m ime S i NtJveiji ilofinilf,} dncroik V Zdrufenih diitrdk Vrtim mm vm leto . . . $6.00 Za pol let«.....$3.00 Za N«w York četo leto - $7.00 Z* inoietRitvo celo leto $7.00 n J GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki« I The largest Slovenian Dafly in the United States. 1—god every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. TEUTON: CHELSEA IS72 NO. 73. — fiTBV. 73. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903. at the PmI Office at New Yerk. N. Y.. under Act of Congress of March 3. 1879 TELEFON: CHELSEA 3S7S NEW YORK. MONDAY. MARCH 31. 1930. — PONDKLJEK, 31. MARCA 1930 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL ZADNJI NAPORI ZA USPEH LONDONSKE KONFERENC DANES SE BODO SESTALI ZASTOPNIKI VELIKE PET0RICE K VAŽNEMU POSVETOVANJU Angleški in francoski strokovnjaki se bavijo s problemom varnosti. — Najbrž bo sklenjena pogodba le med Anglijo, Združenimi državami in Japonsko. — Problem Sredozemskega morja bo o-stal neresen. — Značilna izjava angleškega ministrskega predsednika. LONDON, Anglija, 30. marca. —Jutri dopoldne sv bodo sestali v St. James palači ministrski predsed-ni k M at Donald, državni tajnik Stimson, bivši japonski ministrski predsednik Wakatsuki, italijanski /unanji nrunister Grandi in francoski zunanji minister Briand, ki bo zastopal odsotnega ministrskega predsednika Tardieu-ja. Pri tej priliki bodo natančno pretehtali in ugoto-v ili, kaj so dosegli po dva in pol meseca trajajočem zborovanju. V se kaže, da splošni dogovor ne bo dosežen. Dovolj bo, če bodo sklenile dogovor Anglija, Združene države in Japonska. I aka pogodba bi se tiktila le Atlantskega in Pacific: nega oceana, docim bi ostal problem Sredozemskega morja neresen. Francoski in angleški strokovnjaki so si danes ve« dan prizadevali najti varnostno formulo, s katero bi bil i obe stranki zadovoljni. Dosegli pa niso nobenega uspeha. V uradu ministrskega predsednika MacDonalda se je vršila važna seja, katere so se udeležili zastopniki angleških dominijev. Ob tej priliki je angleški ministrski predsednik M acDonald takole pojasnil stališče Anglije: Velika Britanija je pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, da ohrani mir, da izboljša pripomočke za ohranjenje miru ter da na ta način za-jamči, varnost proti vojni. Nadaljne vojaške obveznosti so pa absolutno nemogoče. Ako bi skušala Velika Britanija prevzeti nadaljne take obveznosti, bi s tem obljubila soudeležbo pri vojaških operacijah, pri tem bi pa ne mogla kontrolirati položaja, ki bi se razvil iz njih. Nobena angleška vlada ne more prevzeti takih obveznosti, kajt i proti temu bi odločno nastopil ves angleški narod. Danes je bil italijanski zunanji minister Grandi goat ministrskega predsednika MacDonalda. P o obedu sta se celo uro pogovarjala. Zvečer je italijanska delegacija ponovno pojasnila svoje stališče. Kot vedno, Italija tudi sedaj za hteva popolno pariteto s Francijo. ŠESTNAJST PREM0GARJEV ZAKOPANIH Rovska nesreča v Utahu, ki je zahtevala dvajset žrtev, je bila posledica iskre iz odprtega stroja. KEETLE ISLAND. Ky., 30. marca. — Iz bornih poročil, ki so dospela .semkaj, jc rasrridno, da sc jc pripetila v rovu Pioneer Coal Mine kompamije velika eksplozija plina, vsled katere jc bila zasutih 16 delavcev. Poklicali takoj pomoč iz Lexingtona. Potc-kio pa bo najbrž precej časa. prodno bo moglo rezilno moštvo dospeti semkaj, ker se nahaja rudnik v oddaljeni pokrajini, kamor vodijo le steze in ozkotirne tračnic**. Na srečo p* je bila včeraj s.bot-a in jc bilo le malo dclavcev zaposie-juh v rudniku. SAL LAKE CITY, Utah. 30. marca — Državna industrijska komi-s'ja jc sporočila danes, da se je | pripetila dne 6. februarja v rovu : Standard Oil Company eksplozija ogljikovega prahu, ki je zahtevala j rtvajsrt človeških žrtev. Ta eksplozija je bila posledica Iskre, ki je priletela iz nekega stroja. Prostor, v katerem je stal stroj, ni bil pre- ! iskan že petnajst ur in pol. če vse j buie kaj plina. Preddelavec. ki je bil tam štiri i ure pred ckspl jeijo, m imel nika-kc varnostne svetilke. Komtsija za- ' hteva vsled tega, da morajo biti vsi ; preddeiavei opremljeni z varnost- j ni ml svetilkami. Nadalje se nujno priporoča, na! se stroje, ki proizvajajo iskre, nadomesti z drugimi. FRANCOZI ODOBRILI NAČRT Poslanska zbornica je ra-: tificirala včeraj Youn-1 gov načrt. — Velika a-i gitacija proti njemu. j PARIZ. Francija, 30. marca. — j Poslanska, zbornica je danes zjutraj odobrila Yoimgov reparacij ski načrt s 445 glasovi proti 40. Tekom debate, ki se je pričela v soboto zjtraj, je zagovarjal m ministrski predsednik Andrej Tardir u sprejem v daljšem govoru, v katerem je izjavil, da bo Francija obdržala svojt> akcijsko prostost, če tudi bi se Nemčija ne držala svojih obvenonti. PARIZ. Francija, 30. marca. — Tekom kabinetne seje glede ratifikacije Youngovega načrta, so delili r jjalisti letake, ki so sc izražali proti sprejemu ter izjavljali: — Glasovati za Youngov načrt, se pravi glasovati za povratek bom b -n h zračnih napadov nad Parizom. NESREČA V ALBANIJI Izletna družba, sestoječa iz konzularnih uradnikov, se je na Ohridskem jezeru ponesrečila. — Devet oseb utonilo. BEOGRAD, Jugoslavija. 30 marca. — Na Ohridskem jezeru, ki leži med Albanijo in Jugoslavijo, je 7i-padno od Bitolja danes popoldne utonilo devet osrb, Izle'n ki so se vozili p j jezeru v motornem čolnu. ki se je pa iz ne -znanega vzroka naenkrat prevrnil. Med mrtvimi so: polkovnik Pro-tie, grški generalni konzul v Kori-ci in njegova žena. sopr^a tajnika jugoslovanskega tounzuktta Kri-stica ter soproga čehoelovaškega konzula. Korica je gorski kraj v Alban'ji ter leži nedaleč od to-^ke, kjer sn stikajo grška, albanska m jugoslovanska meja. BRUENING ZNAČILNE SESTAVIL ! ODREDBE NA KABINETi DUNAJU NASPROTNIKI SUŠE ZMAGALI V AVSTRALIJI Pri ljudskem glasovanju v državi Victoriji so dobili mokrači več kot stotisoč glasov večine. POZIV RUSKIH BREZB02NIK0V Kampanja bo zopet ponovljena z dvojnimi si« lami.—Delovanje ekse-kutivnega komi t e j a brezverske družbe. CHICAGO IN PROHIBICIJSKA PRINC NIKOLAJ JE DIVJAL POSTAVA Z AVTOMOBILOM Unit Literary D.gest }e objavil, du j« v Chicagu Izreklo šest glasovalcev proU enemu proti sedanji o-bhki prohlbtcajsfce postave. V Syracuse. N Y., * Racine, Wis in v Roeester Mkui je bilo glasovanj« mm pretile postave celo močnejše kot v Chkafu List je ruspotl&l včeraj vpra&al-ne pote rmmx bankirjem dežele l&tutako eo dobil* vpra£alne pole t odi vsi BdravntiO. odvetniki, učitelji ta of the City of New m devetdeset odatot-enfor-btlo 14 BUKAREŠTA, Romunska. 