Največji slovenski dnevnik v Združenih državah A'ctfa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Zs inozemstvo celo leto $7.00 list :slovenskihtdeIayeevy Ameriki. The largest Slovenian Daily m 1 the United States. Issued every day except Stzodays and legal Holidays. 75,000 Reader*. MJEPON: CHELSKA S8?8 Matter, September 81« IMS, at the Tmt OtfSee at NO. 1». — ŠTEV. 180. York. N. Y. Act ef ef March S, 1HI NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 13, M3». — SREDA, 13. AVGUSTA 1930 VOLOM« ZXXVm. — LBTNEK IXIfllL STRAHOVITA PREROKUJEJO, DA SE BO CENA RAZNIH PRIDELKOV IN ŽIVIL POVIŠALA ZA STO ODSTOTKOV POVZROČILA SILNO DRAGINJO V četrtek »e bo predsednic Hoover posvetoval z governerji prizadetih držav. — Mesta bodo vsled draginje najbolj trpela. — Zastopniki farmer-jev pri predsedniku. — Pšenico, ki ni bila toliko prizadeta, bodo uporabljali za krmo. WASHINGTON, D. C., 12. avgusta. — Od vsepovsod prihajajo poročila, da je povzročila suša na farmah ogromno škodo. Na posebno vabilo predsednika se bodo v četrtek sestali v Washingtonu go-vernerji najbolj prizadetih držav ter skušali najti načine in sredstva, kako bi se dalo pomagati far-merjem in prebivalstvu v splošnem. V petek bo sprejel predsednik v avdijenci Samuela H. Thomsona, predsednika American Farm Bureau Federation, in C. E. Huffa, predsednika National Farmers Union. Pri konferenci bo navzoč tudi predsednik farmske oblasti, Legge. * Vsepovsod je čutiti posledice strahovite suše, ki je povzročila največjo škodo po državah Srednjega Napada. V New Yorku se je že včeraj zvišala cena krompirju, solati, čebuli, grahu, kumaram in drugi zelenjavi za dvajset do petindvajset odstotkov. Veletrgovci pravijo, da bo cena nekaterim produktom do konca tega tedna narasla za sto odstotkov. Predvsem bodo prizadeta velemesta, pa tudi prebivalstvo manjših krajev bo dosti trpelo. Cena maslu se je ponekod izza prvega julija povečala a pet centov pri funtu. Nekateri pravijo, da letina v splošnem ni tako zelo prizadeta, manjkalo bo pa krme za živino in pe-rotnino. Žita bodo farmerji pridelali približno za osem odstotkov manj kot so ga povprečno v zadnjih desetih letih. Kurile bo nekaj nad dvatisoč milijonov bušljev. Tako malo je ni bilo še nikdar izza 1. I 901. Tudi delavstvo je prizadeto vsled suše. Farmerji niso že izza leta 1918 potrebovali tako malo delavcev kot jih potrebujejo letos. Pšenica se je še precej dobro obnesla, to pa za-strantega, ker hitreje dozori. Letos je bo nad 800 milijonov bušljev. Velik del pšenice bodo farmerji uporabili za krmo, ker jim manjka drugega žita. Vladna pomoč ne bo potrebna, ampak bo priskočil na pomoč Rdeči križ, ki ima v to svrho poseben sklad. Farmski izvedenci pravijo, da bi takojšnje deževje zamoglo dosti rešiti, toda vremenski urad zaenkrat še ne obeta drugega kot lepo vreme. PORTUGALSKE KOLONIJE ZA AVTONOMIJO Zastopniki portugalskih kolonij skušajo osnovati tako zvezo kot jo ima prebivalstvo Južne Afrike. LIZBONA, Portugalska, 12. avgusta. — Afri&ka narodna stranica v portugalskih kolonijah Angoli, Mozambique. fct. Thomas In Cap Verde Je ivdala danes -poziv na portu-gatefe .aarod. da omenjenim ki bi bila pod FRANCOSKI MANEVRI OB LAŠKI MEJI PARIZ, Frsuicija, 11. avgusta. — Koncem septembra se bodo vršili ob italijanski "mej i v Alpah veliki francoski manevri. Manevrov, ki bodo največji izza vojne, se bo udeležilo nad petstotisoč francoskih vojakov vseh vrst. TIFUS PONEHUJE TRENTON, N. J., 12. avgusta. — Zdravstvena oblast cfojavlja, da se je do 1. avgusta itekočega leta pojavilo sto slučajev tifusa, dočim je bilo lani v istem času 115 slučajev. galska dominij po vzorcu angleškega domini j a v Jutei Afriki. Portugalsko-afri&ki avtonomisti pravi j da so kolonije dovolj razvite za take vlado. NEMČIJA JE ZA REVIZIJO POGODBE Uravnava poljskega vprašanja. — General Seeckt kandidira z a ljudsko stranko. — Bri-andov načrt ogrožen. BERLIN, Nemčija, 11. avgusta. — Dr. Gottfried Treviranus, minister brez portfeja v državnem kabinetu, je zahteval uravnavo poljskega vprašanja er rektificiranje meja. Dostavil je, da je bodočnost Poljske negotova, dokler ne bosta Nemčija in Poljska na jasnem radi tega vprašanja. V govoru ob priliki proslave enajste obletnice nemške republike je svaril minister za notranje zadeve, Joseph Wirth, proti nevarnostim, da se širi med mladino politične ekstreme. Izjavil je, da ne more trpeti Nemčija kot civiliziran narod nikake druge ustave, kot tako, ki bi ji zajamčila demokracijo. Diktature kot v Italiji, ne more Nemčija prenesti. PARIZ, Francija, 11. avgusta. — Govor dr. Gottfrieda Treviranusa smatrajo tukaj za silen udarec za načrt Brianda, ki hoče ustanoviti Združene države Evrope. V oficioznih krogih domnevajo, da bo Nemčija uporabila prihodnje volitve in načrt Brianda, da o-tvori zopet vprašanje revizije pogodbe. Dosti se komentira dejstvo, da igra prejšnji vrhovni poveijnik, general von Seeckt, aktivno vlogo kot kandidat ljudske stranke. Francozi domnevajo, da bo general Seeckt pomagal kabinetu Brueninga, uspostaviti diktaturo, če bo novi državni zbor oponiral Brueningovi politiki. "HOMEBREW" IRESEN SPOR JE DOVOLJEN PRAVI SODNIK MED PERZIJO IN TURČIJO Značilna izjava florid-skega sodnika. — Kdor ima doma pijačo, j o lahko uživa, ne da bi kršil postavo. MIAMI, Fla., 12. avgusta. — V zveznem okrajnem sodišču je izjavil sodnik Halster L. Ritter, da ni nič protipostavnega, če ima kdo v kleti opojno pijačo ter jo sam uži- j va oziroma jo da svojim gostom na razpolago. Nadalje je razsodil sodnik, da se sme izdelovati opojno pijačo doma, toda namenjena sme biti le za družino in za goste. Po eni strani je sicer to kršenje j zakona, toda nihče ne more iz po- i slovati proti komu zapornega pove- j lja, če nima dokazov, da je dotičnik pijačo prodajal. Človeku, ki ne prodaja pijače, se ne sme preiskati stanovanja. S to razsodbo je sodnik ovrgel obtožbo, dvignjeno proti Mrs. Mary F linn, katero so dol žili, da je izdelovala pijačo doma. ČEHI NOČEJO DUNAJSKIH KOMUNISTOV * PRAGA, Čehcslovaška, 12. avgusta. — Ko je dospel po Donavi do čehoslovaške meje parmk '"Melk", na katerem se je .nahajala večja skupina avstrijskih komunistov, jim čehoslovaoške oblasti niso dovolile, da bi se izkrcali. Parni k se je nato vrnil na Dunaj. JELENI BEŽE PRED POŽAROM STRODSBURG, Pa., 12. avgusta. Eden najhujših požarov, kar jih pomni zgodovina države New Jersey, divja v Kittatinny gorovju. Na stotine mož se bori pri ognju, pa ga ne morejo pogasiti. Po okolici divja vsepolno jelenov, ki so pobegnili pred ognjem. SMRT STAREGA UČENJAKA DUNAJ, Avstrija, 12. avgusta. — Tukaj je umrl v starosti osemdesetih let dr. Oornelio Doelter, ki je Ijil sveto vn ozn an strokovnjak sa drago kamenje. Na dunajski univerzi je poučeval -mineralogijo in kemijo. O dragem kamenju je objavil kakih dvesto strokovnih spisov. Rojen je bil na Porto Rico. KNJIGA 0 POLARNI EKSPEDKUI Dne SI. oktobra bo izšla v New Yorku knjiga Richarda E. Byrda ▼ kateri bo opisal slavni raziskovalec svoje doživljaje in uspehe v o-teoliei Jtrfnega tečaja. Knjig* bo knete naslov "Little VROČA BORBA ZA PEŠAVAR Pleme Afridov je izvedlo napad na obmejno trdnjavo Dadama. — Ujeti vodnik se bo posvetoval z Gandhi jem. PEŠAVAR, Indija, 11. avgusta. — Vse zveze južno in iztočno od Pe-šavarja so bile danes odrezane, dočim se vrše še naprej boji med afridskimi bojevniki ter med an-gleško-indijskimi vojaki. Mestne in garnizijske oblasti so oottale tekom današnjega dne v Simli ter so bile v zvezi z avijati-škimi oddelki. Af rids ki bojevniki so streljali na vojake iz vrtov in grmičevja v bližini mesta. Vprizorili so par direktnih napadov, a vsi so bili zavrnjeni. Afridi so pustili par mrtvih, a so spravili na varno svoje ranjence. Angleške čete so nadaljevale ogenj na napadalce. Aeroplani so skušali oslabiti sovražnika z na-daljnim obstreljevanjem. Afridi se pomikajo vedno bližje mestu in njih taborišče je mogoče videti direktno iz Pešavarja. Ker je cenzura zelo stroga, je bilo skoro nemogoče določiti, katera stran je pravzaprav zmagala v zadnjih spopadih. _ Gorjani, ki napadajo, imaj.o oči-viden namen ohraniti zemljo, katere so se polastili. Obrambne čete mesta obstajajo iz 8000 angleških in 7000 indijskih vojakov. Proti večeru so bili pognani Afridi iz postoj£hk pred mestom. Turčija smatra odgovor Perzije kot skrajno nezadovoljiv. — Velika oljna polja na turški strani meje. ANGORA, Turčija, 12. avgusta. — Zapleten položaj, ki se je pojavil vsled vpadov kurdskih vstašev v turško ozemlje, je danes zavzel nevaren obseg. Turška vlada je namreč poslala prejšnji teden Perziji protestno noto ter dobila včeraj nanjo odgovor, ki je pa skrajno nezadovoljiv. Vse kaže, da ima spor dosti globlje vzroke kot so pa ti spopadi na meji. Na turški strani meje so namreč izsledili velika oljnata polja, in napadi se vsledtega vrše, da bi teh polja ne bilo mogoče izrabljati. Neka evropska velesila se baje zavzema za osnovanje nove kurdske republike, ki bi bila pod njenim pretektoratom. Na ta način se nameravajo Evropejci polastiti omenjenih bogatih zalog. Iz odgovora perzijske vlade je razvidno, da perzijska vlada sicer direktno ne podpira kurdskih vpa- } dov, proti njim pa tudi ničesar ne stori. Turki so zahtevali od Perzije, da smejo zasledovati vsiljivce na perzijsko ozemlje, kar je perzijska vlada odločno zavrtiila. j Tudi turška zahteva, naj Perzija prepreči napade, je bila zavrnjena.' t 2 POTRESNA SUNKA NA ŠPANSKEM Prebivalci so se zelo prestrašili, a škode n i bilo nikake. —Pomožno delo papeža v potresnem ozemlju. • MADRID, Španska. 