► Letnik 2.
Maribor, torek 25. marca 1919.
Štev. 68
Neodvisen političen list.
Naročnina znaša:
2 doslavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno, četrtletno K 13-50, polletno K 27—, celoletno K 54'— Ce si pride naročnik, sam v upravništyo po list:' Me-' sečno K 4-—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 20 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
fiemška propaganda.
Maribor, dne 23. mkrca 1919.
Gospod general Maister je včeraj sprejel našega glavnega urednika .ter mu obrazložil glavna dejstva, ki povzročajo vznemirjajoče vesti, da bodo Nemci 27. marca ali par dni pozne:e zopet zavzeli Maribor ter z nasiljem pregnali Slovence, bivajoče v Mari boni. Predvsem je gospod eeheral pdvdarjal, da so to le govorice, ki jih ne smemo smatrati za tragične in ki imajo predvsem namen, popolnoma po nepotrebnem razburjati nerazsodne ljudi in pa odvračati javnost od dogodkov, ki se pripravljajo v lačnem in sestradanem Gradcu in pa v industrijskih krajih Nemškega Štajerskega. Navzlic temu, da gre tu le za govorice,, moramo bili oprezni, ker so nahujskane ravno nerazsodne mase. Nemci delajo namreč z vsemi sredsti. femu je najboljši dokaz letak, ki ga razširjajo Nemci po slovenskih vaseh, da zapeljejo in' osleparijo naše ljudi Priobčiti ga hočtmo dobesedno, da javhost spozna, kako podlih sredstev se .poslužuje nemška propaganda.	K r
»Dragi narodnjaki!
Moramo se odločiti, kaj nam je storili.
V državi SHS smo pod lastnim kraljem, kraljem Srbov. Imamo svojega kralja, svojo državo, svojo armado, svoje urade.
Moramo se pa danes tudi vprašati:
Imamo-li lastno gospodarstvo ?
V državi SHS imamo sičer kralja, nima-
pa nobene soli, nobenega železa, nobenega sladkorja, nobenega petroleja, nobenega bakra, nobenih oblek, in tudi nobenih fabrik; v slovenjgraškem in marenberškem okraju niti dovolj moke.
Ako pa moramo kupiti železo, sladkor, petrolej, moko, sol in obleko itd. v inozemstvu moramo vse to z denarjem plačati. Odkod’ pa ga na) vzamemo? Da si ga pridobimo moramo prodati drva, sadje, mrvo, govedo’ svinje, ovce, perutnino, jajca in vino.
Kam pa naj vse to prodajamo?
V	Beograd, v Zagreb ?
Tam imajo vsega dovolj in pri nas od
jega ne bodo hoteli nič kupiti ali pa bodo
hupili p0 nesramno nizki ceni.
n_j Kako pa naj kmet izhaja, če mora vse
svmi ceJno Pr°dajati ? S čim pa naj plača svoic'davščino?
naše sl?ntS? sicer,že p.re.d vo,inx° na,šo živin0> dražje od dihi6 Vin6 Pla.čevah mno20 trebuipin ul • kupcev. Oni mnogo po-industriiskn Li1'13-'0 velike tovarne, velika
SShSteft i" f •*» p™°v
ni;p imeli .dicJ.-N	,)reJ
iripcf-i n m h.vi« l Č e?d za svopi velika
valci,	v bodoče boliii plače‘
Zakaj so pa pri nas meje v Nemško Avstrijo zaprte ?
V	Nemško Avstrijo prodajamo lahko svojb živino po 8—10 kron za kilogram žive teže. Hrvati in Ogri izvažajo svojo živino po tej ceni v Gradec in na Dunaj. Mi pa ne smemo nič izvažati, iz zgolj vzroka, da bi cena pri nas padla. Mi kmetje pa moramo kljub vsemu temu pri trgovcu še vse dražje plačati; še dražje, kakor'.zadnjo leto, ko je še besnela vojna. Sukanec (cvirn) stane pri nas 12 kron špolica, medtem ko ga dobimo v Gradcu že po 8 K 50 vin. Koliko pa bodo stoli še-Je industrijski izdelki kakor obleka, Jpežnina, plugi, poljedelski stroji, žreblji,. ■^rodje, če bodemo morali plačevati Še posebno carino za izvoz iz Nemške Štajerske.