30. marca — Neprijetno pozornost jc vzbudila tukaj novica, da je v zadnjem času princ Nikolaj, ki pripada regentskemu svetu, tako neumno divjal po ulicah, ter pri tem podrl majorja Georgescu. ki se jc pritožil nad tem ravnanjem. Major je bil obsojen na tn tedne zapora, ker je raaakalil prtnčevo veličanstvo. Maj««- Georgescu nI najprej spoznan. da Je bil vocnlk princ a ko je spcenal svojo »moto, ga je takoj prosil odpuščanja, kar ga pa ni obvarovalo pred takojšnjo kaaaljo. MOSKVA, Rusija, 30. marca. — Družba za ateizem ali bregbošt /o' je izdala danes nov poziv za oja-čenje in razširjenje svoje proti-ver ske kampanje. Ateistična družba hoče do leta 1933 70.000.000 sovjetskih državljanov izpreobmiU k ateističnim principom. Z drugimi besedami rečeno, pc dvoj .ti hoče svoj prvotni program, katerega je sovjetska Rusija določila že pred zadnjo kampanjo proti veri. Število je bilo povišano od 35 mi-lijonob na 70 millj juiov, ker si prilike ateizma izvrstne, kot je objavila družba. Uporabo sile proti vernikom jc proklamacija strogo obsojala in člani društva, ki so se pregrešili proti temu. so dobili oster ukor Temu nasproti pa bo ojačena miroljubna agitacija proti veri. Družba je obsodila sovjetski teo-misarijat za vzgojo, da ne deluje skupno z ateističnim gibanjem. Zahteva. da se posveča v vseh šolah večjo poaomost ateizmu ter obenem važnosti boja proti antisemitizmu. MELBOURNE, Avstralija, 29. marca. — Tukaj sc je vršilo javno Ijdsko glasovanje za odpravo salonov. Da bi bili saloni odpravljeni, bi morali dobiti suhači tri petine glasov večine. Suhači so se pa strahovito opekli. Njihovi nasprotniki so namreč dobili nad stotisoč glasov večine. Victoria, ki ima 1.800.000 prebivalcev, je druga največja država Avstralije. Mesto Melbourne je suho, istotako tudi nekaj predmestij. Pred javnim glasovanjem se je vršila tukaj vroča kampanja za oziroma proti odpravi salonov. PODEL NAČIN MAŠČEVANJA V Lo» Angelesu so aretirali klavca, ki je osumljen podlega zločina. — Petletni deček v resni nevarnosti. ADVERTISE in "GLAS NARODA* ŽELEZNICA BO POTROŠILA DESET MILIJONOV DOLARJEV CHICAGO, 111., 30. marca. — Predsednik Illinois Central železnice J« danes objavil, da bo potrošila družba v tem letu deset milijonov dolarjev za nov ieleeniški ma- ČASTNIK ZASTRUPLJAL ŽENSKE DENVER. Colo.. 30. marca. Major Charles Shepard. armactn; : zdravnik, j^ b 1 včeraj arct.ran poč j ciHlolžbo, da je zastrupil svoj? dv^ i ženi. Shepard se nahaja v tukaj-nji okrajni jetnišnici. Zvezno za pomo povelje je obdolžilo Shcpar- j da, d i je junija meseca zastrupil i svojo clrugo ženo v fortu Kiley. i Kansas ker jc imel ljubavno raz- j mer je z Miss Grace Brandon, ti j p'.otko v Brooks Field, San Ant'.-nio ! Texas. Preiskava bo sedaj uvedena tud: Blede njegove prve žene. Njen brar James Clulds, iz Needles. Cal. je izjavil. da je umrla njegova sestra v zelo skrivnostnih okoliščinah, ko j'-imel Shepard ljubavno razmerje z neko drugo žensko. Iz svoje celice je izjavil armadni zdravnik, da jc umrla njegova prva žena naravne smrti. Odklonil pa je vsako nadaljnje pojasnilo. LOS ANGELES, Cal.. 30. marca Tukaj so danes aretirali Tom Geor-ge-a, klanca, ker je baje dal neke- j mu petletnemu fantu sandwich z zdrobljenim steklom, da se na ta ' način osveti nad njegov> materjo, Mrs. C. L. Wodall. Do nadaljnega zaslišanja so ga pridržali pod jamščino $500.00. 1 Mrs. Woodall, ki je stanovala pri . klavcu, se je baje sprla ž njim ra-i di neke denarne zadeve. Sosed, po imenu, Ernest Tudor, je včeraj po- i klical pomožni eg a šerifa, da odstra- j ni Georga iz stanovanja Mrs. Woo- i dali. Par ur pozneje sta se pojavila Tudor in Mrs. Woo la 111 na policijski postaji s sandwichom, ki je vsebovaL zdrobljeno steklo med dvema ploščicama mesa. Izposio-vaia sta zaporno p:veljc proti klavcu, potem ko se je izkazalo, da je ial fantu ta sandwich. Cc bi bil George spoznan krivim, Za. morejo obsoditi le na eno do Jcsctih let jcce. Obdržal je sedem Muel-lerjevih ministrov. — Kabinet se nagiba proti desnici v nemškem državnem zboru. BERLIN, Nrmcija, 30 marc > Po v^s dan trajaj cem ;> svetovanju s strankarskimi voditelji, h-dr. Heinrich Braeninp; v-crrtj zvečer objavil, da se mu je posrečilo sestaviti novo vlado, ki bo sledila vladi MueJlerja, ki jc re^ignirala zadnji četrtek, radi nesoglasja med r.Iani glede vpra-šajija zavarovalnine za nezaposlene. Novi kabinet obstoji iz naslednjih oseb: Ministrski predsednik Dr, He;n-rich Brueriing. minister 7«i zunanje zadeve Dr Julius Curiiu.%; minister za no'ianjo zadeve: Dr. Joseph Wirt.h; finan ni min #'er Dr. F'au! Mol-denhauer; poljedelski miiaVT: l>r M ir' .n Gchiele; delavski m.ru;;ter. Di Acl im .'j" ger^ra ld. To so imena glavnih članov novega kabinet. Novi kibm^t ic sestavljen iz jjetih rednjih strank Dr. Schielle je v .topil ko4, neodvisni član nemške nacijonalusMenc stranke. KRUH IN MLEKO ZA NEZAPOSLENE CEHE PRAGA. Čehoslovaška, 30 nvir-ca. — Zveza .poljedelcev jc stavila vladi predlog, naj daje v bodo« podporo za neaapodene ri'l'nn.i ^ potovini. deloma pa v kruhu in mleku Predlog zasleduje namen, da pospeši prodajo poljedebkih proizvodov. JEZNI ZAKONEC USMRTIL TASCO NASHVILLE, Tetin.. 23 marca | P rc*ti 37-letne mu farmerju Ray- ' mondu Stone je bila danes dviirnjc- j na obtožba za^tran mora. U..mrtil ( je svojo taščo ter težko ranil rrvojo J ženo in tasta. Z vladno predlogo s e strinjajo vse stranke. Socijalistični delavci nj bodo vbodoče uživali nobene prednosti. DUNAJ. Avstrija. 20 marca VLada je sestavila zakoniki predlog, kojr-ga rwimen je urediti odno.'aj • mod delavskimi unijami, delavci in delodajalci. Določbe predloge .. t take. da se bodo morale ž njimi zadovoljiti v,,'- stranke. Poglavitna doloiba se i;lasi, noj ne imajo vbodoče socijalusttčni delavci nobenih predno'jta pred drugimi de!o\-cl Kolektivne pogrxlb*' z d^lodajaM r»o le t^rlaj prmlavne, ee ne It.IcIju-•ujejo članov nessocljallstičnih delavskih organizacij iz tovarn Vbod-*'V bodo delodajalci odtx<;a-vali »d delavčevega zaslužka !<■ pr; -c'ojbm^ ra bolnjsko blagajno i:i prLsUrjbmp za invalidno podporo, no ;.va prisojbln za .'.klad . ko1 . ti^iK- stranke Delodajalec sme sprejeti nr» de-1« tistega delavca, ki je član kake politične «ctrank* Ni pa treba, da bi bila ta stranka baš socijali-stična. Ako sklene delodajalec k skupino delavce-/ pogodbo, da bodo delali z. t manjši denar kot ostali delav i v k.ti tovarni, smejo sladnji zalite-vati šele dva tetina po sklepu te pogodbe njeno razveljavljeni*5. JAVNA ZBOROVANJA NA PRUSJCEM ZOPET DOVOLJENA BERLIN. Nemčija, 20. marca Notranji minister je preklical pre • poved glede javnih zboravan L: a-vil je. da je sprejel medtem časo.n drža\nn zb >r novo republikansko varstveno postavo, ki bo zadostno zaičitila javnost pred nemiri NaroČite se na MOias Nrnfoda" — največji »lovenrtl dnevnik ▼ Združenih driavatt. ter i j al in druga izboljšanja. V promet bo spravljenih devet novih električnih lokomotiv na olje ter 2300 tovornih in osebnih vos. STRAH PRED POTRESI • NA JAPONSKEM TOKIO. Japonska, 30. marca. — Večerni listi so danes objavili svarilo centralne motereoloake posatje na prebivalce ozemlja Ito, znanega kopališča na polotokup Itu, štirideset milj južno- iztoJno od Jo-kohame. kjer so od srede februarja meseca občutili dva tisoč potresnih sunkov. Policija in krajevne oblaoti odrejajo vse varnoetne korake, kajti številne hiše so postale vsled stalnih sunkov tako razrahljane, da je postalo bivanje v njih skrajno nevarno. Mnenja vodilnih sejzmolo-gov glede tega si precej nasprotujejo. Nekateri domnevajo, da ni nobentga vzroka za bojazen, dočim izjavljajo drugi, da je dovolj povoda za bojazni. Vsi pa so edini v tem, da je potres zgolj lokalnega pomena. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VEftUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 _____________________ • 9.35 " 1000 ........................ $18.50 " 2500 ........................ * 46.00 " 5000 .................... 5 91.90 *' 10.000 ---------------------- $181.00 v Italijo Ur 100 20«. 390 . 500 . 1009 « 5.75 $ 11.30 $ 16.80 $ 27.40 $ 54.25 60c; IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 -za $50 — $1; za $100 — $2 ; za $200 — $4; sa $300 — $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodlal v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumeta glede načina nakazila. Izplačila po posti so redno izvršena v dveh do treh tednih. KUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75«. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, H. Y. Telephone: Barclay 0380 _ = J t A* m a 100»' NEW YORK, MONDAY, MARCH 31, 1939 ■■ » ■■■■ — - —— OvMd and Publlahed bj ILOfBNIC PtnUUIDMQ COM7AN1 tA Corporation) Pretidstxt Loula Benedlk, of ; mi of Um corporation and ad at of above officers: New Ink City, N. I. "GLAS NARODA (Voice el tke Pee pie) Evnrr Day Except 8oadi»/a and Holiday«. to oato leto velja llat la Kanado---- £a pol leta-- fit ftetrt let*---- Ameriko S3.00 ti -60 Sa New York aa o®to leto__f7.0B Ka pol leta----—-HM Za lnosen&ctTo sa celo leto_____$7 De Za pol leta------------JS.30 Subscription Yearlj $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" izhaja vsaki dan trntemfti nedelj In praanltev. □opici brat podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar na) se blagovoli poSUjetl po Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov, pfeattaa. da ss aam tudi pzejtoje bivališče naanaal, tla hltrejt najdemo naslovnika. Holiti« iiih nasprotnikov, pa«% * pa notranjega nesoglasja. Za njim sv ne bo nih«"e prav posebno solzil. Edinole je neizprosna potreba ratifikacije Voungovega narrta ga je vzdržala pri življenju. Meseca jutiija 1frjs, ko je bil s t vo rje no "ministrstvo osebnosti**, je manjkalo kabinetu od prvega pričetka popolne zveee strank. Tako imenovana velika koalicija je obstajala le po i-menu. V interesih ni bilo nobene enotnosti in podobnosti, ki bi lahko združevala stranke in stran«"ice. Giede vsakega važnejšega vprašanja v notranji politiki so se pojavili spori in prepiri. Edinole močni roki Stresemanua se vee kot enkrat posrečilo obdržati na vajejih njegovo ljudsko stranko. Ko je po vročem boju s svojimi lastnimi tovariši Stresemaun meseca oktobra zavedno zaspal, je odklenka-lo vsaki edinosti v Muellei jevem kabinetu. Nikogar ni bilo, ki bi imel toliko avtoritete, da bi v odločilnem trenutku združil nasprotujoče si elemente. Slehernemu je bilo znano, da bo napočil konec prej ali slej. Vseeno je pa dalje vztrajal k«»t se je splošno pričakovalo. Priznati se mora, da se je moral boriti Muellerjev kabinet z izrednimi tezk<*"ami. Nemžko gonjxidarstvo je v zadnjih letih nazadovalo, število brezposelnih je naraščalo. To sta bili bremeni, podj katerima s< je zrušil Muellerjev kabinet. K temu so prišli še grehi Marxovega kabineta, predvsem prazne blagajne, katere je moral prevzeti kot tle«l-Seino ob svojem nastopu. Edini močni mož v kabinetu .je bil Stresemann. Vsi drugi so bili diletanti in terretiki ter novinci v pravem l>omeiiu besede. Navzlic temu s<» mu je pa posrečilo marsikaj doseči. liešil je »koro (tovojue probleme. Potom zboro-vanja izvedencev v Parizu ,ie bilo rejmracijsko vprašanje nanovo uravnano, \\ ungov načrt je bil sprejet in uveljavljen. Zadnjo jesen je bila izpraznjena druga porenska cona, d oči m je izpraznitev tretje, kot zadnja točka Strese-mannovega programa, pmnl vrati. Rešiti jo treba le še vprašanje Saar doline, o čemur se bo zaeelo v doglednem času razpravljati v Parizu. Muellerjev kabinet je dogospotaril. Njegov pa dee je bil logična posledica njegove lastne notranje .slabosti. Žrtve pretepov. V teku zadnjih dni so pripeljali v bolnico več žrtev pretepaštva. med temi hudo ranjenega posestnika Jakoba Kecija iz T ran a. Nesrečnika so napadli, ko se je vračal domov, pijani fantje ter ga jr nekdo sunil z noše m v prsa Cela zadeva je precej zamotana, ker 11 -dijo nekateri, da se jc Keoelj sam ranil z nc^ptn. Prav tako hude p'»-škc-dbe je dr bil kočar Antoni Per-mr 'T. Reten} pri Kamniku V pretepi ga je nc!so sunil v p; ^a. Hudo rano na roki je dobil uslužbenec nc-kc^a podjetja v Kapniku Albert Šlegel pri i>retepu pred cerkvijo v Movu. Cdurrn incident ob proglasitvi Mibe. Sodna koirtisija kmalu ne beleži tako odurnega incidenta kakršen se je popoldne primeril v raz-pravn; dvorani po proglasitvi sodbe. Pred malim senatom, ki mu je predsedoval si. o. s. Ivan Kralj, se je zag:*varjal zaradi več vlomov po-ha j kovač in profesijonalen vlomi-lcc Nace Moček. po poklicu tesar, nestalnega bivališča, rojen 9. .julija 1889 v Kamniku pri Prevdju I,c-ta 1920 je sbil prfni ljubljansko po reto zaradi več tatvin obsojen na 8 let jere. Svoj tatinski poklic pa je začel že leta 1911. Lam od septembra dalje, jei zvršlil razne violent'era dalje, je izvršil razne vlomil v hišo Jožeta Beliharja v Šenčurju rri Kranju, kjer je pokradel r3zno%Tst:ie predmete, med drugim cclo kis. olje, in solato. Tudi nekaj denarja je odnese. V decembru je izvršil dva vloma, in stcer pri po- LAXGE8T SlOVBfl DAIlT kf O. Ji. A seatniku Antonu Klakočerju in Josipu Klobasi v Ješ.vcu. Klakočar-ju jc odnesel mtd dragim 1 tisočak. Letos, začetkom januarja pa se je Može k pojavil v Lisičnem. kjer je okradel posestnika Frana Kcvactča. Celotna škoda, ki jo jc : r^vzrcčil s svojimi vlomi, je bila u-' g carl jena ramo na 2939 Din. Krade! j? pač, kar mu je-prišlo pori roke. Pred srnatom je Možek rzr in- Kxlxnira.nc vlcrnc primal, pristavil je same. tli n, vsega ukradel, kar je p1 i no v otH 'niči. In obojen je b! zaradi 7le":ir!.va tatvine na 4 Irta t-vke jc-e tr-b ic> in v smislu paragrafa 52 kaz. zak. pj pre strani kazni v prisilno ddovnico. Ko mu j c DTedsednik pa raKslasi-tvi sorr*e pn-•tbupancem na «»nl »vet. i*o mnemtM so aati^>mor1!'i Iter jlt» drttib« ovira gmri eete * kawrtjo. če «e njalovi, namesto di čMnprrj priti » Ssunomorilnini kan- M opremljeni t n u prs pom o • -M bilo treba rje po- rajalovil. kakor se k> dogaja zelo pocoeto zdaj. ko obu.panci nimajo pri rokah zanesljivih saxnom4wil-nih pripomočkov Da otistntnl vse te nedostatke. Je ustanovil originalni Poljak klub. ki ima tudi svoja pravila Po pra vi lih kluba mora dobiU vsak član. ki se hoče preseliti v krtovo deže-i lo. sa mal denar vse samo«nort!ne ' pripomočke, mora se 'pa zavezaM. de zaipusti vse svoje premoženje klubu Ustanovitefju kluba je šfc> •ičtvidno v prvi rrwti aa denar, ka-bi zapuščali samomorilci klubu odnosno njemu. Seveda so pokaxall na policiji prosilcu ener fkčao Smrt pod vlakom. Tb dni je tovorni vlak pn Pakri>-cu povozil selj3ka Markovira iz Si-ratiča, ki se je iz Baljevine vračal demov. Seljak je oil gluh in m čul prihajajočega vlaka Strojevodja jc sicer nesrečneža v zadnjem hipu opazil, pa ni mo^cl vlaka ustaviti. Avtomobilska nesreča. Te dni re je pri Trcbinju i^iripe ti?, težka avtomobilska ncsieča. katere žrtev jc postal mlad meha-n k Alija Kaprtarnovič, d^čim je bil šr-frr Mustafa Kapetanoviž tež->;t- ranjcai. Nesreča je baje nastala radi defekta v Mi' toiju. Šoferja so prepeljali v bolnico. Pn 15 letih sr jo javil. Kakor trsočt drugih, jc mora! tu di Andrej Domin'k iz Runve prcrl 15 leti na, rusko fronto. Nekaj me-?c?v rr> n jew vi roditelji dobivali pis na, potem je pa nenajdoma utih-nil. Vr?ja ka knmanda je r -dateljem p • i la. da je Dominik na boj i š -ču padHL Te di>i so pa rudU?lj: ] cteli iz Rusije pismo od svofega r na. o katerem so mislili, da je is davno mrtev. Dominik piše, da jc rpetovano pisal, pa ni dobil nobe re^a cfig^ora. V Rusiji se mu godi dc*3ro, ima hiše in poseHvo. Pro-je reditelje, naj mu po«žl)ejo dokumente. da se vrne v domovino. Zastrupljen^ dveh delavcev. V Višegradu sta te dni delavca Bivnko h. Tihoanir Kcstič v mali baraki zanetila o^lje in pri ognju takoj tudi zaspala. Drugo jutro i j našli Branka že mrtvega, Tilio-mirja pa so prepeljali v bolnico, kjer ne bJti s smrtjo. Zastrupila sta se z ogljikovim dicksidorn. SAKSER STATE BANK R2 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme, te stare in stanovitne domače banke. List slovenskega naroda Velikonočni S6 bližajo G f"} OTOVO se boste tudi to leto spomnili svojih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam : naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo. more nujni potrebi, in veselje obdarovancev se 1 podvoji, ako dospe denar pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. , Sicer »o slabi in brezposelni časi, kakor mi )e rekel moj prijatelj, ko i*em ga vprašal, kako mu kaj gre, si mora pa človek sam raapoloae- nje ztoljsati z lastnim humorjem. O tem imamo d'*>ti zdravniških razprav. ki dokazujejo, da .smeh pre-trc.sa posebno želočtio živčevje, kar vpliva na boljšo prebavo. Pravil-riti prebava je podlaga dobrega zdravja. Komur je zdravje drkgo in nc T zamuditi užitka za smeli in zabavo, naj si ogleda predstavo, ki jo prired. dne 6. aprila t. 1. v S. S. Turn d v. rani Soc. pev. klub "Naprej" Vprizorila se bo burka "Mo% uniforme". Opi^ igre je v kratkem Nle-deri: Mujstcr šivankc Cviren ima liu-do hi sitno soprogo, ki doma hlače no i. on am pa nima nobene be-|>ri hiš:; rimo Asata jc "bos" Kol soprog Agat m mora vsa hišna dela i7jvr.