11. avgusta. Krog ene ure popoldne so oočutili danes več potresnih sunkov v Mon-tiel in Valpadenos okrajih, ki ležita v španski provinci Albacete. Potres je trajal več minut in hiše so se tresle, a nikake škode ni bilo povzročene. Prebivalcev se je polastil paničen strah. Poklekali so po cestah ter pričeli moliti. VATIKAN CITY. 11. avgusta — Monsignor Chiapetts. ki je bil prej inžinir, je obiskal kot posebni odposlanec papeža 162 krajev, v italijanskem potresnem ozemlju, da si ogleda s trokovnjaškimi očmi škodo, katero so trpele cerkve vsled potresa. Po svojem povratku je pr.poročil papežu, naj prepusti italijanski državi zapetno zgrajenje uničenih cerkva, a iz papeških sredstev zopet postavi župrgišča ter zavode za sirote. NA KORU BO MORAL PETI PAULSBORO. N. J., 12. avgusta. Zamorec Harry Harris se je bil strahovito napil in uganjal take neumnosti, da so ga morali odvesti pred sodnika. Ker so povedali sodniku, da je Harris izboren tenorist, ga je obsodil, da mora peti na koru baptistovske cerkve < ko se bo streznil, seveda). UPRAVITELJ ZA NEWARSK0 BANKO Zvezni sodnik Runyon je imenoval dva provizorična upravitelja za Port Newark National banko ter odredil ob istem času za-tvorjenje banke, koje posle je pred kratkim prevzel državni urad. Danes bo sodišče konečno oklepalo v tej stvari. Predlog za napoved konkurza je stavil akcijonar Waldron, ki očita starim uradnikom banke, da so razsipali denar ter najbrž potrošili nekako $200.000. NAPAD NA POLICIJSKEGA NAČELNIKA Napadalec, neki vladni uradnik, je bil aretiran. Uvedena je bila splošna preiskava. — Napadi na vlak. DUNAJ. Avstrija. 11. avgusta. _ Židovska časopisna agentura je danes sporočila, iz Romunske da je bil vprizorjen atentat na načelnika tajne policije. Viktorja Cadera, ki je dobil od kralja Karola naročilo. naj preišče vzroke protisemic-ske agitacije. Dočim je sedel Cadera na vožnji iz Bukarešte, v obednem vozu, je izstrelil vladni uradnik Jonescu več revolverskih strelov nanj, ki pa so zgrešili s/oj cilj. Jonescu je bil seveaa takoj aretiran. Vzrokov za poskušeni napad niso še mogh ugotoviti. Domneva se. da je mogoče spraviti boj Cadera proti antisemitizmu v zvezo z napadom. Napad na Cadero spominja na atentat, katerega je vprizoril dijak George Beza na ministra za notranje zadeve. Antisemitski agitatorji so v zadnjem času zapretili s smrtjo justič-nemu ministru Junianu ter drugim visokim vladnim uradnikom. Vodstvo romunskih državnih železnic v Bukarešti je danes ob j a vilo, da je bilo včeraj vprizorjenih pst poskusov, da vržejo železniške vlake iz tračnic. Nikdo ni bil ranjen, a več vozov je bilo poškodovanih. Tajna policija je uvedla preiskavo. SOLNCNIMRK Proti otočju je odpotovalo več ameriških znanstvenikov In učenjakov, ki bodo opazovali dne 21. oktobra popoln solnčni mrk. NAGLA IZPREMEMBA VREMENA i PITTSBURGH, Pa., 12. avgusta. Po silni vročini prejšnjega tedna, ko je kazal toplomer skoro neprestano devetdeset stopinj, je zavladal precejšen mraz. Toplomer je padel na 50 stopinj, kar je za 12. avgust najnižja temperatura izza leta 1889. SREDSTVO PROTI v NEZAPOSLENOSTI ISKRE POVZROČILE EKSPLOZIJO BUFFALO, N. Y., 11. avgusta«.— Iskre, ki so prihajale iz malega ognja, ki so ga zanetili otroci, so povzročile eksplozijo tar>»q r katerem je bilo petnajst tisoč galon gazolina. Sedemnajstletni Walter Kowalow je bil pri tem smitnonevarno ra- SALISBURY, N. C., 11. avgusta. Predsednik Tennesse Delavske Federacije, Paul Aymon, je priporočal danes pred North Carolina De^ lavsko Federacijo uvedbo krajših ur. češ, da je to edino sredstvo za odpravo brezposelnosti. KITAJEC UMORJEN V CfflCAGU CHICAGO, HI., 11. avgusta. — V bližini kitajskega dela mesta so trije neznanci ustrelili tridesetletnega Kitajca George Moya. Policija je tato*j obkrožila okraj, pa ae ji ni posrečilo aretirati Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brei samod* časa, brez na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih podt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir. Din V Jugoslavijo 500 ___ —-----$ 0.35 Ur 100 1000 .............. n 200 2500 ___ _______5 46.00 rt 300 5000 ,, m 500 000 ____ __$181.00 m 1000 V Italijo t 5.75 527.40 $54-25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nair«, žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za l^lačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum e-te glede načina nat^ia Nujna naksTili izvršujemo po Cable Letter sa pristojbine 75 centav. SAKSER STATE BANK 18 COBTLANDT STREET lip-' NEW TOKI, H. E. Telephone Barclay 0380 — 0381 m. — NEW YORK. WEDNESDAY, AUGUST 13, 193» * UBGB8T SIX)YENS DAILY t* C. fcE ■M II..II1IIMI« I**«——* "Glas Naroda" QLA0 NilODA" day Sunda>/i mwI toco vtljft in Sa pot leta _ Ka ft«trt leta -••00 JSJM .11 JO poi lata -----HJO Za LooMiikStfo m celo telo-f7J0 Za pol leta--$3 JO Sutacrlptloo Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. dan Mdalj in pr—llfc-crf. ta BMfcnoH at ne prtotrtojejo. Daaar aaj aa bla B»v«U poflUJait po Money Order. Prt spremeniti kraja naročnikov, ».fes* nam tudi prejtaje bivantte naananl. da hitreje najdemo naslovnika. NAKOOA", tlf W. lltk Yertu H. I. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SEKYICE—Jugoslav FRORLEMI PRISELJENCA. Ni carine za tujejezične knjige. ,'iaKii. LJUDSKO ŠTETJE ("radue številke »ukazujejo, da so imele Združene države dne 1. aprila tekrW-e^a leta 122.H9B.11K) prebivalcev. Samo tri dežele ua svetu, namreč Kitajska, Indija in sovjetska Unsija. imajo v<*<" prebivalcev. Od leta 1910 do 1920 se je število prebivalstva zvišalo za štirinajst odstotkov, v zadnjem desetletju pa za šestnajst odstotkov. Pri tem pa ne sinemo pozabiti, da je izbruhnila leta 1!»14 svetovna vojna, v sled «"i»sar je priseljevanje iz Evrope. [K>polnoma ponehalo. Dosti inozemeev se je pa tudi poklalo v Evropo, kjer so vstopili v vojaško službo. V prvem desetletju tekočega stoletja se je povečalo število prebivalstva za enoindvajset odstotkov, izza prvega ljudskega štetja leta 1T1KJ je pa znašal vsako desetletje povišek prebivalstva devetindvajset odstotkov. Vsako tretje ljudsko štetje izkazuje skoro podvojeno število prebivalstva. Na prvi pogled se zdi porast prebivalstva izredno velika, ako pa človek natančno promatra, kmalu opazi, da se število ne veča tako kot bi se moralo. Ako bo priseljevanje še bol j omejeno, bo v dogledneui času začelo število prebivalstva nazadovati. Tudi število rojstev se hitreje niža kot število smrtnih slučajev. Leta 1915 je prišlo na vsakih tisoč prebivalcev petindvajset rojstev iti štirinajst smrtnih slučajev. Leta 1928 ,ie pa padlo število rojstev na devetnajst in število smrtnih slučajev na dvanajst pri vsakih tisoč prebivalcih. Četrt milijona prebivalcev, ki smejo soglasno z obstoječimi kvotnimi postavami priseliti, sploh ne pride vjhj-stev pri uravnavi te razlike. Nasprotniki priseljevanja, ki bi najraje obdali deželo v visokim, lieprestopnim zidom,'bi se iz teh številk marši-česa naučili, če bi se hoteli naučiti—seveda. Časi fenomenalnega porasta Združenih držav so minuli, neizmerne pokrajine in ogromna naravna bogstva pa še vedno čakajo pridnih rok, da jih izrabijo. V tej deželi je še vedno dovolj prostora za delovne ljudi, ki bi ustvarili novo blagostanje, če bi strokovnjaške organizacije skrbele za to, da bi se ne kupičili