Za jajca dobimo v Gradcu 2 K za komad, pri nas pa jih moramo prodajati po 60 vinarjev kos. Naših ovc pa v obče niti po 5 K za kilogram ne moremo prodati. Na zgornjem Štajerskem pa stane 1 kg 12 K. Za Špeh dobimo le 32 kron, medtem ko bi dobili v Gradcu skoro dvakrat toliko. V nekaj let bo vse to še šlabeje. Nemcem ne bode šlo zmiraj tako slabo, kakor sedaj. Pozneje pa bodo tam kupovali, kjer bodo bolj po ceni dobili in to je na Ogrskem, Hrvatskem in v Italiji.
Tako bo naša slovenska živinoreja, naš lesni trg, kakor ptujska in ljutomerška vino-reja hudo trpela. Mali vinorejci teh krajev pa morajo, dokler ostanejo pod Jugoslavijo, gladu poginiti. Zakaj ? Zato, ker ne bodo mogli svojega vina tako po ceni v Nemško Avstrijo izvažati kakor Italijani, Dalmatinci in Ogri, pri katerih vino brez truda in težkega dela kar tako raste. Ravno nasprotno pa, če ostanejo naši kmetje pod Nemško Avstrijo, jim je mogoče prodajati svoja vina lahko in tudi drago, ker ne bo carine na njih. Ali se še spominjate, da je morala pred kratkim država SHS dovoliti izvoz vina? Zakaj ? Ker ga v državi SHS nikdo noče (kupiti. Samo Nemci kupujejo vina, ker Zgornja in Srednja Štajerska ne pridelujeta skoraj nobenega vina.
Ravno tako bodo prodajali tudi Ogri, Hrvati in Srbi najcenejšo živino, medtem ko je naše gospodarstvo zapečateno in mi gors-ko-poljski kmetje po preteku manj ko deset let niti živeti več ne bodemo mogli. Dosedanji trgovci, uradniki, inženirji 'in zdravniki so bili izgnani; zato pa smo dobili hrvatske žide, Cehe in Kranjce: Ti oderuhi bodo pa potem kmetska posestva in vinograde kakor tudi velike gozdove po ceni nakupili in. naši otroci bodo primorani služiti pri njih kot hlapci in viničarji.
Pri tem 'pa se moramo vprašati: Ali imajo naši advokati in učitelji z vsem prav, kar nam pridigujejo? So-li ti-le sploh semkaj pristojni? Večinoma so to le slovenski hujskači, ki hočejo po naših, od težkega dela upognjenih 'hrbtih zlesti do viška. Ali razumejo kaj o gospodarstvu? Morda je vendar bofjše, da se mi s Štajersko zvežemo, s katero smo skozi sto in sto let v miru in slogi živeli. Tudi slovenski Korošci nočejo o novi državi SHS ničesar vedeti jn so pri
glasovanju za nerazdeljivost Koroške glasovali. Pri tem glasovanju so bili navzoči Ame-rikanci in so strogo pazili, da \t zamoget vsakdo pošteno in odkrito ter brez vsakega nasilja svoje mnenje izraziti. Le 553 glasov je bilo za državo ŠHS in 77.503 jih je glasovalo za priklopitev Koroške k Nemški Avstriji.
Če pa nam pustijo Štajerci naše slovenske šole in slovenske cerkve, smo\ kot kmetje z našim gospodarstvom na boljšem stališču, kakor pa v državi SHS. Kmet ne živi od politike, marveč samo le od gospodarstva in na to ne smemo nikdar pozabiti.
Zakaj pa delujejo sedanji mogotci 5 takim nasiljem, če je njihova stvar tako pravična in gotova? Zakaj zatirajo vsa politična mnenja? Zakaj prepovedujejo štajerske časopise ? Zato, ker ne marajo resnice, zato, ker nas nalagajo in sleparijo. Zakaj ne sinemo izražati odkrito našega mnenja in zakaj se z našim štajerskim sosedom ne smemo posvetovati, ko je vendar naša gospodarska bodočnost od tega odvisna? Zakaj ne razpihujejo novih volitev ? Naši sosedi sklenili so že davno svoje volitve in vsak kmet ih delavec tam sodeluje in odločuje in ne samo trmoglavi doktor.
