval, sploh ni bilo čutiti našega dela, bili smo „mrtvi“. No, končno smo aktiv le ustanovili. Nismo se zavedali dejstva, da bomo mladinci temelj naše družbe, mi bomo gradili našo domovino, jo predstavljali v svetu, jo branili in ohranjali njen ugled. Zavedati se moramo, da so v letih 1941 - 1945 ugasnila mnoga življenja, med njimi tudi življenja mladih, ki so se zavedali svojih nalog — osvoboditi podjarmljeno domovino. Tudi mi moramo in tudi bomo gradili domovino, jo branili, ljubili in če bo potrebno, dali življenje zanjo. Najprej je tov. Kopirovič govoril o naših nalogah, pravicah in dolžnostih. Med drugim smo slišali o delovnih akcijah mladine, ki imajo pri nas ogromen odziv in so zelo koristne. Tudi mladinci našega na novo ustanovljenega aktiva so močno zainteresirani za delo v mladinskih brigadah. Nameravamo se tudi vključiti v delavske športne igre, saj je naš aktiv izredno mlad, lahko bi rekli, da je več kot pol mladincev. Izvolili smo predsednika našega mladinskega aktiva in 4-člansko predsedstvo. Dogovorili smo se, kakšno naj bo naše delovanje in kdaj bi nam ustrezali sestanki v Krškem. Naknadno bomo izvolili delegata v OK ZSMS, ki nas bo tam zastopal ter nas obveščal o vsebini in tematiki sestankov v Krškem. Tako bomo izvedeli, kaj počnejo drugi aktivi v občini Krško, z njimi usklajevali določene naloge. Naš aktiv je sicer mlad, a številen, moralno močan, ki hoče in tudi bo nekaj pokazal. ANTON HOLMAN Povedati moramo še, daje smučarska sekcija sindikalnega športnega dmštva Novoles priredila 5-dnevni smučarski tečaj na Voglu, ki se ga je udeležilo 41 tečajnikov. Prenočevali smo v domu_ Pionirja — po zmernih cenah. Škoda je le, da dom nima večji kapacitet, ker smo morali odkloniti vse tiste, ki so se prijavili prepozno. Tečaj je zelo uspel. Vsi tečajniki so se naučili smučati ob vlečnicah. Delo na snegu so vodili domači učitelji in vaditelji smučanja: Dular, Henčič, Ravbar in Medle. Vsekakor bi bilo potrebno podoben tečaj organizirati tudi v prihodnje. S tem bi omogočili udeležbo prav vsem, ki bi se radi naučili smučati. SLAVKO MEDLE Delegati v SIS Na volitvah decembra 1974 smo izvolili delegate, ki nas zastopajo v samoupravnih interesnih skupnostih, ki so oblika najneposrednejšega odloča nja našega samouprav-ljalca o vseh stvareh, ki se ga tičejo in s katerimi se vsak dan srečuje (zdravstvo, otroško varstvo, stanovanjska problematika, kultura, telesna kultura, znanost itd.) . Ker smo delegate sami izvolili, je naša pravica in dolžnost, da od njih zahtevamo redno poročanje o delu, problemih in stališčih, o končnih odločitvah, ki jih na podlagi samoupravnega dogovarjanja (preglasovanja delegatski sistem ne pozna) sprejemajo na vseh sejah delegacije in na zasedanju posameznih samoupravnih interesnih skupnosti na nivoju občine oziroma posameznih regionalnih 3S. Da bi bilo informiranje naših volilcev res popolno, bi morale posamezne delegacije SIS v delovni organizaciji NOVOLES poročati o svoji dejavnosti tudi v tovarniškem glasilu, saj izkušnje kažejo, da delegati resno jemljejo svoje delo (so pa še vedno posamezniki, ki se svoje naloge ne zavedajo), le sistem obveščanja o diskusijah in sklepih na vseh nivojih delovanja SIS, kjer so naši delegati prisotni, še ni zadovoljiv. To bi z rednimi poročili v glasilu odpravili. S člani delegacij iz vsake TOZD, ki ne opravljajo svoje delegatske dolžnosti, se moramo pogovoriti in poiskati prave vzroke nezainteresiranosti, da ne bomo pri novem kadrovanju delegatov v SIS imeli iste težave, ampak da bomo poiskali take sodelavce, ki bodo z veseljem in zavestno opravljali to pomembno funkcijo. Nove volitve bodo kmalu, zato se moramo nanje vestno pripraviti vsi, ki odgovarjamo, da delegatski sistem pravdno deluje. B. B. Tako parkirani avtomomobili (v sredini) so zelo pogosto vzrok negodovanja. Alije to potrebno? (Foto: V. Kastelic) Zunanji videz Novolesa Delovno mesto in čas, ki ga preživimo na njem, sta povezana tudi z okoljem, v katerem živimo in prebijemo del svojega življenja. Od urejenosti, čistoče, zračnosti in podobnih dejavnikov je odvisen tudi uspeh pri delu in naše počutje v delovni organizaciji. Znano je, da sedaj bijemo velik boj za čisto okolje; v ta prizadevanja se vključuje tudi hortikulturna dejavnost. Tudi v Novolesu si prizadevamo, da bi čisto okolje postalo resničnost. Tudi čiščenje in ustvarjanje novih zelenih površin in njih zasaditev je pogoj za zdravo okolje, saj vemo, da je rastlinski svet največji zračni filter. Žal smo pri nas še na repu v dolgi vrsti čakajočih na ta blagor. Že bežen pogled nazaj nam lahko pove, da smo se vzporedno