po mestih, ampak se pravilno razdelili po vsej deželi. Omejitev priseljevanja bo ustvarila zastoj v tej deželi. Povečano priseljevanje bi pa pomenilo napredek in prosperi te to. Vprašanje: — Kakšna je carina na -tujejezične knjige, uvožene v to .detelo pod novim tarifam od leta 1930? Odgovor: — Take knjige so carine .proste. Fred par dnevi je carinski urad naložil vsem carin a r-jem, naj pripustijo proste carine **vse knjige in brošure tujega izvora in tiskane v drugem jeziku nego angleškem". Zakoni preti "Hitch-Hiking". Vprašanje: — Ali je res, da je po zakonu prepovedano ustavljati mimoidoče avtomobile v svrho brezplačne vožnje? Odgovor: — Štiri države, namreč Maine, New Jersey, Minnesota in Wisconsin, kakor tudi District of Columbia imajo zakone, po katerih je prestopek, ako se do kpostavi sredi ceste v svrho, da si priprosi vožnjo v privatnem avtomobilu. Odškodnina za smrt ponesrečenega delavca. Odgovor: — Ako zavod, v katerega se hočete vpisati, je v seznamu onih šol, ki so bile odobrene za inozemske dijake s strani delovnega tajnika, potem ne bo ni kakega ugovora. Umestno pa je, da še pred-no se preselite v drugo šolo, pišete generalnemu priseljeniškemu komisarju in ga zaprosite, da odobri preselitev v drugo šolo. Priče za naturalizacijo. Vprašanje: — Vposlal sem že pred meseoi prošnjo za naturalizacijo, ali nisem še bil pozvan na zaslišanje ali Izpit. Med tem obe priči, označeni v prošnji sta odšli iz mesta. Ali treba prsati naturalizacij -skemu uradu, da imam dve novi priči? Odgovor: — Naturalizacijski urad bo le Vas obvestil glede izpita in Vas pozval, da prinesete priče s seboj. Zato ni treba nič pisati. Kar prinesite s seboj novi priči in reci te. da te niso iste priče kot označe ne v prošnji. Bo vse v redu. Vprašanje: — Moj prijatelj, ože-njen in oče petih otrok v starosti med 3 in 15 leti, je bil ubit vsled nezgode na delu v Buffalu, N. Y. Kako odškodnino dobi družina? On je dobival po $30 na teden mezde. Odgovor: — Preži veča žena je upravičena do posmrtnine, ki znaša 30 odsto povprečne mezde pokojnika. To kompenzacijo dobiva, dokler ostane vdova. Otroci dobivajo dodatno 10 odsto vsak, dokler niso 18 let stari, toda pod pogojem, da skupna posmrtnina ne sme presegati dve tretine pokojnikove • mezde. Ker je Vaš pokojni prijatelj imel plačo $30 na teden, to pomenja. da bo vdova dobivala po $8.65 na teden in da vsak izmed petih otrok bo dobival po $2.11 na teden. Skupno plačilo na teden za vso družino bo torej sedaj znašalo $19.20 na teden. Deportacija kaznovanih inozemeev. Vprašanje: — Neki priseljenec, ki je bil v tej deželi čez deset let, je bil kaznovan radi penaredbe na 14 "mesesev ječe. Ali po deportiran, ko odsedi svojo kazen? Odgovor: — On ni podvržen de-portaciji, razun ako bi bil drugič kaznovan radi zločina, "ki vsebuje moralno pokvarjenost". Po priseljeniškem zakonu se inozemec de-portira, ako je bil več kot enkrat kaznovan radi zločina na ječo za eno leto ali več. Ali se inozemski dijak lahko preseli t drugo šolo? Vprašanje: — Bil sem pripuščen v Ameriko kot dijak in sem vpisan na univerzi. Rad bi se vpisal v drugo visoko šolo. Ali bo kaj ugovora proti temu s strani priseljeniške , cblasti? T1S0ČLETNICA ISLANDSKEGA PARLAMENTA "< J . Najstarejši parlament na svetu je nost. Govori danski kraij Kristjan SREČNI OTOK Angleški misijonar Filip Lindsay, ki se je povrnil v Buenos Aires po triletnem bivanju na britskem o to ku Tristan da Cunda v južnem Atlantiku, pripoveduje, da je to najsrečnejši kotiček na zemlji. — Pred sto le-ti je bil ctok še neotolju-den. Zdaj se tam oglasi maiokateri parnik. a poprej je bilo redno postajališče za jadrnice na progi Rt Dcbre nade— Rrt Horn. Na ta način je tja. prišel prvi kolonist, ka-prol William Glase, in sicer po Napoleonovi smrti, ko so razpustili oddelek, ki je varoval ujetega cesarja na Sv. Heleni. Poznejši naseljenci so bili izključno potniki in mornarji ponesrečenih ladij. Otok je obdan po več km dolgi mehki sipini, ki je rešila življenje tisočim mož in zato je na dobrem glasu. Izročilo pravi, da je vrgel morski tok na mehko peščeno obalo vse bn>-dolcmce. Njih potomci so sedanji angleški prebivalci otoka. So to sami krepki ljudje, ki ne poznajo bolezni in kljubujejo pomanjkanju, ki islanoski. Letos je namreč praznoval 1000-letnico. Teden dni pred začetkom svečanosti je bilo po Islandski vse na nogah. Imeli so namreč hladno, deževno vreme in bati se je bilo poloma proslave, za katero je izdala vlada težke tisočake. Kratko islandsko poletje je sploh nezanesljivo in če začne deževati, ni deževja ne konca ne kraja. Tik pred pričetkom svečanosti se je pa nebo Islandcev usmililo. V nedeljo 22. junija je plapolala po prestolici Reykjavik*! na tisoče zastav v polnem solnčnem svitu in v pristanišču so pljuskali lesketajoči se valovi ob boke francoske križarke in angleške vojne ladje, ki sta pripluli da prineseta pozdrav dveh velesil najstarejšemu parlamentu sveta k njegovi 1000-letnici. Okrcg morskih orjakov je kar mrgolelo manjših parnikov in ladij. Že ves teden je prihajalo v pre-stolico prebivalstvo od vseh strani, med domačimi je bilo vedno več mornariških uniform, mornarjev z inozemskih parnikov. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta depu-tacija s Farrerskih otokov, ki je X. Pri napetem razmerju med Islandsko in Dansko je zanimivo opazovati, kako se gledata kralj in prebivalstvo. Islandci so zelo korektni, toda navduševati se ne znajo. Temperamenta, s kakršnim se odlikujejo Italijani, med njimi ne najdeš. Njihovo ploskanje }e zelo kratko. Kralja pozdravljajo z de-vetkratnim klicem "hura \ drugim oficijelnim govornikom pa zakliče-jo "hura" samo štirikrat. Danski kralj je torej na Islandskem malce v mučnem položaju. Toda iz zadrege si pomaga s preprostostjo svoje-jega nastopa, kar vpliva na te stare demokrate zelo blagodejno. Ne govori dansko, temveč islandsko. Ne gre mu lahko, toda omejil se je samo na nekaj stavkov in ta dobra volja še poveča ugoden vtis. Vsi občudujejo njegov takt. Za kraljem govori še predsednik islandskega parlamenta Asgeirson. popoldne pa nastopijo s pozdravi delegati tujih parlamentaov, med njimi tudi rredsednik čehoslovaškega parlamenta Malypetr Zvečer je priredil predsednik islandskega parlamenta gostom na vzbudila občudovanje. Otočani, ki i čast banket v hotelu kjer so na hi- niso dovolj poznali islandskih razmer glede nastanitve in prehrane, so pripeljali seboj vse, kar so rabi- tro roko priredili kuhinjo, ki je pa celo razvajeno gospodo presenetila. Banketu sta predsedovala kralj in li — šotore, hrano, poljske kuhinje ! ki aljica in domačini so bili zopet in celo tovorni avtomobil, s kate- j zadovoljni, da je prišla kraljica v rim so prepeljali vso to robo iz pri- j stari domači paradni noši. stanišča na kraj svečanosti. Ta kraj, široka dolina sredi romantičnega pogorje Thingvellir, je oddaljen od Reykjavika kakih 50 km. Tu je naraščalo od dne do dne ogromno taborišče, ki je moralo sprejeti pod streho toliko ljudi, kolikor jih islandski parlament celih 1000 let ni videl. Avtomobili in vozovi so pripeljali v dolino nad 25.000 ljudi in za vse so bili postavljeni šotori. V zgodovinskem Thingveliiru je samo cerkvica, nekaj hišic in skromen podeželski hotel. Za dansko kraljevsko dvojico so zgradili posebno hišo. vsi drugi so pa taborili pod šotori. Šotorov je bilo toliko, da Je nastalo dokaj veliko mesto z nu-meriranimi ulicami, impoviziranim bi stalo življenje vsakega kulturne- vodovodom in avtobusnim prome-ga človeka. Vsi otočani so si sorod- | tom. niki in prijatelji. V zadnjih 50 letih niso doživeli nobenega zločina, ni- ; ti najmanjše tatvine ne. Nimajo oblasti, ne ječe. ne zaslužka, ne denarja. Zato tudi morajo ostati v : domovini. S čim bi potovali? Prebi- j valstvo. čeprav počasno, stalno na- j . . . . . _ , preo:valstvo celega fjorda z napi- se vedno m številno. Pred- som nad vhodom, od kod prihaja. Vse to so napravili Islandci pri skromnih denarnih sredstvih zelo dobro. Stanovanja so bila enotnega tipa. večinoma za 5 oseb, ali pa tudi za 10 in še več. Bila so tudi stanovanja. kjer se je nastanilo skupaj Dopisi. Chieeffo, III. Dne 16. avgusta se bosta poročila Mr. Frsnk Ellis In Miss Annie Jordan. Ženin je sin tukaj znane in apodttovone Ellisove družine, nevesta je doma is Wlllarda, Wis., kjer ima svoje stariše, ki lastujejo tam farmo. Poroka se bo vršila v cerkvi Marije Pomagaj v -Lemontu. Mlademu paru naše najiskrenej-*e*»tttte! selo