«evati. kuhali, prati, p.tnetati. nakup-vati, čistiti it trm se za počit? cela zmeinjava. | V koliko ima Cviren smolo s kvo- t jo boljšj polovico, toliko več lm-i treče in t olažbe v "svojem pomaga-ču Miloku. ki mu jc do skrajnosti r vc in deber ter se na vs? kriplje 'rudi. da mojstra reši iz zagate, katero mu jc povzročil premeteni vc-likomcstni agent Majer. Milek se trudi dobiti 20 krmi. toda « naročili ni nič, ker so žc vse vnapreij plačana mojstru samemu, in Milek Jtdrdc s p > mojstru Cvu-nu izročeno mu uniformo in sabljo v občinsko dvorano, kjer naj sporoči. da se mojster seje udeleži kasneje. Odhajajočega Mi loka sreča na vrat;h njegova Iiiza. zahtevajoč hlače ^vojega gospodarja, katere u naj Milek po mojstr vem naročilu izvTcč;, samo naj pazi, da jih nc zmečka. In sedaj, po odhodu mojstra Cvirna se začn? prava gonja za hlače med Milekom in bizo. pri čemer MHck svojo avtoiiteto še s rabijo poudarja, česar se pa Liz i precej boji. Vse pa preide v ljubc-r?nsko p igaJanje, če jo Milek vza-m~ za ž?no ali n?, kar Milek ,o';lju-b: p J pogojem, da mu jxrsodi 20 Iren, na kar Liza pristane. Vse pa zepet Agata zmeša, k* nenadoma vstipi med tem ko jo Mi lek cdkuri. Pri razgovoru Apata za-ri 'e vo cbljubi Lizi pomoč, da jo Mlkk poroči, odnese pa sa bljo sc-boj. Milek, poeabtvši sabljo. i?e vrne ter sre.^a mrv^ra in med iskanjem sabje. jo pribriše zoi^iet agent Ma-tn\ ki neusmiljeno zahteva svojih 20 kron. medtem pa vstopi Agata. | l:i r, ra bi jo vsem pravi rc^pekt v te -t pr. M3jcrja sta Milek tn Cviren izigrala kol, norca. Drugo dejanje nam kaže mojstra Ovinia kot pravega junaka za kuhinjo in metlo, ne pa za sabljo, katero Agata pogreša. Pri rafegovoru med mojstrom in Agato je Cviren prava mevža priti eneržiji Agate, kateri vsako najmanjšo stvar pritrdi in reče vedno, da je belo, da-siravno bi bilo tako črno kot najtemnejša noč. Cviren si še pomagati ne zna pri pomivanju dreprnj, da si bi prevročo vodo shladil s pri-livkom mrzle vode. kar mu mora tud: Agata razložiti. Kar Oviren z Agato pokvari, nam pa zopet Milek s svojo Lizo popravi. pri čemur zopet hlače in zaljub-Jjmcrjt igrajo vlogo, kar pa zopet Agata pokvari, misleč da je Milek rc> ženin za 20 kron, in Milek jo orUcuri -z Žigonovo jopo. Liza pa v jok, ker Ji jo je zopet fant pobrisal in Liza za njim. Agata -se poganja s Cvirnom za dopust k občinski seji. kar mu Agata kratkomalo odreče in po njenih mislih bi bala ona najbolj sposobna za gostilni čar ko. ne pa za ženo krojača, ki Ji še toiiko nc preskrbi, da ji ne bi bilo treba izposojevati si bluze pri sosedi. Ovima preseneti njegov občinski sosvetovatec Trček in ker je tako zamišljen v samega sebe niti Trč-korega pnhoda ne strpazi. Cvirna to Mlleka, M are iaročt is- | Peter Zgaga jemnino. seveda brezuspešno. Pii razgovoru med MJekorti in Jerne-joan radi ieiiitve z Nežo, ju preseneti eksekutor, ki e svojim ftaro-krajakiin nastopom kot uradna o-seba povzroči obilo zabave in smeha posebno pa s svojim kupletom ih izvrševanjem rubeži«. Jcinr-j. Majer. Cviren, Žn?on Agata in rksekutor zaklju ijo do v;hun;-a zmešnjav p>lno drutio dc janje, ki se razreši v pipitno za-dovoLjs%v«> \~-ch v uetjem dejanj« v cb^aiski svetovalnici. I.^t'.ako r 7 a kiju 'i tudL v ob-.n zbornici Ijubavno razmerje* nicx! Milekom ai Lizo z/arajiro kak* r tti-di v-e neprilike agenta Majerja. ki jo s svojim kovčekom odkuri. cksc-kutoc pa za njmi. Bmka ie i^johijena z izvrs' :umi samospevi in dvocspevi, katere izvajano Liza. Milrk. Majcr, eksektito: in celi zbor. Vloge so vse v roka! izb'-mtli igralcev Sn p-tje Stvrstnih pevcev. Noben ljubitej dobre m pristne ter komirne prireditve m bo zamudil te prilike. Na svidenje 6 aprila 1930 v M h Tu m dvorani. F T Sudbury. Out. Časa imamo dovolj, ker tukaj imamo sedaj prisilne počitnice. In-teiTiat .otial N.kei Co jc cdpj * la nad 300 delavcev. To se ze d :i po zna za lak kraj kot je Sudbury Slovenci, ne strm za delom, do kler se razmere ne iz'x>ljsa>io. V že itak mrzli On t ariji ie jc M ma zopet ponovila; sneži žc dva dni. Pri rojaku Mr in Mrs, Urbanč je oglasila gospa Štorklja. Mati 211 s;nček sta zdrava Čestitamo! Na ro.ink posojenih 5 kron, ker vrt nI ntagrt j ta na njih Argentini nisino imeli po r,rbnih neprihk. Prav dobro smo se vozili z vlakom in tudi jesti in denarja nam ni manjkalo. Po Bol i \o ji ni bilo nobenih posebnosti. V Peru v trgu Sicuani jc prišlo Mirku na misel, da je dal povelje, da se bo tukaj končala naša pol Odvzel jc Matiju in Carolu v^e slike, da nc bo\ita mogla ekvije. Fdino, kar jima je pustil, je bil samokres in vsake mu jto dva sola denarja. Mi trije smo se takoj drugi dan odpeljali z vlakom do mesta Cusco. Večkrat mno bili vprašani, kje sta naša tovariša in vselej se jc Mirko odrezal. da sta v tolnici. da nc moreta več dalje Pri tem je ostal Ko smo prišli v Limo, glavno mcsito republike Peru. sva morala s Francem v bolnico radi malarije za i>ct dni Ko sva prišla iz bolnice, smo !»li takoj dalje z vlakom do zadnje postaje.. Tako rmo nadaljevali pot' do Ekvadorja do tr^a Rijo Bamba. seveda največ z vlakom. Ko smo od tam dalje potovali sta se mi v noči na»tihem sknle. Ko sem prišel na postajo, sem videl, da sem sam. Takoj sem vedel, da me mislita pre-variti, kakor ?*ta Matijo in Carola Ko smo prišli v glavnem mestu Skupaj, sta se me jako prestrašila in sta jo tudi čez par dni na tihem ubrala dalje. Tako sem bil za njima in jima sledil do trga Ca Jam-be. Tam sem ju javil na policiji in policija jima je prepovedala i2hou iz trga, in dala ukaz Mirkotu, da mi mora dati nazaj moje mape m knjife. Policija mi je dala tudi potrdilo. da sem resnično prišel v družbi teh slabih prijateljev do tukaj. in da bom od tukaj dalje prepotoval sam Venezuelo, Coio&nbijo in otoke. 6edaj sem imel tudi malo odmora, v Porto Rtco. V par dneh se bom prepeljal • v S an to Domingo. Kar sem imel dosedaj potovanja, se nimam kaj pritoževati, zakaj vsi konzulati mi gredo jako na roke in tudi večje tovarne mi dosti pomagajo. Parobrodske družbe ml dajo večkrat prosto vožnjo z enega otoka »a drugega. Mislim, da v par mesecih bom že prišel v Panamo, in potem po CentraH Ameriki mi bo šla pot hitreje kakor pa po otokih, ker moram večkmt čakati broda po petna jet do dvajset dni. Kw je malih otokov imajo prav slabo paro-brodsko avezo, ker je malo prome- Ja tako vam rečem, težko je na tem svetu. V jutranji un, ko je dosegla vela ctruftba viaek razposajenosti, je rojak žalostno sklonil glavo in m: s i obe ko zamislil. — Kaj ti je? — to ga vprašali — O, nič prida ni. nic pnda Nk* dobro se ne počutim — Pa pojdi domov. — Saj b. sel. pa je moja žena ^la-volje. Zakaj je .slabe vuljp 1 — Zato, kc: bi:' tU to»iku ca »a du- Ziiačibio je tudi m^iednje mu druvanje dragica rojaka — Žcn-vke ^a res nic ne pom. 