z rastjo novih obratov prizadevali tudi za ozelenitev njihovega okolja, vendar šele od 1959 naprej, koje bila končana tovarna vezanih plošč; v bivši stari žagi za to ni bilo prostora ne ljudi za taka dela. Po ozelenitvi okolice TVP se je končalo ali, bolje povedano, je še to začelo propadati in tako smo ostali brez zelenja, razen travnih površin, te pa so bile tudi slabo oskrbovane, košene le dvakrat na leto, po presoji takratnega kosca, ki si je obdržal krmo. V letu 1971 so ob novi tovarni drobnega pohištva spet uredili nekaj krpic zelenic in posadili nekaj vrtnic ter brez, oskrba pa je bila minimalna. Spomladi 1972 se je v NOVOLESU premaknilo na bolje. Začeli smo na veliko urejati zapuščene zelene površine, z njih smo očistili vso mogočo navlako in kupe lesenih odpadkov. Pred upravnimi prostori je po zelenicah rastla še robida in stelja, vse to je bilo potrebno odstraniti. Posadili smo tudi več vrtnic in okrasnega grmičevja, drevje pa na vseh površinah v NOVOLESU. Uredili smo tudi več zelenih površin pri vseh takratnih obratih in tako je postalo naše delovno mesto vsaj za spoznanje lepše, bolj čisto. Čistili smo tudi ceste, progo in ostale površine v omrežju in zunaj njega ter tako dobili današnjo zunanjo podobo DO NOVOLES, vendar delo še ni končano. Zavedamo se, da je naše okolje še premalo čisto, še premalo je zelenja. Potrebno je maskirati delovne prostore, kar je naloga splošnega ljudskega odpora. Odpadke in smeti ter odpadne vode je potrebno usmeriti v za to določene prostore. Kljub naporom vrtnarja, komunalnih delavcev, hišnikov v TOZD in tudi vodilnih delavcev v NOVOLESU še vedno ni dovolj staljenega za zdravo in čisto- okolje, v katerem preživimo toliko časa. Zavedamo se, da je potrebno ozeleniti še veliko površin, vendar bo to prinesel čas, ker tudi sredstva za material niso vedno majhna skrb, saj je znano, daje rastlinje zelo drago, sredstva pa so skopo odmerjena. Pa poglejmo še drugo plat medalje. Kljub temu da sadimo, dosajamo, še vedno vidimo zelenice, ki so povožene, pohojene ali uničene z raznimi odpadki, drevje polomljeno, grmovje ravno tako, manjše grmičevje ali vrtnice pa velikokrat menjajo lastnika in zemljo. Delavci, zaposleni v naši delovni organizaciji, se ne zavedajo, da delajo škodo sebi, saj je vse to naše, last vseh nas. Nekateri tudi namerno uničujejo in svi-njajo po zelenicah in drugih prostorih. Ne da se jim dopovedati, da to ni prav. Papirji, škatle, in razni drugi odpadki, vse to ima določen prostor, zato se držimo navodil in upoštevamo prošnje, naj bo naše okolje čistejše, naj rastlinski svet čisti naš zrak. Ob koncu pozivam vsakogar, naj pogleda za sabo, saj ni težko paziti na red in čistočo. VAŠ VRTNAR To delo je potrebno opraviti sedaj. (Foto: V. Kastelic) Kaj vse je naše delo Električar — električarji. Tako se prenekaterikrat začnejo večkrat slabonamerni, kakor kritični razgovori o skupini petnajstih delavcev, ki marsikateremu, ki ne pozna dela in problemov, predstavlja oddelek, ki pomeni balast režije oziroma nujno zlo. Ker pa to ni tako, in marsikdo ne ve, kakšna so naša vs akdanja pota, vam želimo v nekaj vrsticah predstaviti dejavnost, s katero se ukvarjamo. Poznate nas le takrat, kadar ugasne luč ali se ustavi stroj. TOZD Tehnične energetske storitve, katerega delovni prostori raznih oddelkov so po celem NOVOLESU v Straži, ima v svojem sestavu tudi elek-tro oddelek, ki skrbi za strokovno in varno razdelitev in uporabo 6.130,000 kWh na leto nabavljene in 6.500,000 kWh na leto v toplarni proizvedene električne energije, ki poganja skupno okoli 1700 elektro- motorjev in daje energijo 5.500 žarnicam. Po letu 1969, ko smo se formirali v enotno skupino za občasno pomoč tudi zunanjim obratom, smo se leta 1970 naselili v zapuščeni Pionirjevi baraki, ki so jo zapustili po zgraditvi nove žage in toplarne. Tu, v slabih, toda znosnih delovnih prostorih, se je začelo naše skupno delo in naš razvoj do danes, ko nismo več le delavnica za popravilo starih strojev in varovalk, marveč strokovna in fizična moč, ki TOZD nudi tudi popravila najzahtevnejših strojev, napeljuje električne instalacije in montira naprave za njihov razvoj in rekonstrukcije. Naše delo se deli v tri področja. Na področju elektroenergetike je treba poskrbeti za kvaliteten in varen prenos in preoblikovanje nabavljene in v naši toplarni proizvedene električne energije. V tekočem vzdrževanju je treba vsakemu stroju in napravi zagotoviti delovno sposobnost in čimprej odpraviti zastoj, kadar pride do okvare. Izdelujemo nove in rekonstruiramo stare instalacije in naprave, če stare zaradi