dosti časa, eem se napisati par vrstic v pri-Ust Glas Naroda. po 2 do teljicam tega lista. Vse najboljše grozdje pa Petru Zgagi! Glas Narodu želim mnogo uspeha! Albin Slavec. rasca. a lani ni bilo na otoku nobene poroke ali smrti, zato pa se je rodilo sedem ctrck. Lani so imeli eno poroke, tri rojstva in eno smrt. Seveda nimajo ti ljudje nobenega pojma o elektriki, radiju, letalih in avtomobilih. Malokdaj čitajc o tem v starih dnevnikih, ki jih slabo razumejo zaradi preštevilnih nepoznanih besed. Misionar jim je ob nedeljskem berilu moral tolmačiti vsak stavek iz dnevnih novic. Otočani so poljedelci in redijo živino. Predlani so bili skoraj pomrli za-rad suše, ki je uničila letino. Rešil jih je čudež: parnik "Halesisu". ki jih je slučajno lahko založil z živili. žRi za življenje. Ne vem kako bo, če se ne poboljša. Dosti ljudem ne dajo na kredit po štorih. Že dolgo časa obetajo, da bo bolje, pa še vedno slabše. Par fantov jo je ubralo v rožnato Californijo, pa kakor se sliši, ni tudi tam medu. j Torej ne svetujem nobenemu, da bi prišel sem za delom. Ko bo kaj boljše, se bom spet oflasiL t Pred par dnevi sem čttal dopis is Ohio, od rojaka, ki piše, da Peter Zgaga prinaša dosti noric in resale; to Je vse res. Mi ga imamo ▼ teti. j Za zdaj ni nič več poMftuIb novic. Raje drugič kaj več,. j DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" članstvo, pač p« ni Slovenci ▼ vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Poedrav čttateijem in čita- - - ' s; - , ' & ■ - iUi Tujim gostom so pripravili šotore okrog cerkve, v vsakem sta bili samo dve -postelji, toda šotori so bili opremljeni z vsemi udobnostmi, celo z zrcali. Nekaj gostov je stanovalo tudi po hišah in v razširjenem hetelu. kjer so pa sobe spominjale na kabine starega parnika. Ob prihodu danske kraljevske dvojice in švedskega prestolonaslednika v Reykjavik je zopet deževalo. Na predvečer svečanosti se je pa nebo nenadoma zjasnilo ,toda že drugi slavnostni dan je bil tipično islandski. Krasno solnčno jutro, hladno in deževno popoldne, zvečer pa močan sever, ki je podiral šotore in prignal v najbližjo okolico senžni metež. Potem je pa nastal krasen, tih večer in v mrak so zrli zasneženi grebeni bližnjih gora. Svečanost je otvorilo seveda ljudstvo samo 9t na predvečer z veliko pojedino, ki se je kmalu razvila v ples pod milim nebom, trajajoč od mraka' islandske noči do jutranje zarje. Oficijelna otvoritev proslave se je vršila s službo božjo pri slapu Oxa-ra v slikoviti kotlini, kjer leži med strmimi pečinami lepo zelena trata. Pred eno pečino je bila napravljena prižnica, s katere je govoril iriandki protestantovski škof. Na .nasprotni strani sta stala kralj in kraljica s švedskim prestolonaslednikom, za njimi pa vlada, člani parlamenta in islandska duhovščina, ki nosi še zdaj široke bele španske ovratnike. Pevski zbor je zaključil ta del o-breda, potem so pa odšli udeleženci proslave v pravi sedež prvotnega (parlamenta v kotlino Almanna-gja. Tja Je navalila -velika množica radovednežev, ki so Čudovito spretno plezali po strmih skalah in se utatoorffi na ostrih grebenih, da bi botfe videli proslavo samo. Gostje zavzemajo svoja mesta na tribenai in Islandski minUtr. pred-I sednik TfeoraaUeon otvori sveča- Med dobro večerjo so se jeziki raztezali in neprisiljena zabava je trajala pozno v noč. Drugi dan so nastopili domačini z alegorično sliko. ki je pokazala, kakšna je bila seja islandskega parlamenta pred ti-seč leti. Gledalci so sedeli na tleh samo za kralja in kraljico sta bila pripravljena sedeže. Kralj je pa sedel na travo, kakor vsi drugi in s tem je še bolj povečal ugoden vtis svojega nastopa. Tako se je proslava iOOG-letnice najstarejšega parlamenta izpreme-nila v spontano ljudsko veselico, ob udeležbi otočanov in delegacij vsega kulturnega sveta. Island je odkril wiklnški pagla-var, nerveški pomorščak Ingolfor Arnarscn, ki se je kot prvi človek naselil na Islandu leta 874 blizu sedanje prestclice Reykjavika. 60 let pozneje je bil otok naseljen že približno tako, kakor je zdaj. Leta 930 se je zbralo vse prebivalstvo otoka iz okrajev, nazvanih "sysla". v naj-romantičnejšo dolino Thingvellir. kjer je zasedal pod milim nebom prvi parlament sveta. V spomin na ta zgodovinski dan otvori islad--ki parlament vsako leto poletna zasedanja na tem zgodovinskem kraju. Od 903 do 1252 je bil Island republika. To je zlata doba islandske zgodovine, ko so nastale tudi slovite povesti, znane pod imenom "Saga", katerih znanje spada k zavednosti in izobrazbi sedanjih pre-vivalcev otoka. Leta 1262 je sklenil Island pogodbo z norveškim kraljem in tako je bil sprejet v zvezo norveške kraljevine, obdržal je pa do gotove meje samoupravo. Sedanji parlament zaseda v Revkjaviku v istem poslopju, kjer je univerza. Sedanji Island ima samoupravo in je od 1. decembra 19*18 v personalni uniji z Dansko. Prebivalstvo pa vedno bolj hrepeni po popolni neodvisnosti. Zakonodajno moč ima v rokah parlament, ki šteje 42 poslancev. Zanimivo je, da so v vla-li samo štirje ministri in sicer ministrski predsednik Thorhallson, prosvetni minister Asgeirsson, pravosodni minister Jonnson ter minister trgovine, pošte in prometa Eg-gerse. Administrativno je Island razdeljen na 16 provinc, ki se imenujejo "sysle". Reykjavik šteje 24,304 prebivalcev, drugače pa Island nima kraja, ki bi imel nad 4000 prebivalcev. Island je naj-redkejše naseljeno ozemlje v Evropi, kajti na 10 k v. km pride komaj 9 prebivalcev. Kljub temu je kulturno na isti, če ne še na višji stopnji, kakor najnaprednejše evropske države. Vsak kraj s 300 do 400 preč bivalci ima lastno elektrarno in skoro vsaka hiša telefon. KAD BI IZVBDEL za naslov svojega "bratranca JOHNA LIČAN, ki se nahaja nekje v Texas. Poročati mu imam več važnega iz starega kraja, zato prosim, da se mi Javi. — Andrej Berne, Rd. 2, Box' 31, Kane, Pa. (2x 13*14 > Peter Zgaga O OPEREJSNJIH. Rojakinja se je po teh besedah globoko oddanmla. Jaz sem se le čudil, kako je mogla tako vztrajno in brez sape govoriti, ko je vendar prestala tako težko bolezen. Takoj zatem je nadaljevala: — Tedaj so se pa šele začeli križi in težave. Neka huda pestilenca je začela divjati po meni. Hodila sem cd dohtarja dc dohtarja pa nobeden ni vedel, kaj mi je pravzaprav. Dohtarjem j>a tudi ni treba vsega verjeti. Sem že take dehtarje imela, ki prav nič niso vedeli, pa zopet take. ki so mi malo preveč bolezni našteli. Kolikor vem iz svoje izkušnje. bi mladega dohtarja nobeni ne priporočila. Mlad dohtar cin-ca in c-inca in oci zavija in kar ne more z besedo na dan. Mladi deh-tarji so vse preveč sramežljivi. Dohtar mora biti star. tak je kerlc, tak ti kar na glino pove. Ko sem tako hedila od dohtarja do dohtarja. jih je .še največ reklo, da je potreben operejšn. Le v tem se niso strinjali, kakšen operei^n in kje. Nekateri so rekli, da na ledicah drugi na slepem črevesu, nekateri niso bili z mojim želodcem zadovoljni. nekaterim pa jetra in pljuča niso bila ničkaj povšeč. No, sem si nazadnje misiila. pa naj pogledajo, da bodo siti. In sem šla. Ko ti p;k-čer vzamejo, se ti ni treba nič ek-stra oblačiti. Jaz. šema. sem porodno srajco oblekla in sem bila sploh vsa v židi in panikelcih. pa se ni na pik?erju nič poznalo. Kadar jemlješ pikčer v ^pitalu, je vseeno, kako si cblečena in je vseglih dobro, če imaš kaj spodaj ali ne. Prvi dnevi v špitalu so najhujši, ker ne veš kdaj in kje te bodo načeli. Ko pa enkrat pravi dohtar "nekst" in nate pokaže, se pa le pripravi. Takrat pridejo po tebe s tako mizo na kolescih in te odpeljejo, pa če lahko hodiš ali ne. In tudi v roko te zba-dajo. da lažje prestajaš smrad, ki ti ga dajo toliko poduhati, da ne veš. kje se te glava drži. Zeščkrišč. kakšen strupen duh ima tista reč. Moj dedec nosi včasi poleti po štirinajst dni štumfe, ker je mrha pre-len, da bi se preoblačil, pa je duh tistih štumfov kel nageljček v primeri s tist-im. kar ti dajo pred ope-rejšnom pošnofati. Nekaj časa du-hai in auhaš, in kar mravinci ti gredo po nogah. Tudi šteti t: rečejo, pa jaz nisem hotela šteti, jaz sem le po kranjsko rentačila. Nazadnje je vseeno, če šteješ, ali če kaj drugega govoriš. Stroški so isti in -te nič manj ne košta. Ko si pa vsega sita in se ti pred očmi zabliska. pa zaspiš in se zbudi.s šele na svoji postelji. Nič ne čutiš, le žejna si. pa ti noben zlodej noče dati vode. Takrat si v fibru. Operejšn ir. fiber sta vedno skupaj kot sveti Peter in Pavel v pratiki. Šele drugi dan ti