Zakaj so nam odgnali naše sine k vojakom, čeravno so prej že skozi dolgih pet let v. postojankah ležali in čeravno smo doprinesli vsi skupaj dovolj žrtev na krvi in blagu. Mi potrebujemo naše sinove zdaj nujno doma pri poljedelskih delih. Naši sosedje imajo že od meseca novembra sem samo takšne vojake, ki prostovoljno služijo.
Ali mislite, da v državi SHS ne bodemo plačevali davščine?
Če postane v Jugoslaviji major, ki ni bil niti ene urice na bojišču in ki še niti ne zna, kakoršen duh da ima smodnik, kar če2 noč general, če postanejo vsi mladi uradniki in šribafli kar naenkrat okrajni glavarji in sodnijski predstojniki, kdo bode pa te-le plačal? In če še celo odrinejo iz Jugoslavije vsi Nemci, ki so do sedaj sami 90% davščini plačevali, potem pade neizmeren davčni tovor edino le na slovenskega kmeta.
To, kar nam ljudje države SHS blebetajo, da bodo morali edina Nemci sami plačevati vojne .stroške, je podla laž. Francoski minister je vendar sam rekel, da bodo vojne stroške morali plačevati vsi, ne samo Nemci. Tudi Cehi, Slovenci in HrvatiII
Kdo pa bo v prihodnje gradil in popravljal naše ceste in mostove, ko ni več štajerskih inženirjev? V državi SHS skoro nimamo za‘to stroko zmožnih ljudi.
Kako pa je z' našim slovenskim materinskim jezikom ? Ali so nam dosedanji uradniki kedaj prepovedali govoriti slovenski? Ali nismo smeli povsod govoriti in pisati kakor se nam je zljubilo, povsod, v vseh uradih, pri sodnijah, v vseh šolah in cerkvah? So-li sedanji novi razglasi v resnici slovenski? Ne, oni sestojijo iz neke umetno ustrojene jezikovne mešanice, katero mi, slovenski štajerski kmetje, sploh ne razumemo.
Ali'smo gotovi, da nam bodo v državi SHS tudf naš slovenski jezik, našo slovehSk? pisavo, našo katoliško vero pustili ?
Ali je sramota ostati pri Štajerski, če v državi SHS gospodarstvo propada in umira? Na Slavonskem pridružilo se je tisoč in tisoč nemških kmetov Hrvatom, ker so gotovi, da bodejo tam boljše imeli, kakor pri Madžarih. In v,Nemški Avstriji je ostalo tudi mnogo tisoč Čehov, tako, da imajo danes na Dunaju svojega poslanca, ki bode neoviran od Nemcev v nemški državni zbornici interese Čehov zastopal in zagovarjal. Iz tega je zopet jasno razvidno, da’Nemci ne postopajo proti drugim narodom z njkakoršnim nasiljem in da jim dopuščajo popoln vkulturelni razvitek. Zakaj ostane torej toliko Čehov pod Nemško Avstrijo? Zakaj ostanejo nagi slovenski bratje kot delavci v rudokopih na Nemškem in Zgornještajerskem? Zato, ker jim tam na vsak način boljše gre, kakorv doma!	/	■
Če pa za narodno-zavedajoee Čehe ni sramota živeti v Nemški Avstriji, ker jim tam gospodarsko boljše gre, ne bo tembolj za nas izmučene gorsko-poljske kmete in vinogradnike sramdta spadati tja, kamor nas gospodarski interes miče* spadati pod Štajersko, v kateri bodemo imeli srečno in boljšo bodočnost.
Ne pustimo 'se torej dalje tlačili I Saj vendar nismo otroci. Mi kmetje smo v večini, mi kmetje imamo torej čez nas odločiti! Mi vemo, lfje jiaša lepa dežela bolj prospeva, ne pa advokat in učitelj j
Združimo se torej 1 Zahtevajmo od našega občipskega predstojnika, da hočemo biti tudi nli uslišani. Pošljimo ga v Gradec in na Dunaj, naj Amerikancem javi, kaj mi pravzaprav zahtevamo.
/
Ostanimo torej Štajerci in ne prodajmo naše domovine in bodočnosti Srbom!
Ravno tako kakor koioški kmet, zahtevamo tudi — od Amerikancev varovani pred srbskimi in jugoslovanskimi b .joneti, strojnimi puškami in jetnišnicami — da smefno glasovati, kam.hočemo spadati!