dotrajanosti, ali spremembe tehnološkega procesa več ne ustrezajo. Elektroenergetika, o kateri smo zadnje čase veliko slišali in brali, je tudi pri nas zelo važen dejavnik, od katerega so v veliki meri odvisne vse proizvodne TOZD. Malokdo v NOVOLESU ve, da bomo poleg lastnega generatorja, ki zmore 2100 kWA, začeli kmalu graditi že peto transformatorsko postajo, dislocirani obrati pa imajo nadaljnjih pet. Dela na visokonapetostnem razvodu in transformatorjih res ni veliko, toda vsakdanji, včasih tudi nujni nadzor nad transformacijo, razdelitvijo, kompenzacijo jalove energije in porabo električne energije, ki ga opravljamo vsako uro, pomeni na mesec veliko delovnih ur; proste sobote, nedelje in prazniki, pa nam ostanejo za odpravo napak, ugotovljenih v delovnih dnevih. Kaj pomeni nevihta v poletnih dneh, hud naliv ali južen zimski sneg, pa poleg turbincev v toplarni občutijo le še električarji. Sedem električarjev v Straži in štirje v ostalih TOZD v treh delovnih izmenah popravljajo stroje. Pa ne le stroje, vzdržuje- Ročični žerjav in parilne jame. TOZD TVP Tovarna vezanih plošč, ki stoji v Straži pri Novem mestu, predel' Rodovino v furnir, iz katerega izdelujejo v prvi vrsti vezane plošče.Poleg tega pa se iz furnirja izdelujejo tudi šivani zaboj, TVP zaposluje 333 delavk in delavcev. Kljub nezavidljivemu položaju proizvajalcev vezanih plošč so v TOZD TVP zaključili P ekl° leto dokaj uspešno. To pa je sad prizadevanj vseh, ki so zaposleni v tej TOZD. (Tekst in fotografije: V. Kastelic) Tu sc hlodom določi dolžina in „oguli koža“. Luščilka je stroj za dva. In žeje tu furnir. Razrezani furnir omogoča odstranjevanje napak. Tudi pri sušilnici ne gre, da bi lenaril. Nihalne škarje režejo furnir pa tudi... Odbrane kose spajamo. Potem pride na vrsto nanos lepila. Sedaj še formatni rezi in že je tu vezana plošča. Kontrola in odpravljanje drobnih napak. Po brušenju pa v skladišče in nato v svet. (Nadaljevanje s 5. strani) jo telefonijo, strelovodno instalacijo, akumulatorska prevozna sredstva, skrbijo za celotno električno instalacijo moči in razsvetljavo, za obratovanje motorjev in naprav, ki lahko močno vplivajo na vaše delo. Težko je našteti, koliko novih instalacij in strojev smo priključili samo zadnje leto, morda pa nam podatek, da v letu 1977 planiramo kar 3.326,000 kWh večjo porabo električne energije, kot v letu 1975, pove, da je obremenjenost teh delavcev vedno večja. Pri vsem tem se nam vsiljuje vprašanje: „Zakaj nas kritiki, ki znajo spretno izkoristiti naše napake, nikoli ne vidijo pri vestnem delu? “ Ali se res ne dajo minute neproduktivnega čakanja meriti z dežjem, mrazom, vročino in nevarnostjo, ki pogosto spremljajo naš delovni dan? Ali se morda z boljšim sodelovanjem ne bi dalo skrajšati izgubljenega časa? Iz podatkov povečane porabe električne energije v zadnjih letih sledi, da je del tega porasta tudi plod na novo priključenih strojev in naprav, ki smo jih zadnja leta z eno samo izjemo instalirali sami. Pri tem bi lahko kot delovne zmage, za katere pa mislimo, da so le skromen začetek, našteli vsaj: . — električne instalacije za pla-stifikacijo iverice v Soteski, - vse električne instalacije predsušenja in vakuumskih sušilnic, - instalacije transporta hlodov v TVP - sodelovanje pri rekonstrukciji lakirnice v TSP — električne instalacije novih sušilnic za TDP — električne instalacije moči in kotlovnice v Metliki — rekonstrukcija razsvetljave v TVP Našteli bi lahko še veliko drugih del, toda čemu -morda bi mislili celo, da se želimo hvaliti. Zavedamo se, da bremenimo naš celotni dohodek in želimo, da bi vam naše delo pripomoglo k večjim delovnim uspehom; zato smo si in si bomo prizadevali, da s kvaliteto svojih del povečamo in izboljšamo delovno sposobnost instalacij, naprav in strojev. Pri tem pa si želimo več objektivne kritike in več sodelovanja. ANDREJ MARTINČIČ Je na prodaj. Ogled vsak dan med malico. Informacije o ceni pri Medic ing. Dragu. (Foto: V. Kastelic) Delegati Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so že ob koncu preteklega leta sprejeli sindikalno listo za leto 1977, kije sestavljena na podlagi dogovorov organizacij in organov sindikatov in republiškega sindikata. V njej so določene smernice za enotno urejanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in internih aktov temeljnih in drugih organizacij. Sindikalno listo za leto 1977 si lahko v celoti preberete v prilogi časopisa Delavska enotnost z dne 28. 12. 