začno dajati vode. pa samo po žličkah, četudi si tako žejna. da bi jo zvrnila na dušek ga-lono z glaževno vred. Potem ti vsak dan trikrat merijo gorkoto in čimveč gorkote imaš. temdalj te drže v špitalu. Sama ne vem, zakaj imajo po špitalih tako radi gorke ljudi. Dohtarji se te drugače ne pritaknejo kot z rokavicami, četudi si se moraia skopati pred operejšnom. Predno te izpuste, te še enkrat pregledajo, nakar pravi tavelki dohtar "Oirajt". Za njim pravijo tarnali dohtarji "OlraH"' in nurske in vsi. ki so imeli s teboj kaj dela. Nazadnje tudi ti lahko rečeš "Oirajt", če molčiš, je pa ravnotako dobro. V kar.cliji so jako goiant in prijazni. Tam ti dajo papirje in tam moraš plačati. Pri slovesu ti dajo roko in ti pravijo: — Gudbaj, nas je zelo veselilo, pa še kaj pridite pogledat.... Tako je pripovedovala draga rojakinja. Prijateljice so jo verno poslušale, jaz sem se pa zadovoljno smehljal, ker me je originalno pripovedovanje res zanimalo. — No, kaj se pa režiš. Zgaga! — je naenkrat zagrmela name. — Ali ne verjameš, da sem bila operirana? Ali hočeš, da ti pokažem štihe? Začela se -je -nekako sumljivo odpenjati. jaz sem pa pograbil klobuček in jo brez slovesa ubral skozi vrata. ADVEKTI8E IN "GLAS NARODA". «Q6AI NASOPr j 1 WBDNDMT, AUGUST IS, 193S ^aa VM LARGEST SLO niit.v tf f s % ELEKTRIČNO POSLUŠANJE Radioamaterji poznajo že dalj INDUI H. J MAOOG: Ko je Hektor Komargan potisnil] monckel v očesni ket. je stopil par. Korakov nazaj, kakor poznavalce j pred s!!ko kakeg? starega mojstra j 11 dejal: Lepa je! Prijatelji mej niso prevarali." Dobro naključje pač" je menil 'arinar Daleč okoli bi ne naili takega kosa. Morda le," je odvrnil Komar-t>an Jaz bi ga iztaknil. Nekje se1 nuhaja prav taka skrinja. Imam zanesljiv spomin. Celo ime lastnice j bi vam lahko povedal: neka go-' pa Richardierova, izven mesta i-ma ii no vilo, Z izrazom, ki ne dcpir~a nikukega ugovora, je jz-,1 to ime Z mrazom, za kateresa e me pozanimati še kdo drug: Btarinar se ni dal motiti v kupči- B '.sta je" je potrdil * Po vojem povratku iz tujine, je pro- J daia vso opravo meni. (»lejte nc. »es? Nc, kako je ven-(i *r svet majhen," je vzkliknil Hek- i 1 ,i in se približal skrinji. Z roko se je dotiknil icljučavni- j re v kateri ni bilo ključa Starina r ie domneval, da hoče preiskati j v it jim skrinje. Kliucka ni in novega tudi nisem c .j napraviti," je rekel. Bolj za-' bavuo >e mi vidi prodati jo kar ta-j k , morda pa skriva kako maloi presenečenje. Natrpana je z vsem mogoilra. S čem0 Nimam poj- ' rra Morda s slvajrmi. ki imajo Vi- dno-. Konec konrev so zaradi ir.rne lahko tudi kaki spomini, kdo ' SKRINJA ve. Za vas. ki ste damo poznali...." • Seveda sem jo poznal. ' je pohitel Komargan. -Toda to še ni vzrok, da bi se dal pretentati za ceno. Sodim, da ste zvit trgovec vi, s svojo zgudbo o izgubljenem ključ-ku in neznano vsebino. Skrinjo smete postaviti na moj dom, opozarjam pa. da jo boin odkupil šele potem, ko bom spoznal njeno vsebino. Ko bom odprl skrinjo, si bom izbral predmete, ki me zanimajo. drugo vam bom vrnil. Soglašate? Se razume, gospod Komargan, saj veste, da sva se še vedno zedi-nila," je zatrjeval starinar s po-strežljivo vljudnostjo.... S polnim kozarcem v desnici — kakih šest jih je že izpraznil ta večer — s cigaro v levici, je Hektor z ganljivim pogledom objel svoje prijatelje, k jih je povabil' k proslavi svoje vrnitve in posve- j čenju novega samskega stanova- ; nja. j Po dolgem času cvo nas. zopei . smo skupaj!" je vzkliknil. Koliko let je že tega, kar sem vas zapustil in se s Simono Rich- | ardierovo potepei v svet? Najbrž' bo prt. Da, da, ljubi mojo. ljubezen je bolezen. Rad bi vas vide!, kakšne obraze ste nataknili, ko ste le- . pega jutra izvedeli, da sem odve-del Simono. Če ni nihče izklepetnl,, nihče izmed "vas niti ne sluti, kako ! je prišlo do tega." Pripoveduj," so silil prijatelji. ' -Zato si se pa vrnil, mar ne?" O rednem štedenju. Kedrio sledenje Je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka štedl i, »o polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Ilrdn« sledenje Je velikega pomena za delavca, ki nima drugega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo štedl-ti. V prvi vrsti pazi na to. da je denar naložen sigurno in tako, da ga v.agateSj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4 -% na leto, pričenši s vsakim mesecem. To je najbolje« obrestovan je. ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji itven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vložne knjižice. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. "Niti malo nisem — častno besedo — nameraval govorti o tej zadevi, častno besedo! Saj sem že skoro pozabil na to. Pomislite, danes se mi je nekaj primerilo.... Nu, da, le oglejte si onole skrinjo, prav kar so mi jo prinesli. Brez težave jo boste spoznali — Simonina bivša lastnina je. Zadeva pa je taka, da je z njo v zvezi smešen in svojevrsten doživljaj. Vsean je znano, da se je za Simonino nakionjenosl razen mene potegoval še nekdo. Mali Durenois. Dama se je z nama igračkala, mojstrsko je znala podžigati najino ljubosumnost. Nekega večera, ko sem nenajavljen pri -šel v njeno stanovanje, se nisem mogel otresti vtisa, da sem jo zmotil v nežnem sestanku z Durenoi-som. Že sama misel na to možnost mi je pognala vso kri v glavo. Saj je zaplavala, rekel bi, krvava drama v zraku. Ker pa sem hotel zvedeti, kje je skrit moj tekmec, sem se s silo pomiril. V tole skrinjo se je skobacal, ljubi moji. .. V to skrinjo! Presmešno. Ko sem se prepričal, me je prešinila sijajna misel. Najprej sem skrinjo dvakrat zaklen'1 in zaprl lumpa v temnico. V naslednji burni sceni sem Simoni povedal. da sem vsega sit in če noče takoj z menoj makar na kraj sveta, bom hvaležnemu svetu izdal najine odnošaje.... Potovanje v moji družbi naj smatra za zabavno pustolovščino. To jo je omehčalo. Po preteku dobre pol ure sva bila že čez hribe in doline, stanovanje je ostalo zaklenjeno. Služabništvo jo odpustila. Durenois je ostal v skrinji. Ne vem-sicer, kdo in kdaj ga je rešil .prav živo pa si lahko predstavljam negovo onemoglo besnost, ko se je izkopal na dan. " Prijatelji so izmenjavali poglede in Hektor je postal pozoren. Kakšni obrazi pa so so? Vsekakor vam je Durenois že kaj namignil!" •Ne," je odvrnil eden izmed prijateljev. -nihče še ni govoril z njim. Zato je naše zaprepaščenje toliko. Durenois je izginil. Domnevali smo. da je neznano kam odpotoval." •Kakšna neumnost!.... Venaar, kam naj bi se bil udri?" Eden izmed družbe je izustil to opazko, ki je učinkovala liki hladna prha. - Morda je ostal v skrinji!.... Hektor se je zdrznil in zapičil polblazen pogled v skrinjo. •Ali si znorel!" je zajecljal. -Tako ali tako se je vendar osvobodil!" • Nič več ga nismo videli... V skirnjo bi pogledal!" Komargan se je z grozo domislil starin&rjevih besed in ker je bil poleg tega nekoliko vinjen, je bil raznem vtisom še bolj dostopen. ^r-^^^.PROTIANGLESH BOJKOT ¥ pomoči slušalk ali zvočnikov. Tako n. pr. tedaj, če primeta dve o-sebi za konce dovodnih žic. ki bi drugače vodile ujete valove do zvočnika, in ena teh dveh oseb položi drugi prosto roko na uho. Ta pojav -električnega poslušanja" je slej kakor prej v natančnostih nepojasnjen, čeprav so se bavile i njim že takšne znanstvene kapacitete kakor znani prof. Jellinek na Dunaju. Posebno zanimiva pa so raziskovanja dr. Perwitzscha z vse-učiliške klinike zo ušesne bolezni Agitacija proti angleškemu blagu «e v Indiji širi z velikim uspe hom, kajti agitatorji trdijo, da evropske tvornice pri izdelovanju j tkanin rabijo kravjo kri in meso.! Krava je bramanom sveta žival, ki j je ni dovoljeno ubijati, zato pravoverni Indijec odklanja angleško sukno. Indijska vlada je proti *ej; trditvi izdala posebne lepake in jih ; Jeni. Dr. Perwitzsch je pri svojih razširila po vsej Indiji. Ti lepa.ci 3 Mali Oglasi imajo velik uspeh P poskusih drugo osebno nadomestil z drugim poskusnim materijalom, n. pr. s kosom mesa ali s fizikalnimi aparati in je dosegel naravnost pravijo: -Agitatorji, ki pozivaio ljudstvo na bojkot ^ngleškega blaga navajajo, da se pri izdelovanju sukna v porablja kravji, volovski presenetljive uspehe. Dognal je. da i in telečji loj. Dalje trdijo, da se lahko -električno poslušajo" celo' pri barvanju uporabljajo silne osebe, ki imajo notranje ušesne or- množine kravje in prašičje krvi. gane in ušesno mrenico pokvarjeno^ Vse to so neresne trditve, kajti zi Celo poapnjenje sluhovnega orga- j skrobljenje sukna se uporablja ovna, ki je najčešči vzrok slabega: čji loj iz zelo enostavnega razloga, sluha v starosti, ne izključuje ker je neprimerno cenejši nego možnosti slišanja po neposrednem kravji ali prašičja mast. Velika n> vplivanju električnega toka na lo-; smisel je tudi trditev, da se s banjske kosti. V mnogih primerih kravjo krvjo barvajo tkanine, kaj-j sluhovnih bolezni se obseg slišnih ti vsakdo ve, da kri izpere vsik J i nihljajev celo razširi. Najbolj zna- 1 dež, angleško sukno pa obdrži bar- I , čilen v tem. pogledu primer neke- vo celo po pranju, ko je namoče- j ga bolnika, ki je bil na eno uho no v vodi po cele dneve. V ostalem I .