'i jc, žen ie nc vedo, kaj denar kola Včeraj me je razjezila, da sem d k Italijanu in popil ui k^irtc vina Tri fcvafte vina - to Je so ze .rije dolarji. Ah jih ni Škoda"* J,» saj prav.m, žentske! Žen.kc pa rci ko-ta jo človeka. ^ V Lcndonu razpravljajo, kako bi odpravili bajne ladje. Nekaj bo re.^ treba t »riti, kajti . piihcdnji vojni ta bile boijnc ladje za samo ljubo napoto. V prihodnji vojn: bo Vreba tla ti aeiopiJKium čcn^. ¥ Bilo ]e pred pustom Oznanjena je bila velika prireditev. z gledališko preti :avo. plc-,>oin in prosto zabavo. V.-e se jr pripravljah), kajti bil c največji dogodek v sezoni In med zakonskim možem m za krnsko ženico se je razpletel slc-deci p ogovor: — To stvar .si bo pa treba ogledati. - je rekla ona O. seveda, .seveda, prav gotovo. — Ti bor lorej ?el? i;a je \-\n-a šala. — Saj sem ti rekel, da brezpogojno. Tega ne smem zamuditi. Ti pa ne moreš iti v lanski obleki Sai veš. da bo vsaka nataknila nas? vs • najlepfo in najmodernejše, kar ima — Seveda nc morem iti v tej ,.ta-ri o';lcki. Smejali bi se mi — ie pri-IKimnila vsa srečna ■'H Vidiš, nato se mislil je ic kel mož - in zato sem kupil Okolu vrata mu je padla in od veselja zajokala. - O ti moj dra gi, ti moj prisrčno ljubljeni — Zato sem kupil je nadaljeval, — samo eno Vitopiiico ... * Učenjaki odkrivajo nove planete računajo mzdaljo med zvezda »ni in si la.ste nekako gospo dra siv o nad svetovi v vsem j-ju. Vse hočejo vedeti in dognati: kak-šna vročina je na drugih zvevdan, kakšni so plim in predvsem čc zamorejo ljudje na drugih pianettn in zvezdah živeti To ie jako hvalevredno doganja-nje. toda nazadnje bi biio vseeno boljše, če bi skušali znanstveniki, učeitjaki. diplomati in takozvam poglavarji človeške družbe dognati. kako bi bilo mogoče vsem Jjudem na tem svetu tako živeti kot se človeku apodobi. H- Neko pogrebno podjetje se priporoča občinstvu z naslednjim oglasom: ► — Cemu bi živeli, ko Vas pa naše podjetje pokoplje za borih 26 dolarjev in šc manj? Zares se vam ne izplača živeti. Posiužite se prilike! B. S. Miljotin Strnad, pofcovfeiee. — Kako ti je všeč novo stanovanje? — so vprašali rojakinjo. — Hvala, vse bt bilo prav. Če ne bi stanoval polcj* mlad zako*iski par, ki se krega od zore co mraka — Res mora bi M strašno pokušati kaj takega. — Kaj poslušati — to ne bi bilo nič! Ampak zakonca se kregata v laškem jeziku. ja2 pa tega nič ne razumem! * Brland dvomi o uspehih londonske mornariške konffcrenee To se pravi podomače povedano: Briand dvomi, da bi dosegla Francija kaj uspehov na londonski mornariški konferenci. V avstralski državi Victoriji se je vršilo glasovanje glede salonov. Tisti. ki sa zagovarjali Balon, so dobili stotisoč glasov večm«. Avstralci so pametni ljudje. Najbrž so prepričani, da je najbolj za-nfckern salon še vedno bolj krediten kot pa najboljši aprkizi. * MEW YORE, MONDAY, MARCH 31. »3« The LARGEST SLOVKIffc AHKADI J AVEKČENKO Ttt v*«w twwn OfMftai. K«r»podK in g-. * 4». worm* aeno Njo. ki }e *te-j Ir ^na dobrota, ljubear« skrb in veimmt. hočem ovekoveciti v t?h ifcn bmh MoraOfcih Moja trna Je ležala na divanu. citalj nfke no*e*e m prl*iRalt* et- gorelo sa rlfvtio Sta l pem f ed zrcalem in * obut i! Tn»tfi» "»rajco »em bil ie privlekel 12 omare. a acm je vrgrl natal (KI n)«* je samo na kratki uiti vi-»om jaz v grobu? Takrat s»e ho 4 kesal In mi očital: — Katja, nikdar mi nisi dala prilike, da bi si sam zašli raztrgano srajco... ! Malo je manjkalo, da se nisem razjokal po njenih besedah. Tedaj sem šele občutki vso njeno ljubezen In dobrote. I/ same hvaležnosti sem ji poljubil nežno ročico. Hvala ti, draga.— sem ji rekel ganjeno, — hvala za to, da tako lepo skrbiš zame ... Sedel sem na stol in prisil gumb na srajco. To mi jo tako ugajalo, da sem posti In popravil vse svoje strgane VZORNA 2ENA — —' srajce Paeabil sem celo na sestanek, ki sem ga unei v mestu. Še en slučAj. ki dokacuje. da je moja draga Katja zlata vredno bilje. ki me ljubi in trepeče za moje življenje. Za rojatni dan mi je pokloni! moj najboljši prijatelj dragoceno iglo za ovratnico. V& srečen sem jo seveda najprej pokazal svoji dobri ženi Kakor mačka se j; prvila k meni in skrbno rekla: Dragi moj. aH si ob pamet? Tj nice za gledališče! Zvečer bo tak dragoceno iglo misliš nositi vsak naval pred blagaino. da jih boš — Da. to niso začetne črke tvojega imena. — mi je rekla. — Nekaj drugega pomenijo. Presenečen boš, ko U povem — Kaj pomenijo? — Črke L. T. D. pomenijo.^., pomenijo.... Ljubim te, dragi .... Da. res... Ljubim te. dragi moj sladki medvedek. .. Dala sem jih vtisniti,1 da boš vedel, kako te obužujem .. Objel sem jo. Toda iavila se mi je in rekla: — Zdaj pa hitro skoči po vstop- ČAROVNI OTOK dan — Zakaj pa ne? — sem jo vprašal Pogledal sem njen prestrašeni obraz. težko dobil. .. Gospodje in gospe! AM more p«j ; vsem tem še kdo dvomiti o večni — Naj ti povem ijuček. S tako! ljubezni in zvestobi moje Katje? iglo. ki bi jo vsakdo takoi opazil, ne smeš iti na ulico Saj veš. ko'iko hudobnežev preži na ulicah na lju-i di ki hodijo sami domov. Posebno zvečer in ponoči Če pade tvoja gla komu v oči. ti jo ukrade, če *c boš pa branil, ti zarine še no« med rebra < Prevel B. B.» PARIŠKI DIOGENES Pred pariško poroto se je odi-gTala tej dni. kakršne sodna dvo- Strah me je obšel, da sem začutil mravljince po hbrU.. — Res je, Katja, ne morem ti oporekati, toda kaj naj storim z iglo? Če jo prijatelju vrnem, bo u-žaljen. i — Saj mu je ni treba vračati! Či-kaj, sijajna misel mi je prišla na um> — je odvrnila Katja in se nasmehnila. — iglo bova dala preni-rediti v brošo. ki jo bom nosila jaz j Skrbno sam jo prijel za ročico, j — Bog te varuj nesreče. — sem ; rana menda sploh še ne pozna. Po govoru svojega zagovornika je obtoženec Billois vstal, rekoč: — Kar je izjavil moj zagovornik, je od začetka do konca zlagano! Vse. česar me obtoinica dolži. sem zakrivil zavedno In namenoma. Hočem biti kaznovan in sicer čim strožje, tem bolje." Sodišču ni jareostajalo drugega nego ustreči obtožencu karterega je obsodilo na 16 mesecev. Billois sc je lepo zahvalil za kazen in odšel ves srečen iz sodne dvorane. Billois je bivši srednješolski pro- ji rekel ljubzenivo. - ali rc nie ne fegor y Bor ki je W1 mlo boliš? Tudi tebi sc lahko pripeti premožen mož. Imel j 3 dve hiši in nesreča. Kaj. če te kdo napade? ^ premo#sewjt> v gotovini. Naen_ Vse preveč skrbis zame ^ g& je pa prijclo ^ za6cJ Je u_ Zaljubljeno * je privila k meni. g5mJati čadovite ^ Naiprej je Zame se ti ni treba bati! Ra- podaril obe hiši mestni sirotišnici. da žrtvujem vse. tudi življenje, «-j denar Jg pa ^^ S0T0tJnik0m _ mo da se tebi kaj ne zgodi... Nebeška je moja ženica' Njena ljubezen in požrtvovalnost je n^kaj božanskega, nepopisljivega. Ali ni res? ! Potem je nehal hoditi v šolo. zapustil jc svoje stanovanje in kmalu je brez sledu izginil. Hodil je od mesta do mesta in beračit. Pri tem je valil pred seboj sod, katerega Je t ukradel, ponoči je pa ve Kako so nekateri možje neumni!! dno v sod in prenočil v njem. Vedno se boje, da jim ne bi kdo! Če mu ljudje niso dajali jesti ali zmešal žene. Jaz pa nikdar ne dvo- vbogajme, je kradel. Večkrat so ga mim o njeni zvestobi, kakor bi morda kdo drugi na mojem mestu. — Vem, da me Katja, ki mi je vse, ne more varati. Poslušajte, kaj sc je zgodilo pred nedavno tega. NE KAPLJAJTE! I>»*to*4« te teh dultt'h. na«ir»XniH k»|i]»v! Ki-uiUvit« nttfifin« ti*-fl«UHK c Sever* » Ctutk B*i«am«m. Priljubljen« matt-ram in otrthom nad 4f »et. Varn«. u-•ptino. Lekarnar g« O** ve yko«ti, n« »n