1976, mi pa objavljamo le povzetke nekaterih določil, ki so zanimiva za večino delavcev. Najnižji osebni dohodki Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejša dela v normalnih delovnih razmerah ter dosega normalni delovni uspeh, znaša najmanj 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SRS za statistiko v Uradnem listu SRS. Najnižji osebni dohodek se izplačuje delavcu za doseženi normalni delovni uspeh (stoodstotni individualni učinek delavca), če je udeleženec dosegel normalni (planirani) poslovni uspeh, kot je opredeljeno v samoupravnem splošnem aktu, v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti. Najnižji osebni dohodek, določen v tej točki, ne pomeni zajamčenega osebnega dohodka v smislu zakona o združenem delu. Če delavec dosega normalni individualni delovni učinek, temeljna organizacija pa ne dosega planiranega poslovnega uspeha, vendar še ne posluje z izgubo, ima delavec pravico do zajamčenega osebnega dohodka v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenili delavci temeljne organizacije združenega dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah z družbenim dogovorom in z zakonom. Najvišji osebni dohodek Najvišji osebni dohodki morajo biti tako kot drugi osebni dohodki odvisni od individualnih uspehov delavcev glede izpolnjevanja nalog na sistemiziranem delovnem mestu ter od uspešnosti delovanja temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti. V območnem družbenem dogovoru o razporejanju dohodka se udeleženci dogovorijo o enotnih kazalcih, po katerih bodo periodično obravnavali izplačila najvišjih osebnih dohodkov. Pri tem ocenjevanju upoštevajo podatke službe družbenega knjigovodstva o izplačanih najvišjih osebnih dohodkih in po potrebi ukrepajo za odpravo neskladij in nezakonitih pojavov v njihovem gibanju. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni znaša 90% poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila Skupnost socialnega varstva Slovenije v prilogi Delavske enotnosti „Vzajemnost14. Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni od prvega dneva bolezni dalje je lahko določeno v drugačnem odstotku le v tistih primerih, ki jih določa zakon. Nadurno delo in dežurstvo Za delo, ki traja dlje kot poln delovni čas, gre delavcu dodatek v višini 50 odstotkov obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas. Individualni poslovodni organi in drugi vodilni ter vodstveni delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ne bodo prejemali plačila za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo). Izjemoma je možno plačilo za tako delo le v primeru, ko pristojni samoupravni organ tako sklene za vsako delo posebej. Osnove in merila za obračun osebnih dohodkov za čas dežurstva in stalne pripravljenosti, določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti. Deljen delovni čas Dodatek za deljen delovni čas znaša največ 320 dinarjev mesečno (bruto), če terja prekinitev delovnega časa več kot eno uro in največ 640,00 dinarjev mesečno (bruto), če terja prekinitev dve uri ali več. Ta dodatek pripada pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi. Če delavec dela v deljenem delovnem času samo občasno, se znesek dodatka preračuna na dneve, ko dela v deljenem delovnem času. Dnevnica za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja Dnevnice so za vse delavce enake. Dnevnica znaša: — za čas odsotnosti od 8 do 12 ur največ 110 dinarjev. — za čas odsotnosti nad 12 ur največ 170 dinarjev. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 195 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu pripada za prenočevanje največ 85 dinarjev na noč. Udeleženci samoupravnega sporazuma dejavnosti lahko določijo tudi znižano dnevnico, ki znaša za čas odsotnosti od 6 do 8 ur največ 55 dinarjev. Do tako znižane dnevnice so upravičeni delavci, ki nastopijo službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga končajo vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa. Dnevnica za službena potovanja v tujino Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe. Dnevnice so pod enakimi pogoji enake za vse delavce. Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki so pri svojem poslovanju vezani tudi na maloobmejni promet, določijo v svojem samoupravnem sporazumu višino dnevnice za potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur. Kilometrina Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene - kilometrina - znaša za vsak prevoženi kilometer največ 1,50 dinarja. Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku. Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela Temeljna in druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost lahko povrne stroške za prihod na delo in odhod z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na določeni relaciji s tem, da delavec sam prispeva najmanj 40 din. Ti stroški se povrnejo za prevoz od stalnega ali začasnega bivališča do kraja delovnega mesta. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,50 dinarja za prevoženi kilometer. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela pripada tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi. Pogoje za pridobitev pravice do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela in višino tega povračila, določijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z določili območnega družbenega dogovora. Regres za prehrano med delom Organizacije sindikata si morajo prizadevati, da si delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela oziroma v delovnih skupnostih zagotovijo med delom (v vseh izmenah) organizirano toplo prehrano. Za takšno se šteje prehrana, organizirana v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih, ali prehrana, ki je po delovnih obrokih pogodbeno zagotovljena z ustreznim obratom. Temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, upoštevajo pogoje in težavnost dela, regresirajo prehrano med delom največ v višini 285 dinarjev mesečno na delavca. Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane po prvem odstavku te točke, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem. Soglasje za regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov daje za določen čas občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, upoštevaje dogovorjene kriterije. V obliki vrednostnih bonov se lahko regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim potrdilom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano, če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Do regresa za prehrano so upravičeni tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen ali skrajšan delovni čas v temeljni in drugi organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti. Regresa za prehrano v nobenem primeru ni mogoče izplačevati v gotovini. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in drugi, navedeni v tej točki, za tiste dneve, ko niso na delu v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. Udeleženci območnih družbenih dogovorov določijo, v kolikšni višini bodo regresirali prehrano med delom delavcem, ki delajo nepoln delovni čas. Nagrade učencem z učno pogodbo Nagrade jim pripadajo vse leto, torej tudi v času šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni. Nagrade znašajo najmanj: — v prvem letniku 820,00 din neto, — v drugem letniku 960,00 din neto, — v tretjem letniku 1140,00 din neto. Temeljne in druge organizacije združenega dela lahko določijo po merilih v svojih samoupravnih splošnih aktih še dodatne nagrade, odvisno od učenčevega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu. Nagradi ne smeta presegati 60 odstotkov povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS v preteklem letu. Razmerje med denarno nagrado in izdatki za prehrano ter za stanovanje določa ustrezni organ občinske skupščine v skladu z zakonom. Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo V samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo se udeleženci dogovorijo o namenskem znesku, ki znaša 6 procentov od bruto osebnih dohodkov; v tem znesku so skladno z družbenim dogovorom o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v EllllllllllllllinillllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIE 110 milijonov j V februarju je TOZD TSP dosegla dvojni uspeh, ko je | 1 tako v proizvodnji, kot v prodaji presegla 10 milijonov | | din (1 milijardo S din) . Kdor pozna proizvodnjo, lahko § = presodi, koliko iveric in lesa je potrebno predelati, da je 1 = na koncu vse skupaj vredno to veliko vsoto, ki je i I nekakšna vstopnica med velike. Po začetnih težavah, ki jih je tovarna imela z novo | I ureditvijo lakirnice, se je stanje normaliziralo in lakirnica | | ni več ozko grlo. Te se pojavljajo sedaj drugje, predvsem š i pri oskrbi s suhim lesom, saj ga primanjkuje na vseh e i koncih. Kronično pomanjkanje suhega lesa, ki se vedno i i pojavlja v teh mesecih, nam tudi letos ni prizaneslo. I | Kakor pravijo v TSP, že dva meseca niso videli drugačnih | i desk, kot povsem sveže; les, na katerem so še včeraj peli f | ptiči, je potrebno danes že sušiti, kar seveda ni brez po- i | sledic. Načrtovalci nove decimirnice in planerji distribu- E 1 cije lesa bodo imeli dovolj prilik, da bodo v prihodnje | = preprečili škodo, ki se nam dogaja vsako leto. 5 Upamo, da je ta prva milijarda, ki jo