čisto gluh, na drugo uho pa je bil bi bil tak način barvanja ta'te PRIMORSKE NOVICE V tržaški luki Je bilo v mesecu juniju skupnega prometa 2.773,998 kvintalov napram 4.306.347 kv:nta-lov v lanskem juniju. V prvem letošnjem pclletju je znašal tržašisi promet 22.217.312 kvintalov. v lanski enaki dobi pa 26.460.415 kvintalov. Na trgovski univerzi v Trstu jc bile v preteklem šolskem letu red- VZROK KRIZ ANGLEŠKEGA IMPERIJA seboj, moram ga še imeti." je je- , eden izmed glavnih vzrokov sepoj- ' skega upora v Indiji ta. češ. da so j caje izdavil besede. -Odkleni, odkleni!...." Zgneten, ' med prijatelje je moral poiskati in jim izročiti ključek. Zaslišal "je škripanje zarjavele ključavnice in tečajev. Pogled, ki se je nudil pre-padenim radovednežem je bil strahoten. Šklepetaje z zobmi je Hektor ugledal v skrinji sesedeno o-kostje. -Pripovedujte, zaboga! Treslo ga je? Do kosti se je spotil? V po- | steljo ste ga odnesli in jutri se bo javil policiji?.... Kosmata kapa, j Hektor. torej sem se ti le oddolžili za neprijetno noč pred istimi leti? j Hvala vam, prijatelji, za pomoč.: tudi starinar se je dobro odrezal, i le kje je iztaknil okostje? Na mno- j go leta," je trčil Buranois in se od srca nasmejal. , bili patroni. ki jih je vlada dajala domačim vojakom, namazani s kravjim lojem. SEZNAM ARANŽIRANI B KON CERTOV. 30. avgusta: Girard, Ohio. < 21. septembra: Cleveland, O., SND. 12. oktobra: Cleveland. O.-New-burg. SAKSER STATE BANK IZ CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Foslužnjmo se vsi brez Izjeme, te stare in stanovitne domače tanke. Zadnja leta doživlja angleško svetovno gospodstvo po vrsti udarec za udarcem. Ljudje, ki večino iščejo vzrokov v nadnaravnih stvareh, so takoj našli, da je Anglijo zadela kletev faraona Tutanka-raena. Tudi z legendo, ki naj utemelji vražo, so ti ljudje brž pri roki. Glasom pripovedke je neki angleški poslanec podedoval po enem izmed Carnarvonovih tovarišev kovčeg z nekaterimi predmeti iz faraonskih grobov. Poslanec je seveda takoj zbolel in neben zdravnik mu ni mogel pomagati. Sorodniki pcslančevi so zahtevali, da takoj odda usodni kovčeg. Ker pa ga nihče ni hotel, so ga zanesli v garderobo poslanske zbornice in od tistega dne je navalila nesreča na angleško državo. Dogodki na Kitajskem. v Indiji, v Egiptu in na Malti se kar vrste. Do nemirov je prišlo tako iznenada. da je zveza prav očividna. Seveda pa je na Angleškem še vedno dovolj ljudi, ki ne verjamejo, da bi bil poslancev kovčeg vzrok nesreče, ker pa je nočejo pripisati sebi. jo zvračajo v Indiji in na Kitajskem na boljševike. v Egiptu na nacijonaliste, na Malti pa na fašiste. Vsi drugi so krivi kriz, samo angleški pohlep je nedolžen. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" nih dijake v 499. od teh 453 Italijane v, 15 jugoslovanskih državljanov, 8 Madžarov. 6 Avstiijcev, 4 Romuni. ostali so bili Čehi, Bolgari, Giki. Pcljaki in Albanci. Dijakinj je bilo 21. Izven tečaja je bilo na univerzi vpisanih 339. Promocij je bilo 46. V zimskih mesecih bo po izjavi po'jedehkega ministra zaposlenih pri javnih delih v Italiji na dan 90 tiso? delavcev, od tega v Julijski Krajini 16.000. V mesecu juniju je delalo na cestah pa vsej državi i dnevno 59 tisoč delavcev, v Julijski K-ajini 2769. Zadrugo za razprodajanje žita so ustanovili v Pereča. Podjedelci, ki imajo več žita nego rabijo za prehrano obitelji. bedo odstopali pre-j estanek zadrug:. Zadruga hoče razširiti svoj delokrog na vso pro-| vinco. V selu sv. Marina pri Labinu v Istri je ubil Josip Blaiina svojo že-nG z likalnikom. Blazina, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz Amerike, j dclži ženo. da ga je hotela zastru-: piti. Iz Turina do Reke se zgradi velika avtomobilska cesta, ki bo stala 700 milijonov lir. Vrši se delo od Turina do Brescie in od Padove do Benetk. Tržaški in reški intere-j sentje so sklenili, da naprosijo vladnega načelnika, da bi se skoro pričela tudi gradnja ceste od Trsta , do Reke. Iz istre se je izselilo v maju 4 .... Ji Št 09. (Dostojevski) «hU In laaaaaa«) SVETA ZEVA Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .73, Št 62. Idijot. I. del. (Dostojevski) .94 Št 63. Idijot. II. del .....................90 Št 64. Idijat, IIL del....................JH Štev. 65. Idijot IV. del ............JO Vsi 4 deli ..............3.25 št 66. Kamela, skozi nha Uvan- ke, veaelatgm ................ .45 pisatelji n. sv. ka, Vajvadn Fern 1 Ilea .............. e all-Cr- 2^0 Slovenski pisatelji IV. sv. Tavčar: Grajski bag. ; ¥ Zali; Izgnblja^^ Tati«. (Bevk), trd. ves. Tri indijanske povesti .. Tm»l. soc. roman ...... .79 .75! .1.20' Ji 2% Tigrari zobje................ Tri legende • razpelo, trd. ves. .65 in con nat (Rape) ves. mala Izdaja........... .$1.—! in ena not U« ••* m............. KNJIGE SKUPAJ it ^^^ j t m m m a • • • j Ob vznožju Levje gore blizu Nar»-kinga stoji od leta 1410 velikanska granitna želva, ki jo je postavil pobožni cesar Lung-Jo. Vsakega julija. na 23. dan kitajskega tretjega meseca, kadijo želvi deset tisoči kitajskih romarjev. V ogenj, ki plapola na ta dan med šapami velikanske želve, mečejo papirčke s pobožnimi željami in prižigajo sveče. Prinašajo tudi srebrne tolarje, ki romajo seveda v žepe številnih duhovnikov. Za tolarje dobe romarji rdeče svilene vrvice, ki jih drgnejo žreci ob želvin vrat. Romarji verujejo da obvaruje na vrat povezana vrvica otroke vsake bolezni. A le*.os je pokvarila praznik nesreča. Ob treh popoldne je začulo nešte-vilno vernikov glasen pok. Sveti želvi je nenadno počil vrat in njena glava se je skotaliia v ogenj. Najbrž je nastala razpoklina zaradi ognja, ki je preveč razgrel kamen po mrzli noči. Toda romarji so smatrali dogodek za napoved velike nesreče. Množica je pokleknila in pričela vroče moliti. Med tem ko duhovniki niso vedeli, s čim bi potolažili zmedeno čredo, so že nastale govorice, da bodo v mukah u-mrli otroci, ki bodo dobili letotoje vrvice. Edina rešitev je drobec glave, ki ga je treba streti v prah ki obroku dati zavžiti v čaši vode. Stotine ljudi so takoj razmetali ogenj in glavo zmleli. Sveta želva bo potrebovala kamnoseka. T 1 ZPOSAJENKA ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 19 (Nadaljevanje.) KOLIKO VELJA PRAVILEN PRETEP ! 44 let med gobavci prično po Go-In tudi drugod — To mi praviš s povdarkom. katerega istotako ne morem razumeti. TI si res čudna deklica, Urška! In izpremenila si se tako, da te človek iie more spoznati. Delaš zares utis usmiljenke! Ali si res prenehala biti divja Urška ali pa igraš le komedijo, da se napraviš zanimivo? — Za kaj takega nimam talenta. Moraš me vzeti tako kot sem, Liza. Prenehaj študirati me, ker ne bo prišlo dosti ven! — Zanima me preveč! No, dobro še seciraj me. Mirno bom stala. Sedaj pa hačem govoriti o tebi. Kdo je tvoj najnovejši ljubček? Sedaj sem sita vsega. Lindenhol se poteza zelo očividno zame. Milim, da ga bom vzela. Čim dalje čakam, tem manj bom mogla izbirati. Urška se je igrala z ravnilom. — Ali ga ljubiš? — Prenehaj mi z ljubeznijo! Imela sem slabe izkušnje. Ti si lahko ..rečna, ker slediš svojemu lastnemu srcu, Čudno, jaz nisem nikdar za- i pazila, da ljubiš Arnstettena. Zelo si se znala obvladati! Urška je gledala zamišljeno skozi okno. Nato pa je skočila po- 1 konci. 