Rab< a*v»ra's C»td ratoietcli __.EVERA'sJL COUGH BALSAM zaprli, toda Him je prišel h: zapora je zopet beračil in kradel. Dolgo se je klatil oikrog Pariza in ker se je bil naveličal postopa-škega življenja, se je hotel odpočiti v ječi. Neke noči je zažgal na sa- Nekega večera sem prišel zelo mem ^i^o. potem je pa zlezel v zgodaj domov ki našel v predsobi SVOj ^ čakal, da pride policija na obešalniku siv cilinder. ponj. Ker ni prišla, je odšel sam — Kaj je to? Kaj na jta cilin- na policijo in priznal požig. Na po-der pomeni? liciji mu pa niso verjeli in so ca Katja je sramežljivo pobeeila spodili Zato je skleni izvršiti vec-glavico. ji zločin. Napel je čez cesto žico — Ne jezi se. dragi moj! Prav za stopil za drevo in prežal z revolver-prav sem ti hotela kupiti nov cilin- jem v roki. Ko je privozii prvi av-dor, pa nisem imela dovolj denar- to, je ustrelil in prisilil prestraše ja. Moji prU\ranki so bili premajhni, zato se boš morai zadovoljiti s starim... V cilindru je bil monogram L. T. D Vprašujoč sem pogledal Katjo. Toda še predno sem utegnil odpreti usta, je odgovorila na vprašanje ki sem ji ga hotel zadati. nega šoferja, da ga je dolgo vozil po pariških predmestjih. Zato je prišel pred sodišče in bil je obsojen na 10 mesecev. Sodnikom je dejal, da je njegov vzor grški mo~ arij an Diogenes, ki je tudi stanovr.l v sodu. Po njegovem mnenju je lahko pravi modrijan, zadovoljen samo v sodu ali v ječi, kjer lahko nemoteno premišljuje. ■>j, , da zna marsikateri vedež zopet o-buditi mrliča in ga spremeniti v "zombija". v telo brez duše. v mehanično bitje, ki opravlja težka dela in včasih celo zločine. Seabroock dolgo ni mogel verjeti tem pra--ljicam. Čudil se je podrobnostim, katere so mu sporočali celo izobraženi domačini: zombi pije in je. ne sme pa dobiti niti zrna soli v hrani, ker sdirja potem naravnon v grob nazaj! Seabroocku so pok? zali četvorico zombijev. ki so oko-pavali sladkorno trsje. Ena žen-ka 'tudi zombi> je vezala snope. M~-šavi in v cunje oblečeni.,z ugasMmi očmi, so ti Uudje res izgledali in-kor avtomati. "Od kraja sem s^ zgrozil", pripoveduje avtor, a potem sem enega izmed kopačev prijel za reko. Bila je mozoljasta in topla. Seveda so bili to navad .; umobolni. tlačani svojega čarovnika " A francoski zdravnik Vi"icr. dober poznavalec Haitija. je Seabroocku v odgovor na njejrova poročila, pokazal samo članek hait-skega kazenskega zakonika. Ta pi-ragraf kaznuje kot umor rabo nekih mamil: po njih omamljen člo vek trdno zaspi in mu celo srce ne utripa — v sličnem stanju ga za-strupljevalec lahko pokoplje, da i je nesrečnež zgolj navidezno mk-tev ... Morebiti je res vkJel Seabroock med kopači pri trsju ljuoi. ki so vstali iz groba, čeprav ni^o bili mrtvi? Bogve, ali nima to črni vedeži na čarovnem otoku na razpolago naši medicini nepoznana sredstva? Sedanja znanost vedno boJj vpošteva Hamletov rek: "Veliko je reči. pnjate'j. o katerih še ni nrkoli sanjala modrost!" MADISON, S QU ARE GARDEN 8TH AVENUE — «TK to 50TH btREETt * JAVNA R0K0B0RSKA TEKMA V SREDO ZVEČER 2. APRILA Da očistimo veliko *nr»*do v rokoborstvu iuflotevime prijninegj avetnvnega • sampjona (tedaj proglašata New Verk m Pennsylvania SCHIKATA t» av#-tovnega simpjcn«, dasi qa je WLAOEK ZBVSZKO premnqal v «3 rr».nytah v , 71at R«fl'ment Armory), bo vpri*o«-jena javna tekma jta v»e vodilne tHcme'.*.-kjer bo s'enerni deležen popolne nepristr^^ostt. ,■ ED. STRANGLER LEWIS Slavni ameriški borec WLAUEK Zt'.YSZK". biw-. »vt t->vm . • '.•»I NT ZlliYN'ilT jimljši i 11-1,1 j..k l« John sri.i.i\ \n. u AHlii l. <;ii.\F(Mii: KIIA.v «'AK> >1. \i(VIXA AiJ.-ui VS. PLESTINA 1'otios Jugoslavije ,! š:iRip>Mt iv ix v kun vin n:.\. 11 r«-:>t ••»tiriK.i • ■ tikr.i jiiiokl vrnni'i»-tij MUK KAPLAN. ^utu.j-.i: » vv \T«« laituiM ">i< \ 11 \»:i:v MajUTIAS. xi fit < NIZKE CENE M a« $1 o: .1« »SK liKNinifi $2.10 in $3 15 MATKO LAGINJA UMRL UKRADEN NAPOLEONOV KLOBUK Leta 1911. kmalu potem, ko je iz-j ginila iz pariškega Louvra slavna' slika Leonarda da Vinci Monna Lisa, sta dva pariška novinarja nila ukrasti drugo zgodovinsko znamenitost in pojasniti javno ti. kako sta to storila in kako slubo stražijo v muzeju take dragocenosti. Novinarja sta hotela očividr.o napraviti tudi reklamo za svoj list. Izbrala sta si znameniti klobuk cesarja Napoleona I., shranjen v pariškem muzeju invalidov. Ukraala sta ga zelo lahko. Drugo jutro sta iskala v listih poročila o tatvini, pa ga nista našla. Vsa presenečena sta odšU v muzej pogledat, kaj se godi tam. Toda v muzeju je bilo vse v najlepšem redu. Lahko si mislimo njuno presenečenje. *ko sta stopila pred vitrino, iz katere sta bila ukradla zgodovinski klobuk, pa sta zagledala isti klobuk tam. kjer je bil prejšnjega dne. ko sta ga ukradla. Ko sta si pojasnila zagonetno zadevo na ta način, da so morah imeti v muzeju v zalogi več Napoleonovih klobukov in da je bila uprava muzeja tako pametna, daj je tatvino zatajila, ker bi lahko povzročila svetovni škandal, ukradeni klobuk je pa nadomestila z drugim. BREZPOSELNI UBIL BREZ POSELNEGA VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1951, naj ttatn pošlje #4 in dobil bo knjige po posti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* Lastnik neke pariake garaže ie prišel zjutraj na dvorišče in opazil na dvorišču sosedne hiše na hrbtu letečega mrliča. Pditlical Je policijo, ki je ugotovila, da ima mrlič na levi strani globoko rano. Pri njem so našli krstni list in tako so zvedeli, da gre za delavca Henri Gujooa> i« Pariza. Preiskava je dognala, da je bil Gujon že dolgo brez dela in da se je preživljal z beračenjem. V nekem hotelu je i -mel najeto sobo, pa se je moral izseliti. ker ni mogel plačevati najemnine. Policija je prvotno mislila, da gre za osveto. da je bil Gujon umorjen kje drugje to da Je morilec prinesel njegovo truplo na dvorišče do-tične hiše. Preiskava je pa pokazala, da se poiičija moti. Ubogi Gujon je hotel prenočiti na prostem. Zavetttče Je načel na drortaču, kjer je našel tudi smrt. Na istem dvorišču je namreč prenočeval neki drogi breapoeelni. s katerim sta se ponoči sprta. Neananec je v prepiru pograbil nož in sabodel Gujona do smrt. in marca p .iioč. ic umri v Z.i KTcb. bivši hrvatik ban dr. Matko Laginja. Ob smrtni p-Htclji j," tila zbrana vsa rodbina. Vest o ,-nirt. zaslužnega narodnega starine se je bliskovito ra^irila po vsej državi :r. je zlasti v hrvatskem delu na i naroda vzbudila globoko žalovar. v I Pokcjn: dr. Matko t,mir. ja b : i rojen 10. avgusta 1C32 v Klan: pri j Kastvu v Istri kot sin km<-1 uh : staršev. Maturiral je na Reki. na - j kar je nadaljeval pravne študije v j Z»£T:bu. promovlral px iv v G:.id--cu. Nato Je cb^olv'ral š 1 trzov-kc' študije na trgovski <<.M v Trm 2e od mladih k-t je p:*;dno urJc:-stvoval na kultu: nem .:i g :: - r-skem pciju Njcjcvo j o l:-s:ila zaslovelo v Istri. kj?r ji' bfl ede.i najuglednejših narodnih delav v Leta 1303 je bil pivi o izvcijm istrski deženi zbor k' ", voditelj hrvatsko-slovenske deiegacxje. Tri leta pozneje je bil izvoljen tudi v du-nijski parlament, kojega član je vse do prevrata. Na-: t anil se jc- na.i-prvo v Pulju. kjer je leta 1900 otvo-r.l edvetniško p::amc ter pc tal voditelj tamo.njeja t le van teg.i življa. Med vojno :-c je preselil v Zagreb, kjer je o^tal do svoje rt':. V dunajskem parlamentu .,c igrul doktor Laganja veleujledno vir; Pt»ncvno je bil član ramih delegacii •ri nekaj časa tu Ji p :lpred ?dnik parlamenta. Pi. j:ugajanjih, ki in; je vodil leta 1917 cesar Karol z južnimi Slovani, ie igral vci'lno vlo- go. Prav tako je najaktivnejše sodeloval pri znani majski dcki.ra-ciji. Po prevratu ie ti ' tv. ir-v.rn v Narodno veče, le'.a 1919 pa za hrvatskega bana. Po novi ureditvi države sc ie leta 1290 umaknil iz lavnega življenja in sc zadnja let » ni politično udcjfetvoval, vendar \n se, je vlada često obračala nanj za | svet. so] jc ti r.ian k * i7'ui < n pt:lit:k in mež trenili nazjrov Nc-preccnljive zasluge si ie pridobil dr Laginja zi svojo oži o domovino.; Istro Z vso pravico ga naz vaj > z o j narodnega probuditelja Istre, ki if% bila poprej skoro izključno dome- ! na Italijanov in Lahonov V mlajših letih sc jc dr Laginj.i mnogo odejstvoval tudi na knu ževnem pelju. Bil je sot rudnik mno gih revij, izdai je vre pesni kih zbirk ter je osnovol tudi vej listov j za narodno probujo in politično .