je dosegla TSP, 1 f začetek nadaljnjih uspehov, v kar nas prepričuje dejstvo, | | da je bil tudi januarja dosežen plan in da tako kaže tudi | za marec. Varstvo pri delu V letu 1976 je bilo za 29.341 dni izostankov z dela zaradi bolezni in nezgod. Skozi celo leto je bilo doma 110 delavcev. Će primerjamo bolniške v letu 1976 z letom 1975, je bilo celo leto 11 delavcev manj na bolniški. Porodniški dopust se je zaradi podaljšanja povečal od 9981 dni na 13364 dni v letu 1976. Največ bolniških je bilo zaradi bolezni respiratornega sistema (3726 dni), še več pa zaradi nezgod doma (skoraj 5000 dni). Bolniških do 30 dni, za kar plača nadomestilo podjetje, je bilo v letu 1976 20640 dni ali 1 % manj kot v letu 1975. Nezgode pri delu so se zmanjšale za 2 % v primerjavi z letom 1975 in znašajo 6 % ali 114 nezgod. Resnost nezgod se je v letu 1976 povečala. Na vsakih 100 zaposlenih je bilo 6 nezgod. Največ nezgod je bilo na transportnih poteh in ročnih delih. Lahko zaključimo, da so bila v letu 1976 prizadevanja za zmanjšanje bolniških izostankov in nezgod uspešna. Seveda pa še ne smemo biti zadovoljni, ker smo glede izostankov z dela zaradi manjših bolezni še vedno precej visoko. K zmanjšanju je pripomogla tudi preventivna dejavnost službe za varstvo pri delu in zdravstveni organi ter analiziranje delovnih mest in delavcev za sposobnost opravljanja dela. Najbolj zaskrbljujoča je številka 5000 dni bolniške zaradi nezgod doma; vemo, da so vzrok razni kmetijski in drugi stroji, ki z njimi delajo ljudje, ki za to niso usposobljeni. Zaradi nezgod doma celo leto 18 ljudi ni delalo. Temu bomo morali posvetiti več pozornosti in tudi ukrepati, ker ne kaže, da se bodo te nezgode zmanjšale brez ukrepov. Zaključiti moramo, da imamo z dobrim delom ambulante in službe vsaj kontrolo in lahko, če nam dopuščajo zakonski predpisi, vsaj delno vplivamo za izboljšanje rezultatov tega dela. Služba varstva pri delu (Nadaljevanje z 9. strani) obdobju 1976—1980 zajeta tudi sredstva za gradnjo dijaških in študentskih domov. V posebej upravičenih primerih je lahko namenski znesek za stanovanjsko gradnjo tudi višji. Izobraževanje Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati za ustrezno strokovno organiziranost kadrovskih in izobraževalnih služb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih za uresničevanje družbenega dogovora o štipendiranju ter ustvarjati pogoje za splošno strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev na podlagi določil občinskih dogovorov o kadrovski politiki in v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljavcev. Osnovne organizacije sindikata so dolžne skrbeti, da udeleženci družbenih dogovorov o razporejanju dohodka v občinah določijo v svojih samoupravnih aktih merila, s katerimi bodo zagotovili tudi sredstva za financiranje dogovorjenih programov izobraževanja delavcev. Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 procenta bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva so porabljena za strokovno in družbeno izobraževanje ter usposabljanje delavcev; tretjina teh sredstev pa se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občine. Glasilo v TOZD TSP V mesecu februarju je v OO ZSMS TOZD TSP izšla prva številka informativnega lista GLASILO. Mladi iz naše OO smo se odločili za izdajo svojega lista predvsem zaradi boljše obveščenosti posameznika o delu OO, idejnopolitičnega izobraževanja in spodbujanja k ustvarjanju na amaterskem področju. Kaj bomo brali v tem glasilu? Ne bomo pisali o stvareh, ki jih na dolgo in široko beremo v vsakdanjem tisku. To glasilo naj bi bilo res naše glasilo, kjer naj bi našel sleherni član naše OO prostor za izpoved, naj bo to poezija, proza, humor, karikatura ali strokovni spis. Prostor bo tudi za izobraževalne sestavke. Tu bo imel vsakdo priložnost. da objavi svoje delo. Ne pričakujemo velike umetnosti, glasilo naj bi bilo vsakomur ra- zumljivo, poljudno, pisano v realnih mejah. Želja pobudnikov je, da bi vsi vzeli to začeto delo resno in v njem čimveč sodelovali. Pobudniki za izdajo GLASILA se zavedamo odgovornosti in upamo, da bomo ob sodelovanju in pomoči vseh, ki nam lahko pomagajo, dosegli cilj in smoter našega lista. Obenem se zahvaljujemo naši TOZD, ki nam je omogočila brezplačno tiskanje in material za izdajo GLASILA. Zaupanje in pohvale ob izdaji prve številke bodo spodbuda za še aktivnejše delo. FRANC JUDEŽ Regres za letni dopust Sredstva regresa se oblikujejo v višini najmanj 1.100,00 in največ 1.400,00 din na delavca, kamor so všteti tudi učenci poklicnih šol. Tako oblikovana sredstva se povečajo za morebitne