1 I — Govoriva torej. Torej Lindenhof! Ali je tvoja mati zadovoljna ž nJim? — Ti misliš, ker ni starega plemstva? Mesto tega pa je bogat, zelo bogat! — To je na vsak način velika prednost! — Prav gotovo. Ni ti treba reči tako porogljivo. Ti nisi še občutila. Kaj se pravi odpovedati se temu ali onemu, ker ni potrebnega denarja?' Urška je presenečeno pogledala. — AH je tako slabo pri vas? Liza je pokimala. — Da. Prosim, ne govori o tem. Gotovo ne. Oprosti torej, če sem se rogala. Nisem vedela, da bom zadela ranljivo mesto! Urška je podala Lizi proseče roko. Ta Jo je prijela z obotavljanjem ter napravila presenečene oči. Moj Bog, Urška, ti si sama plahost. Toliko obzirnosti nisem vajena pri tebi! Urška je prikimala. — Da, bila sem grdo, nesramno bitje! To vem šele sedaj. Že septembra se je vršila poroka Urške. Seveda je bila povabljena vsa okolica. Na vse zgodaj zjutraj je prišla pošiljatev iz Nizze. Ko je odprla velik paket, je prihajal iz njega krasen vonj. Bile so krasne cvetke, ki so aoigo potovanje zelo dobro prestale. Zgoraj je ležala karta z naslednjo označbo: — Will Vorat. Ničesar drugega. Urt ka je skrila svoj prebledeli obraz v to dišečo skupino in velika bolečina je pretresla njeno srce. Nato pa se je okrasila za poroko. Kaj se je vršilo v njeni duši, teta ni izvedel noben človek. Ta mlada žt-nska, ki je bila še pred kratkim najbolj divja in razposajena. je sprejela v šolo svojo usodo. Dozorela je naenkrat v utrjen značaj. Trpljenje in krivda sta zelo stroga učitelja. Bleda in tiha je pozneje odkorakala (rt) strani Arnstettena k altar-ju Ln njena obljuba, da bo ostala zvesta dokler ju ne loči smrt, je bila resno in pošteno mišljena. Družba, ki se je abrala k poroki, mogla le konštatirati, da je bilo njeno obnašanje brezhibno. Tudi ženin je izgledal zelo srečen. Gospodje krog njega so lahko čutili za njim. kajti Urška-je postala še lepša v svoji milini. Marsikateri je zavidal Arnstettena za njegovo brhko nevesto. Nikdo pa ni bil racUtega žalosten in poroka se je izvršila skrajno sijajno. Nekoliko korpuletni ter veseli mož ni vedel, kako se je zgodilo, da je po&tal naenkrat predmet pozornosti gospe Herrenfeldove. Na vsak način ga je to zelo veselil^. Natančno si je torej ogledal Lizo. Bila Je to precej čedna osebica in zanj je bil tudi skrajni čas, da se pobrinf tudi za ženo. Ni mu dosti manjkalo do štiridesetih in jasno je bilo. da bo njegova zveza s Herrenfeldi zelo ojačiia njegovo stališče med plemiči. Vsled tega Je pustil voljno ujeti. Poroki ponavadi sledi tudi druga. To se je zgodilo, tudi tukaj. Pri oeaertu je gospod Herrenfeld proglasil, da se je njegova hčerka zaročila z gospodom Lindenhofom. • Ko se je Urška poslovila od svojega očeta, da se napoti s svojim možem v Arnstetten, je držal gospod Erlenhorst svojo hčerko trdno v svojih rokah: — Pojdi z Bogom! Kaj ne, lahko te pustim brez skrbi? Ozrla « Je vanj s pošteno odkritostjo. -- Da, papa. — povsem brez skrbi. Sama si bom pripravila svojo Ko om lati j o, se renjskem žegnanja niso brez njih. Stare navade moramo varovati, ker smo zavedni Slovenci, zato pa tudi ne smemo izkoristiti spretnosti v porabi kola in kugle, vil in noža. Korajža se prične pravzaprav šele pri nožu in kdor ninn luknje v^toži, ni pravi fant. Cim več lukenj, tem več kredita! Za Jožkovega Janeza so dejali, da nima toliko kože cele, da bi dlan položil nanjo, in slovel je po vsej Gorenjski. Pa nikoli ni bežal in kolikom je potipal on pod kožo, tisto je poglavitno. A, naša kri je zdrava in čim več je odteče, tem bolje se redi. Seveda, če kdo obstane, no ja, se tudi primeri, je malo sitno, ampak če bi nobenega mrzlega ne bilo bi tudi kora;že ne bilo. In fantje bi bili babe. Na Veliki pondeljek, ki bi po starih pravilih brez plesa in noža 5e1 praznik ne bil, so ' Pri Lorencu" na ] Črnivcu pri Radovljici sedeli in ča- j , kali, kdo začne. Pod mizo se se drezali z nogami in drug drugemu prigovarjali, ali začeti nobeden ne ' mara, ker potem pade vse na nje-. ga. Ker ni hotel nikdo pričeti zlepa, je moral Brtoncelj France po-< liti Franceta Vovka z vinom, saj bi drugače ne bilo. Običaj predjfsuje, da je treba udariti po luči ali pa iti iz hiše v temo, namreč zaradi pričevanja. Sitno je hoditi na sodni jo ljudem, ki nimajo nič zraven, čemu bi jih mešal vmes. Razbita luč je prišla iz mode. Le pijani gruntarski bahači še plačujejo kozarce in litre, stole, šipe in luči, naši fantje so bili pa trezni, no, recimo skoraj trezni, izobraženi in varčni fantje, ki služijo tam okrog in niso marali delati šur.-dra. Sedaj nastopi tisti, ki miri... Brez izjeme vedno le miri. čeprav ga trije s pestmi tolčejo po glavi. Tako je bilo tudi na Črnivcu pred '*Lorencom" na velikonočni ponedeljek. Po glavi ga morajo, drugače bi ne mogel reči, da je bil ves zmešan in se je moral braniti. Tako zahteva paragraf! Tisti, ki miri, tudi kolje. Taka je pač njegova vloga in drugače biti ne sme. Enega je sedemkrat, drugega pa le dvakrat. Tistega Toneta iz Bohinja je dvakrat pod srce, drugi "žlaki" pa ne spadajo v Ljubljano. Kako je pa tudi raščen Tone Brtoncelj iz Mošenj, bratranec o-nega Franceta, ki je začel z vinom in močan, kakor hrast. Pa koraj-žen, da ima že dva "otroka. Tudi pošten saj ima oba z eno. In izobražen, ker fijaka na Bledu. Drugega izgovora ni imel, kakcr da so tudi njega obrezali v roko. Tudi star izgovor, ki pa nikdar ne drži, in tudi Tone je pravil, da se je sam, ko je zapiral nož. Zaklani Tone Stare je bil 6 dni v špitalu in ni bil za delo ves mesec. Za obleko je zahteval 700 Din, pražnja je bila seveda in skoraj še čisto nova. za bolečine tri Jurje, posebej pa 1500 Din, ker ni mogel delati in plačevati hrane, pa tudi oklani France Vovk je prišel v Ljubljano po denar za obleko in bolečine. Hlače pri 700 Din vreani obleki so bile pa še cele" in, ker je Tone na Bledu zaslužil na mesec le 450 Din, hrana in stanovanje pa doma tudi ne predrago, so končno gospodje Tonetu za oba naračunaii le 3001 Din, tako da je prišlo za Staretovo obleko 400 Din, za zdravljenje 500 Din, za izgubo zaslužka 900 Din in za bolečine 150 Din, Francetu bo pa moral plačati le 200 Din za obleko in 100 Dinza bolečine. Taka je že tarifa in nespametno je zahtevati več, saj je že tako taka zabava dosti draga. In 6 mesecev strogega zapora so mu dali. Pa so odložili zaradi fijakanja do konca sezone. LEVICARSTVO Angleški listi poročajo, da je prispel iz naselbine gobavcev na otoku Molakai v Honolulu pat?r: Josef Dutton, ki je bival med gobavci celih 44 let. Med civilizirane in zdrave ljudi je prišel zato, da si izleči očesno bolezen. Mož je star že 87 let, toda že nekaj dni po prihodu v Honolulu je zahrepenel zopet po otoku gobavcev in izjavil, da se hoče čimprej z letalom vrniti med te nesrečneže, ki težko pogrešajo svojega dobrotnika. Dutton je naslednik drugega slavnega misijonarja, patra Dami-ana, kateremu je sledil med gobavce 1. 1886. Prispel je na otok Molokai iz San Frančiška in se ni več vrnil. Po Damianovi smrti je prevzel vso skrb za gobavce in je sedaj najpriljubljenejši mož na o-toku. Prvo njegovo delo je bila u-stanovitev sirotišnice in bolnice za težko bolne gobavce. Ko mu je hotel parlament Havajskega otočja pred leti priznati mesečno pokojnino jo je odklonil. Duttona odlikujeta popolna nesebičnost in čudovita požrtvovalnost torej dve lastnosti, ki sta v naših časih zelo redki. Kretan je Parnikov News — PREDOR POD GIBRAL TARJEM Kako se potu je v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brro-parnike. Tudi ne državljan i zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)iz Washington«, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku fi. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem t stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje eden ■ mesec pred nameravanim odpoto- reeo v Arnstettenu Ti boš imel svoje veselje nad tem. kako poštena in Tmnjem in oni ^ potujejo preko razumna gospodinja bom postala! New Yerta je najbolje, 4a v — in veselega smeha se boš tudi privadila? Nekaj je šinilo krog njenih ustnic in oči so dobile naenkrat moten ura* To pa Je kaj hitro prešlo. Nasmehnila se je zopet svojemu očetu: nji označijo naj se jim pošlje Barge Office, New Turk, N. T. na oče! tel - Da, papa, tudi to bo prišlo zopet. Torej zdravstvu j. moj prisrčni Daleč ne grem proč od tebe! Hvala Bogu otrok! To je moja edina tolažba. Kadar te bom ho-videti. bom prišel enostavno k tebi! Kurt Arrutotten je dvignil svojo mlado ženo v voz ter sedel poleg nje Konja sta potegnila v hitrem trabu proti Arnstettenu. * Urška je razvila v Arnstettenu zelo blagoslovljeno delavnost. Nikdo h; .n ne zaupal toliko previdnosti in zmernosti. Zaman so čakali, da se bo pojavila zopet stara Urška. Arnstetten Je bil ponosen na svojo ženo, ln njegova sreča ni poznala nikakih meja. 0 Urika Je znala tako dobro igrati srečno ženo, da je motila glede tega celo svojega očeta. f Živela je povsem udobno ter dobro. Njena delavnost Je