-o-lanje istrskega naroda Bil pi pokojni tudi v svojem priva+neni življenju zlata duša. Nikdar ni živel v izobilju, a vse. kar je imel. je rad delil z bednim kmetom. Nihče, kdor se je v stiski oernil nanj. ni odšel praznih rok Kot odvetnik je kmete in siromašne kroge za sto pal vedno brezplačno. Njegova sicer razvita advokatura mu ni prinesla bogastva, pač pa časte naslov "oče', ki mu ga je ood"lil za- tirani istr.ski narod kot sv i emu največjemu zaščitniku m dobrotniku. Zato bo dr Matku La;tijyji n«1 samo med istrskim, marveč meti vsem jugoslovankiin narodom o hranjen časten spomin m globoka narodna hvairtao^i! "ZNAMENITE LJUBEZNI" Italijanski junak in vol kuvodja Giuseppe Oaribaldi je liubll samo »•nkrat In zgodba njegove ljubezni, ki jo je izkazoval svoji krasni ž --ni. je ena najbolj romantičnih v zgooov ni. Zgodba bo dramitizira-aa v zliii-• Znamenite ljubezni" ter bc broad^astana v petek zve-er dn^ a aprila potom postaj, ki so v zrvt-•zl t. National Broadcasts Co. Začetek cb tričetrt na devet. Ko je bil star Garibaldi sedemindvajset let. ka je pojavila Italija na smrtno listo, nakar j ^ bi primoran bezati v Južno Ameriko. Ko se je boril za repubv,ko Uruguay, se je seznanil z Anito Ribo-res. Ko jo jf1 vprvič videl, ji jc reke1: — Gospodična, nikdar prej vas nisem videl, ne poznani va';. toda moja boste. Bila je tako pogumna kot Uari-baldi. Da si je bila že z drugim naročena. ie ra«dria zaroko, pobegnila iz očotove hiše in se poročila z Garibaldi jem. Ta skica bo v spremstvu «o-tural Bridge Arch čevljev za ženske NAPRODAJ CiROCfcRM A in MESNICA, 9-»cbna ? diua JiiX* 123 "10 na nekega dne, Vera. Čas zdravi vse rane. Slab tunev je hu*kml krog untrue Vere Otrok ti govcnA kot slepec o barvah! Blagor tebi! — Ob-1 uoljam pa ti da se bom p st'no borila proti sami sebi. Imeti morau. tu a Obiiubi n« na^lf*o zopet pohitele k Feliksu. Nič ve ga n. \ cltla <«c|a vcčrra in ničesar več slišala o njem. Zakaj jf molčal vc« ta caa in zakaj ji ni predložil pismeno tega vprašanja? C bolezni Vere je najbrž slišal AL n i»ri-ei raditega. ker je vedel za odnošaje Vere napram nje-r<'Vfinu bra u^ On je tu mogel poklicati od bolniške postelje, Lahko pa b ,?: pi al, potrm ko je dosti jasno izdal svoj namen. Ali si ni mogei Bii liti. kako ncatrpno je čakala vsake njegove besede? Rrkoc, ko »e hotela dihati pr s ti ziak, je šla v bližini Althoffov. tvucmc« Ta^no upan'e da ga bo srečala, jo je gnalo k temu. Nikdar p<' ga ni vKteta niti od daleč. N *\)č je »kleruia celo iti v prodajalno na drobno. da kupi par ma lenkwti Medel strah pa jo je prisilil, da je zopet obrnila svoje korake V krataem bo odpotovala v Italijo Mogoče ne bo nikdar več videli f'eUk «4 h je bilo .sedaj pri srcu. kt da je vse končano, čeprav so nj tajnem &e v« dno juveia upanja v nji. Zakaj j« h u>l izgovoriti bas onega usodnega večera toste ptmemo-iii t;e -ede'' Zekaj pa ni poeabila i.a vse v onem odločilnem trenutku ' 8rma prenovljena *ci tatova v parj tednih nakar bi se vršila poroka Brata sta se ijpet peljala domov v istem vfizu Ko sta se vozila preko tu ,1 -ta vedela i -iliajati Helmo Olfersovo PoBdravila sta jo, in Anton se je hitro obrnil proti njej. H I; Videl je da je izginila v neko slaščičarno Hitro je dal konja ustaviti Te prilike, da govori i njo. ne sme zamuditi. Robert je presenečeno gledal, ko »e je Anten pripravljal, da izstopi AL hoces za malo družabnico? Anton ?e je ostro uzrl vanj. Iti asa njo1* Človek ne hodi za tako mlado damo. Mogoče pa bom pnvoril re«t%a b« edo ž njo Ti m lahko norčuješ, a jaz jo hočem napotiti. da postane tvoja svakinja, — je odvrni zelo resno Kljub temu pa se je moral natihem resno smejati razočaranemu » brani Roberta Anton ti vendar ne boš storil te neumnosti! Tiho m ne sodi o stvari, katere ne razumeš. Mirno nadaljuj s* o»o po« In ee bos docna crhrnl kako besedico, te ubijem ali ti pa od-• eOem tvojo nevesto pet minut pred poroko, ali ti storim kaj drugega. ki bi bil? istotako hudo* — Anton. — pusti mi vendar govoriti! Ni bene besede nimam časa Če te bodo doma vprašali, kje si e pravzaprav pustil, jim odgovori, da sem odšel na Severni tečaj ali ,pl# "ai na zvonik cerkve Reci. karkoli ti pade v glavo. 1 resnice ne fir.fi izdati! 'm»n če je prišlo radi mene do prepira med zakonskima? Gospoda konzula si ne drznem vprašati. Helma se je ozrla resno v njegov bledi obraz. — Gospod konzul je preveč plemenit in dobrohoten človek, da b. L-cital svoji ženi, kar je storila. Oba sta zelo nesrečna — in le čas b<> mogel zaceliti rane. — Ali mislite, da bosta lahko premagala? — jc vprašal naliitro in njegova srčna bol je bila jasno razvidna na njegovem obrazu. V srcu Helme se je prebudilo sočutje. — Upam. da bo našla utehe v brezmejni ljubezni svejega moža. pa bo zelo dolgo trajalo, dokler bo ozdravela. — In telesno? Ali ie popolnoma zdrava? — Vnetje pljuč je ozdravljeno, a zdravnik zahteva daljše bivanje v Italiji Odpotovali bomo tjakaj prihodnji teden! Anton je odločno zavrnil vec, kar se je tikalo njesa. Na misel mu e prišel zopet Feliks, in želja, da mu pomaga, se je mogočno zganila v njem. « — Vi boste potovala ž njima, gospodična? — ie vprašal, sUrajnj mteresiran. — Da! Anton se je ostro ozrl vanjo, ko je pripomnil: — To bo strašno žal mojemu bratu Feliksu! Vsa kri je udarila Helmi v glavo in nobene besede ni mogla odgo variti ter hitrejše korakala, kot da beži pred seboj. Anton je bil zelo zadovoljen. To je bila več ko enostavna brezbrižnost. Korakal je nemoteno poleg nje ter .vprašal trmoglavo: — Vi veste vendar, da mu bo to zelo mučno? Prisilila se je k miru. — Kako naj mu to povzroči bolečine? Nato pa je nadaljevala, s pogumom obupanosti: — Jaz nisem že dolgo časa videla vašega gospoda brata. Kako pa •e počuti pravzaprav? Glas se ji je narahlo tresel. — Telesno se počuti izvrstno, a na njegovi duši leži velika bolečina. Helma je presedela, a ni odgovorila ničesar in tudi ni dvignila pogleda. (Dalje prihodnjič.) VSE PO STAREM 'Kaj nam obljubuje četrto desetletje novega stoletja, ki ga bomo pričeli ob koncu tega leta? Zai da ne sreča oko ničesar razveseljivega na cbzorju! Po zadnjem ne čuvenem prelivanju krvi ne more utrujena Evropa še vedno dobit i novih moči. Draginja narašča, življenje je vedno težje. Družinske razmere so postale obupne. Muadi-na nima veselja do dela. rajši vese-ljoči in pleše. Človeška misel se ranima za poglobitev kulture in ve-!ja samo gorostasnemu tehničnemu napredku. Sodobna velemesta, kakor Pariz in London, se bodo kma-'u izpremenila v umobolnice, ker utruje stalni ropot, napetost, in naglica vsake živce. — Člove štvo se bo samo še spominjalo nekdanjega mirnega in bolj glob »ke-^a življenja". Ta porazna shka naše sednajosti je jako prepričevalna, toda izšla je kot uvodnik čestit-ljivcga pariškega dnevnika '"Journal des Debats" . leta 1830, natančno pred sto leti! In mi zdaj mislimo, la so bili to zlati časi brez leta. avtomobilov, radia. brzojava, jazz-banda in železnic! Res je človek vedno nezadovoljen. Kaj je manjkalo našim srečnim prednikom pred sto leti?! 11. aprila: in Havre Homeric. Cher»«.ur* IVnnlari'3, Ch*-rt»«/ur(f At:twerj»«n Bremen, Cherbuuig. Uiemea 12 aprila: Mir.n» waska. Cl>*-rl«-iinr St, Jjtui«. Oi*Tt>"ur»f. Hamburg leviathan, CberlUourff 14. aprila: Reliant e Cherbourg, Hamburg 16. aprila: Aquitania, Cherbourg Pre f. ide O t ilariin-is, Cherbourg, Hr» men , Havr« t '•) mHi'. C'»erlfMirg 1 upland, Cherbourg. 