Tudi naš odgovor bode:
’ „Proč od Srbije, mi ostanemo Štajerci!“
Odgovor Narodnega predstavništva na prestolni govor.
i Vašo kraljevsko Visočanst\ro ! Narodno predstavništvo se podviza, da sporoči Vašemu viso-Čanstvu svojo srčno zahvalo za topel pozdrav, ki ste ga izročili v imenu njegovega Veličanstva kralja Petra preko nas vsem bratom slavnega imena Srbov, Hrvatov in Slovencev, združenih sedaj za Vedno v eno narodno državo. Oni Vas prosijo, da sporočite. Njegovemu Veličanstvu kralju čustva globokega spoštovanja, priznanja iip vdanosti, katera so mu zagotovila P narodu njegova vztrajnost, vera in izkazana zvestoba ter zasluge za veliice narodne ideale svobode in edinstva. Od zgodnje mladosti do visoke starosti je. ostal solidaren s svojim narodom v vseh dobrih in Slabih časih narodnega boja in po Njem in Vašem Visočanstvu je srečno dosežen uspeh skupnih naporov.
Ti napori' so ustvarili srčno možnost,, da začne naše pleme, prvič odkar je nastopilo v zgodovini, svoje suvereno delo v stalnem, skupnem državnem predstavništvu v harmoničnem sodelovanju vladarja in naroda. Vse naše plčme se je borilo za pravico ft jo dočakalo. Izpolnjeno je stoletno pričakovanje, kronane so stoletne muke dn -trpljenja ter borba vsega našega naroda,’ da ohrani svoje narodne značilnosti / in svojo naiodno posest pred tujcem. Blagoslovljen sad je rodil trud. naših narodnih velikanov, naših pesnikov, politikov in mučenikov, ki so skozi stoletja živeli in trpeli ip umirali v vseh delih naše prostrane in lepe' domovine z eno mislijo, z-eno željo.
Oživotvorjene so nade na temeljih, ki jih je ustvarili zmagonosnft .vojska pod vodstvom Vašega kraljevega Visočanstva kot vrhovnega poveljnika. Kadarkoli se spominjamo teh’ divnih junaštev, te brezpritneine kreposti s slavo ovenčane srbske zjnagovalne vojske in jugoslovanskih
enot v njej, nam drhti srce ponosa in hvaležnosti. Solze nam rosijo oči za dragoceno krvjo, najboljših sinov domovine, solze žalosti, vendar pa tudi utehe, kar so te junaške žrtve z uspehom pripomogle k velikemu delu ošvobojenja in uje-dinjenja nagega naroda. Spomin nanje bo vse Čase živel v srcih vseh Srbov, Hrvatov , in Slovencev, in se bo kot sveta tradicija prenašal od roda do roda. Njihove bojne tovariše, ki so doživeli trenutek, da vidijo v varnosti veličastno zgradbo, na kateri so sodelovali, bo spremljala ljubezen in spoštovanje vsega nat oda, čigar imenu so priborili v svetu slavo in sijaj, ki ne potemnita nikdar Zremo v tem trenutku v slavne dni, ko je Karagjorgjevičeva in Miloševa Srbija pričela veliko delo osvoboj nja našega naroda in na tem osvobojenju od takrat do danes neumorno delala. Ona je položila temelje pravične ureditve ne le političnih, temveč tudi gospodarskih in družabnih narodnih razmer. Ta velika misel narodne svobode in družabne ^nakosti je pripomogla največ, da se ves naš narod enodušno zbira okrog tega čvrstega stebra naše svobode.
(Konec prih.)
R Političen pregled. ■■■■■■■■■■■■■■
Naš poslanik zapusti Rim. G e n e v e,
21. marca. (»Slov. Nar.«) Laška izvestiteljska služba javlja, da zapusti jugoslovanski poslanik Rim te dni in prepusti vodstvo poslaništva prvemu tajniku.