izpolnila vse t*Jene dneve. v tihih nočeh, Je prišla vroča želja po sreči. Hitro pa Je KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA Sposobnost nekaterih ljudi, ki ra- | bij o levico enako spretno kakor desnico, je bila nedavno predmet razprav pariške zdravniške akademi je. Ni se dolgo, kar so smatrali le-vičnost za napako, ln vrli vzgojitelji so kaznovali deco, ki je kazala tako nagnenje. Po svetovni vojni, ko se je toliko ljudi vrnilo domov brez desne roke, pa se je pokazala nujna potreba levičarstva. Treba je bila z velikim trudom v posebnih tečajih naučiti invalide levičarske spretnosti. Poročevalec prof. Armaingaud je v svojem predavanju toplo priporočal, da je treba deco že v zgodnji mladosti privajati na to, da rabi za vsako delo levico in desnico. Poročevalec ne priporoča tega morda z vidika kake bodoče vojne, marveč iz zdrasvenih razlogov. Pri sedanji vzgoji je človeštvo v opasnosti, da mu okrve levica, ker se že sedaj opazuje, da je desnica vedno večja. Isto velja za levo nogo. Profesor priporoča, naj starši deco navajajo, da bo jedla, pisala in lučala kamenje z levico enako spretno kakor z desnico. Kakor znano, tudi športni krogi že upoštevajo levico pri metanju kopja, diska itd. Ako bi okrnela levica, bi imelo to gotovo slab vpliv tudi na srce. Strokovnjaki pridno proučujejo1 možnost spojitve Evrope z Afriko' s predorom pod gibraltarsko morsko ožino. V Tarifi na evropski o-bali so že sondirali teren in kmalu ga začno tudi na Afriški strani. Treba je namreč ugotoviti, kakšno je morsko dno, ali se bo dalo lanxo ali težko vrtati, ail pa sploh ne b^ mogoče predora napraviti. Rezultat kopanja pri Tarifi je zadovoljiv. Doslej so pa prikopali šele 250 m globoko, a kopati bo treba 400 ni. Upravnik geološkega in mineralo-loškega zavoda v mestu Madridu, La Pena je izjavil, da dosedanja dela na afriški obali še ne zadostujejo .čeprav so veljala že nad sto tisoč dolarjev. Morje je sredi ožine globlje nego ob obali in dokler ne bo sredina točno preiskana, se ne da ugotoviti, kakšno je dno. Že dosedanja dela so pokazala, da se bo dal predor med Evropo in Afriko zgraditi. V srednjem delu bo predor 400 do 500 m pod morsko gladino, torej nekoliko več, nego prejektirani predor pod Ro-kavskim prelivom med Anglijo in Francijo. Prvotno so računali, da bo treba zgraditi predor mnogo globlje in vendar so strokovnjaki trdili, da se bo dal zgraditi. Angleški rušilec havariran. Vedela Je. da Jo Je ljubil Will Volrat. To spoznanje je bilo najhujše Jmb ttvl)enju. Ni mogla prenesti zore zgodnjega jutra. To spoznanje jo je najbolj , ko -Je prišel oče s svojega posestva, sta sedela oba go-pred hišo. p njih očmi se je ttrllo čedno ter praktično urejeno posestvo. Je prihajal polnoglasnl koncert IZ G lasem nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljav« s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vise ji se izdajajo m presikem, ki imajo t kroti in ti so: Storiti državljanov, možje a-meriskih državljank, ki se se po 1. juniju 1928. leto poročili; žene in neporočeni otroci izpod IS. leto poljedelcev. TI su opravičeni de prve peterice kvote. De drage polovice pa m opravičeni žene in neporočeni otroci izpod a leto enih nedr-tovljanev, ki se bili postavne pri-puičeni v to dežele sa stoto« bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na PARSER STATE BANK tS CORTLANDT STREET DAVENPORT, Anglija, 11. avgusta. — Angleški rušilec "Seawulf" je dospel danes semkaj z veliko luknjo v svojem boku. Ko je zapustil pristanišče Cobb se je zadela vanj neka ribiška ladja. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. 14. avgusta: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paris, Havre Saturnia. Trat Homeric, Cherbourg Wesitemland, Cherbourg. Antwer-pen Cleveland. Cherbourg. Hamburg Statend.tm.' Boulogne Hur Mer. Rotterdam 16. avgusta: Aqultajsia, Cherbourg Mlnnetanka, Cherbourg 19. avgusta: Leviathan. Cherbourg. Bremen 20. avgusta: rr^lff. 11 f VT* Bremen. Cherbourg. Bremen ijfirtf« Wunttigiba. Cherbourg. Bremen Albert Bailln, Cherbourg. Hamburg 21. avgusta: Ber'in. Boulogne ftur Mer. Bremen 22. avgusta: «>!ympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rot terriam Augustus. Napoli. Ctnovt 23. avgusta: Minnekahda, Boulogne bur Mer 25. avgusta: Reliance. Cherbourg- Hamburg 27. avgusta: lie FRANCE 20. aug.; 5. septembra (7 P. M.) (7 P. M.) Ile de France 27. aug.; 12. sept. • Opoldne) (Opoldne) Najkrtjls poi po IcMmieL v«&k6 Je t posebni kabini ■ vsemi Moderni mi u4obnoi.il — PIJ a Ca in ilsvnt francoska kuhinja. Izredno nlsk« eene VprmAaJt* kateregakoli pooblaščenega agsata FRENCH LINE 19 ITATE fTRCET NIW YORK. N. Y. BREZPLAČNI POUK. BOARD O^ EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli it? 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od 11. do 12., soba str. 308, all pa \ liondeljrk in sredo ob 3. do 5„ so ba 413. CENA dr. kerkovega berila JE ZNIŽANA Anglesko-slovensko Berilo (ENGLISH knjigarn has naroda Pfa* IS ADVERTISE IN "GLAS NARODA" Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavijan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto^naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "Ile de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadaljni izleti po isti progi: ». oktobra — "VULCANIA- 28. novembra—"SATURNIA** lt- decembra—"VULCANIA" Za cene. sa pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko. preko katere so že sto in s to-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni SAKSER STATE BANK 42 CORTLANDT ST., NEW YOBS TeL Barclay 0380 1. septaembra: Piris, Havre 2. septembra: VUrania, Trat 3. septembra: Mauritania. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hamburg Deutacbland. Cherbourg, Hamburg 5. septembra: Frani e, Havre Bremen. Cherbourg. Bremen H>-merle, Cherbourg Koma, Napoti. Genova 6. septembra: Leviathan, Cherbourg New Amste rdajn. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 8. septembra: J>w)!ul», Cherbourg, Hamburg 10. septembra: Aquitania. Cherbourg Presnimi RoumvcK, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 12 septembra: lie de France, Havre Olympic, Cherbourg Ktatendiirn. Boulogne tur Mer. Rotterdam 13. ieptembra: Cl»-oi ge Washington. Cherbourg. Hamburg Aii waulifc, Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoli, Genova 15. septembra: Columbivi, Cher»>ourg, Bremen 16 septembra: Europa, Cherbourg. Bremen 17. septembra: Rer«-n«iiria. Cherbourg .All ■et t liallln, Cherbourg. Hamburg 18. septembra: i:»-r!in, B'jukygne Sur Mer, Rremen 13. septembra: J'aris, Havre Saturnia, Trst Majestic, Chtrbourg JIuteidum. Boulogne sur Mer. Rotterdam 20. sentembra: Cl«r\eland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reiiaiice, Cherbourg. Hamburg 23- septembra: Kiemen. Cherbourg. Bremen 24. septembra: Mauretania. Cherbourg .America. Cherbourg. Hamburg Nf* York, Cherbourg, Hamburg 25. septembra: DrestJen, Cherbourg, Bremen 26 septembra; Kratice, Havre Homeric, Cherbourg Bennland. Ciierlxiurg, Antwerpen Volendam. Boulogne aur iter, Rotterdam- Augustuo, Napol), Genova 27. septembra: Leviathan, Cherbourg 1. oktobra: A<|uitaiita, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Oeutsohland. Cherbourg. Hamburg 3. oktobra: He de France, Havre Kurop^, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg 4. oktobra: St. Ijouis, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne »ur Mer. Rotterdam Conte Riancamano, N&pcil, Genova 6. oktobra; Republic, Cherbourg, Hamburg Resolute, Cherbourg. Hamburg 3. oktobra: Vulcania, Trst Berengaria, Cherbourg Columbua, Cherbourg. Bremen President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic. Cherbourg Statendam. Boulogne sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 14. oktobra: Bremen. Cherbourg. Bremen 15. cktobra: Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne aur Mer. Bremen 17. oktobra: Frar.»-e. Havre Homeric. Cherbourg Rotterdam, Boulogne aur Mer. Rotterdam t«, oktobra: Leviathan. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoli, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dreaden, Cherbourg. Bremen 24. oktobra: lie de France. Havre Saturnia. Trst Europa. Cherbourg. Bremen Pennland. Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Volendam. Boulogne aur Mer. Rotterdam • 29. oktobra: Deutschland, Cherbourg, Hamburg America. Cherbourg, Hamburg Berengarla, Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus, Napoli, Genova