1» aprila: Mliatukf. Cherb-mrg. Hnmbn, CherLtoiiig. K meti 24 aprila: lin ;it. ik>aloK:>e »ur Mer CT aprila: Cherboillg Europa. i'herlmurg. Hremen Slaientlain. H(>u!"Kiie aur Mer. t*l d.trn WVatemiand, .Ohei b<>urg. A n! » er 24. aprila: M:nn*'tor>ka. Cherbourg Srflurliia, 1 rat 30 ap.-ila: M-iuietatiia, Ch#rbo»r|f A!t*rt lidlHa, <'h»rt.*.!irsE. Hamburg I'! »'wiil»-rit KwkvvvK, Cbei tHfUtg, Hi emeu R ONI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodni »ot aa ostevania na saromnlh ««rnlkJI<: PARIS 11. aprila; (5 P. M. t 2. maja <7 P. M.' ILE DE FRANCE 18. ap. 15. maja <7 P. M.) '3 P M.) | Najkrt)lt pot pn lti«mi«l V«ak6u ja * posebni kabin! » v»»ml a'>dern1 ml udnbDoatl — Pijana in alama frajirr.aka kuhinja lar»<1no olik« rane Vpr*4»jt« kataragakoii DoobiaA?»D«ca agaata FRENCH LINE T* »TATE STREET NfcW VOP*K. N. V. POZOR, ROJAKI ls naslova aa lista, katerega prejemate, j« razvidne, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. lel odgovoriti te nekaj, a Anton je zaprl vrata ter za-i Pueblo, Peter Cuiig, John Germ, Prank Janesh, A. Saftlč. Sallda. Louis CosteUo. Walsenburg, 11 J. Bajuk. INDIANA Indianapolis. Lov Is Banlch Robert j« kl.< al kocijazu | california Ckx«poii * pelje ao Tomaževega trga! Font ana, A. Hocbevar N.iUi se p».i\ignki jeznemu bratu e enkrat ter odšel počasi do bli , Ban Francisco, Jacob l^nfhtn t ne trgovine, ▼ katero Je izginila Helma Ni čakal dolgo, ko je prišla j \fn ter nadaljevala pot, ne da ti zapazila Antona. COLORADO On ji je sledil po par obljudenih ulicah, ne da bi jo obgovoril. Ko Denver, J. Schutte pa sta AAvila v mirno ulico, jo je dohitel. — Dcbro jutro, gospodična! Helma se je prestrz^šila, prebujena iz globokih misli. Zmedena je zrla v Antona. — Dobro jutro, gospod Althoff! — je odvrnila, skoro nevede. Gospod&na. hotel sem se poslužiti te prilike, da izpregovorim z vami por resnih besed Hvaleien sem slučaju, da me je pri vedel nu j pot Dovolite mi. da vas nekoliko spremim. Prosim vas. Helma je prikimala Čeprav ji je bilo neprijetno, je vendar upala j izvedeta nekaj o Feliksu. V sled tega ni mogla odkloniti. Helma mu nx prišla z nobeno besedo na pomoč. Zato je sklenil Anton spregovoriti sam Dosedaj nisem imel še prilike, da vam izrečem svojo srčno za-hvaio za va.ke veiikotf;^no ravnanje v zadevi — ki mi je bila skrajno mučna in ki ti lahko imela dalekosežne posledice. Prav ^ jjrca sen. vam hvaleien. da ste me oprostili velike skrbi. Obraz Helme je kazal natančno, da so ji bile te besede skrajno neprijetne. — Pustite to zadevo, gospod Anton. — Razumeli Ifu&t*, da mi Je fkrajno mučno govoriti o tem! — je rekla nahiUro. - Jas razumem le predobro, gospodična Kljub temu pa se vam moram zahvaliti ter dokazati svojo hvaležnost z dejanji. Helma je na g ubila čelo. — Vi mi niste dolžni nikake hvale. Kar sem storila, sem izvedli */ hvaležnosti do ljudi, v kojih hiši sem našla drugo domovino. Jaz sem hotela odvrniti od vas nesrečo ter ravnala le po svojih lastnih nagibih! Ant Jti se je molče oerl v resno in tiho deklico. — Poslali ste mi navodila, ker sem vas prosil zanje. Raditega se vam smem zahvaliti 1 Helma ae Je onrla na stran. f|g h ■ ^Jp — To se je ie zgodilo. — In sedfej me pustite pri miru ter me nič več ne nadlegujte. — rve to Je neizgovorjen dostavek k vašim besedam? — je rekel polu- ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurlch, Andrew SpiUar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, JoseDh Hrovat. La Salle. J. Spelich. Mascoutah, Frank August's North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek in foz? Zelene. kansas Glrard, Agnes Močni t. Kansas City. Frank £agar. Maryland Steyer, J. Čeme. Kitzmlller, Fr. Vodoplvoc MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ank Ja-nezich. MINNESOTA Chisholmn. Frank Oouie. nlan, Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Eveleth. Louis Gouio. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng. John Povit Virginia. Fra«»k Hrvattch Sheboygan, Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. A. Pa- •ekula Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakobich. J Po«ačar. Presto, F. B. Demshai. Reading, J. Pezd'rc. Steel ton. A. Hreu. Unity Sta. in okolica. J, SkerlJ, Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan Wlllock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. Joseph natnlk Ln WISCONSIN Milwaukee, Jos. Koren. Racine in okollcc, Frank Jelene, MISSOURI St. Louis, a. NabrgoJ. DRUŠTV ia m Je hitro osrla proti nJemu. Jas vas nočem nadalje nadlegovati! nasmehnil. | " ■ " ^^^^ v f i aametavate celo dvorijiv ogovor? Kljub temu pa vas mo~ nadlegovatl. Povejte mi, kako Je gospe konzulici, ali KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Čila samo članstvo, pač pa ni Slovenci v vaši okolicL CENE ZA OGLASE SO ZMERNE MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M, M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl 8ternisha Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiu. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karllnger, Louis Rudman, Anton Simclch, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Glrard. Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. Kuoiie Niles, Frank Kogoviek. WYOMING Rock Springs, Louis 'laucher. Diamcndville. lumber!. Warren. Mrs. Youngs town. F. Rachar Anton KlkoU OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. B rough ton, Anton Ipavoe. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brasovec, V. Ro-vanJek. Crafton, Fr. Machek. Export. G. PrsrtČ, Louis Zupančič, A. Skerl). Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City In okolico. Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroahets. Krayn, Ant. TauielJ. Luzerne, Frank Balloch, Manor. Ft. Demshar. Meadow Lands, J. Koprifkk Midway, John 2uat. Moon Run, Fr. PodmlUek. Vsak zastopnik izda potrdilo svoto, katero je prejel. Zastopnik; rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3., za štiri mesece *$2.; za četrt leta $150 New Yorg City Je $7. celo leto Naročnina za Evropo |e $7. sa ce tn lfttn Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko« Krioi Je nanwij*n potovati v Atari kroj, je pot.-«bno, da jo poučen o potnih ll«tJb, prtljagi In drugih stvareh. Vtltd naio dolgoletne izkušnje Vam ml samoremo dati najboljša poiacnll* In priporočamo redne ie prvovrstne brae-parnlko. Todi nedriavljant tamnrtje potovati v stari k ni na ohlek, toda preskrbeti si morajo dovoljenje aa po»mitev (Return Permit) Is Wa»h-ingtona, ki Je veljaven sa eno leto. Bres perm I ta Je sedaj nemogoAe priti nazaj todl v teka <. mesec«? in tsti se ne pošiljajo vei v stari kraj. ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Proinja sa permit so mora jloxtti najmanje eden mesee pred nameravanim od potovanj«« •d oal.lci potujejo preko Now Yorka, Je najbolje, da v protojl osnaAtjo, naj jim poftljs aa Bargs Office, I Sem York, N. t. KAKO DOBITI BVOJCK IX STAREGA KRAJA O lasom nove aroerlftko priseljeni« «ke postave, ki je stopila v veljav« ■ prvim jolljem, znala Jugoslovan-j