obvezne dajatve. Osnove in merila za delitev regresa določijo delavci v območnih družbenih dogovorih in samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti. V samoupravnih splošnih aktih delavci določijo, kolikšen del sredstev regresa združujejo in namenjajo za povečevanje možnosti za aktivno izrabo letnega dopusta ter konkretna merila in osnove za delitev sredstev regresa, upoštevaje ekonomsko-socialne, delovne in zdravstvene razmere delavcev (višino osebnega dohodka oziroma dohodka na družinskega člana samohranilci, težje delovne razmere, delo na zdravju škodljivih delovnih mestih, zdravstveno stanje itd.). V teh aktih delavci lahko določijo tudi višino osebnega dohodka oziroma dohodka na družinskega člana, nad katero delavcem glede na njihovo ekonomsko stanje ne pripada regres za letni oddih. Regresa za letni oddih ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku. Delavec je upravičen do regresa za letni oddih, potem ko pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, in to v tisti organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, v kateri izrabi letni dopust. Regres za letni oddih gre tudi učencem poklicnih šol. V oblikovanih sredstvih regresa za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne. Nagrade za delo ob upokojitvi Nagrada ob upokojitvi delavca znaša najmanj dva in največ tri neto poprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, ki ga objavi zavod SR Slovenije za statistiko. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim družinskim članom. /-------------------------------------------------------------- N SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI \_______________________________________________________________________________) Udeleženci družbenega dogovora o razporejanju dohodka določijo merila za višino te nagrade. Pri tem se upošteva ob upokojitvi ali smrti priznana delovna doba. Nagrade ob delovnih jubilejih Če udeleženci v območnih družbenih dogovorih o razporejanju dohodka ali v svojem samoupravnem splošnem aktu določijo nagrade za delovne jubileje glede na delovno dobo, lahko znašajo najvišji zneski teh nagrad: — za 10 let 2300 dinarjev — za 20 let 3450 dinarjev — za 30 let 4600 dinarjev Organizacije, ki uvajajo nagrade za delovne jubileje, ki jih lahko priznajo tudi delavcu, ki je enega takih jubilejev že dosegel. V takem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej. Pogoje za pridobitev, konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje, določijo temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v svojem samoupravnem splošnem aktu. Družbena samozaščita v OZD Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v statutu, pravilnikih in varnostnem načrtu določijo oblike in način uresničevanja družbene samozaščite, pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev, organov upravljanja, individualnega poslovnega organa in organa, pristojnega za družbeno samozaščito. V delovnih organizacijah, ki imajo v svoji sestavi več temeljnih ali drugih organizacij združenega dela, se za izvajanje s sporazumom ali statutom določenih skupnih nalog s področja družbene samozaščite ustanovi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ta odbor ustanovi delavski svet, kateremu je za svoje delo tudi odgovoren. V skladu z varnostnimi razmerami in ocenami ter lastnega programa izdela vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela varnostne načrte, v katerih se konkretno določijo naloge in ukrepi za varnost delavcev, družbene lastnine in delovni procesi. Varnostni načrt sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi stališč in smernic delavskega sveta. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD in drugi organizaciji združenega dela na področju družbene samozaščite ima tele naloge: — spremlja varnostne razmere in stanje v temeljni organizaciji združenega dela, — sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo izvajanje, — sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti, — usklajuje izvajanje družbene samozaščite in spremlja delo enote narodne zaščite, — skrbi za usposabljanje in vzgojo delavcev, — poroča- delavskemu svetu ali njemu po položaju in funkciji ustreznemu organu upravljanja o svojem delu in splošnem stanju družbene samozaščite, — predlaga pristojnim organom ukrepe za izvajanje družbene samozaščite. — opravlja druge naloge, določene v samoupravnih splošnih aktih temeljne oziroma druge organizacije združe- i nega dela. HORVAT IVAN Do kdaj? Verjetno ste opazili, da je naše glasilo izšlo zadnji petek v mesecu januarju in prav tako tudi v februarju. Morda boste rekli: „Nič nenavadnega." Pravzaprav je to res. Res pa je tudi to, da je za tako načrtovano izhajanje nujno imeti načrt, v katerem mora biti določen zadnji rok za oddajo rokopisov oziroma prispevkov, med katere sodijo: obvestila, vabila, zahvale in podobno. Da bi naši bralci vedeli, do katerega datuma je še možno oddati tekst za objavo v posamezni številki v tekočem mesecu, objavljamo datume izidov glasila in zadnje roke za oddajo tekstov. I j ♦ t ♦ ♦ ♦ Št. Datum Oddaja glasila izida teksta 1 28. 1. 1977 18. 1. 1977 2 25. 2. 1977 14. 2. 1977 3 25. 3. 1977 14. 3. 1977 4 29.4.1977 18.4. 1977 5 27. 5. 1977 16. 5. 1977 6 24.6.1977 13. 6. 1977 7 29. 7. 1977 18. 7. 1977 8 26. 8. 1977 15. 8. 1977 9 30.9. 1977 19. 9. 1977 10 28. 10. 1977 17. 10. 1977 11 25. 11. 1977 14. 11. 1977 12 29. 12. 1977 19. 12. 1977 Gradivo, ki ga boste želeli objaviti, pošljite na naslov: UREDNIŠTVO GLASILA „NOVOLES". Urednik S?. S ; Kino KRKA Novo mesto * PROGRAM FILMOV ZA MESEC APRIL 1977 5 £ Od 1. 4. do 4. 4. - Ameriški barvni - akcijski: S.O.S. > IZ BOEINGA 747. t Od 5. 4. do 7. 4. — Ameriški barvni — melodrama: S SOLA ŽIVLJENJA. ^ Od 8. 4, do 11.4. — Ameriški barvni — vvestern: PRE-£ GON. ^ Ameriški barvni - matineja ob 10. uri: ROŽNATI S PANTER. H Od 12. 4. do 14. 4. — Francoski barvni — komedija: $ NORA DIRKA. * Od 15. 4. do 18. 4. - Danski barvni - erotična kome-$ dija: ROMANTIKA V POSTELJI. J Od 19. 4. do 21. 4. - Ameriški barvni - romantična $ drama: ISKALA JE SREČO. Od 22. 4. do 25. 4. — Ameriški barvni — vohunski 5 thiriler: TRIJE KONDORJEVI DNEVI. £ Japonski barvni - risani - matineja ob 10. uri: MA-s ČEK V ŠKORNJIH. JJ Od 26. 4. do 30. 4. — Domači barvni — vojni: HITLER 3 IZ NAŠE ULICE. S S PRISPEVKI SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI — SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI — SODELUJTE Kadrovske vesti TOZD TSP - prišli: Franc Salmič, Marko Stojanovič, Darko Kovačič, Manda Pop-lašen, Cvetka Rajk, Ljubica Vidic, Jožefa Pezdirc, Marija Blatnik, Silvo Plačič. TOZD ŽAGA STRAŽA: Alojz Kocjančič (prišel iz TOZD TVP). Odšli: Petra Živkovič - sporazum, Vojko Koncilja — JLA, Franc Senica — JLA, Jože Kren — JLA. TOZD ŽAGA STRAŽA - prišli: Nikola Grgič; odšli: Silvo Palčič (v TOZD TSP). TOZD TPP — prišli: Jožefa Klemenčič, Ivan Maroš, Janez Turk, Jože Kostelec (iz JLA); odšli: Živojin Jovanovič - sporazum, Nagorka Lužija — sporazum. TOZD TDP — odšli: Danijel Kum — sporazum, Alojz Tekstor -upokojitev. TOZD TVP — prišli: Jože Repše; odšli: Alojz Kocjančič (v TOZD TSP). TOZD TES - odšli: Franc Lukšič — sporazum. TOZD TPI — prišli: Alojz Sadar; odšli: Jože Pavlin (v JLA). TOZD TAP — prišli: Marjan Gričar. DSSS — prišli: Vinko Kulovec, Janez Štefanič, Anton Žugelj, Ivan Bučan, _ Zdenko Brajkovič, Nikola Šajatovič, Branko Ja-kofčič, Darko Milek, Stane Puš, Jože Cesar, Jože Vukši-nič, Martin Muc, Jože Plut, Janko Goleš, Iztok Uršič, Vlado Sedaj, Nikola Hrnjak. I S 1 S S S s * * s S HHH „Dobro obveščeni" trdijo, da bo jama v katero vozimo odpadke polna do konca leta. In kam potem? (Foto: V. Kastelic) I H v... i' - ~V- .• ■"?*«::>“_ - -*<—s»» / ' * ' k ” Buldožer pripravlja nov prostor za skladišče lesa. (Foto: V. Kastelic) TOZD TSP ima v svojih upravnih prostorih tudi RAZSTAVNI PROSTOR. Pridite pogledat. (Foto: V. Kastelic) Razpis 1 j ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Delavski svet TOZD Tovarna stilnega pohištva Straža, Delavski svet TOZD Tovarna stilnega pohištva Straža, n.sol.o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA PROIZVODNJE ODDELKA MASIVNE STROJNE 2. VODJA PROIZVODNJE ODDELKA PLOSKOVNE STROJNE 3. VODJA PROIZVODNJE ODDELKA LAKIRNICE, MONTAŽE — pogoji: srednja izobrazba tehnične lesne smeri, vsaj 3 leta prakse na ustreznih delovnih mestih Pismene prijave pošljite v 10 dneh po objavi splošni službi TOZD TSP. C ^ Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stane Bukovec, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora Franc Redek. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 2250 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. V ______________________J Še ena novost iz TOZD TSP. Tik ob železniSci progi je v zelo kratkem času zrastla streha. (Foto: V. Kastelic) m t ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega očeta JOŽETA KULOVCA iz Vavte vasi se najtopleje zah valjujem vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Predvsem se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD TES, sodelavcem za podarjena venca in Novolesovi godbi za podarjeni venec in žalostinke. Ivan Kulovec