Oficielna francoska politika v jugoslovanskem vprašanju. G e n e v e, 21. marca. (»Slov. Nar.«) Ugledni švicarski list »Basler Nachrichten« priobčuje na uvodnem mestu zelo zanimivo poročilo svojega pariškega dopisnika o držanju francoske politike napram Jugoslovanom in pravi: V Franciji je obstojala smer, ki je bila prepričana, da je pravično in tudi politično razumno, Če Francija podpira Jugoslovane proti Lahom. Na čelu te smeri stoji že mnoga* leta znani Gauvain. Drugačno kakor Gauvainovo stališče, je oficielno stališče francoske politike, ki jo je očrtal »Temps«' od ■ 16. marca. Nobenega dvoma ni, da je »Temps«, ki je že tudi drugače pisal, to pot _podal stališče francoske vlade. Njegov članek je izšel dan pozneje ko sta Orlando in Sonnino imela v francoskem vojnem ministrstvu dolg razgovor s Clemenceauem. Pričakovati je treba, da bo Francija vkljub vsem simpatijam za vrle Srbe v odločilnem trenutku stala na strani Italije. Ta članek baselskega lista sicer ni povsem točen, vendar pa popolnoma potrjuje novo francosko razpoloženje, ki sem Vam je na podlagi svojih točnih informacij prvi brzojavil. Francosko stališče se lahko označi tako, da imajo Francozi največje, tudi politične simpatije za Jugoslovane, da so pa istočasno za brezpogojni sporazum med Lahi in Jugoslovani,
Wilson zahteva, da Italija sprejme vseh 14 njegovih tož^ Spor med italijansko in ameriško delegacijo. Foincare posreduje. C u r i h, 22. marca. Iz Pariza javljajo, da je prišlo med italijanskimi in ameriškimi delegati do preloma ter je prekinjeno med njimi že dva dni vsako občevanje. Orlando je 'namreč pozval v Pariz italijanskega ministra za prehrano, da izprosi pri Wilsonu pomoč za Italijo, kjer je vedno večje pomanjkanje živil. Wilson je kon-feriral z Orlandom in zahteval, da Italija odneha od svojih imperialističnih zahtev. Amerika bo le tedaj poslala Italiji živila, ako sprejmeta Orlando in Sonnino vseh 14 Wilsonovih točk. Ker je nevarnost, da se vsled držanja Italije onemogoči mirovna konferenca, je prevzel Poincare ulogo posredovalca med Ameriko in Italijo.
H
Dnevne novice.
S
Na prebivalstvo Maribora 1
Vnovič in namenoma se razširjajo v mestu vznemirljive in izmišljene vesti, da bo Maribor zasedla Nemška Avstrija. Opozarjam prebivalstvo na to, da so
vse te vesti popolnoma brez podlage. Vsakdo, ki take vesti z zlobnim namenom razširja, se bo najstrožje zasledoval kazensko-pravnim potom.
General Maister.
Pozdravni večer srbskim in hrvaškim Častnikom, ki se je vršil v soboto ' zvtčer v »Narodnem domu« je bil nad vse sijajen. Brat je našel brata. Natančnejše poročilo objavimo v prihodnji številki.
Prihodnja številka našega lista izide v sredo zvečer
Pogreb bo danes v torek praporščaka Jakoba Kavčiča iz Zgor. Ivanjkovcev/ Umrl je v Soboti, kjer je bil težko ranjen.
„Črni Juriji"! Ko pridete do zavesti, da se naša domovina nahaja sredi renega postnega časa in da tudi nas kliče: na resno delo 1 —' tedaj se odločite za sestanek. Tistim „bratom“, ki nabirajo sklad, služi v pojasnilo, da ima „brat" Leskovar kot točasni blagajnik posebno hranilo knjižico že na razpolago. F. P.
, Izdajalec. Iz obmejnih krajev prihajajo tu sem poročila, da tam okrog pohaja Alojz Irgel, bivši zadnji urednik proslulega »Štajerca", ter da zbira propagandni materijal za priklopitev zasedenega ozemlja k Nemški Avstriji.
Nemška Zarotniška propaganda. -Ugotovljeno je, da je nemška zarotna propaganda zlasti glede usode Maribora, na široko iu daleč razpletena. Ima svoj štab tudi v Švi< i (graški vseučiliški profesor Ude). Zelo razšiijena je na Dunaju, kjer se našim tam se mudečim podanikom očitno grozi, češ kmalo bodete izgnani iz Maribora. Glavno gnezdo pa je Gradec. In sicer ne le iz nacijonalno-poiitičnih ozirov, marveč ravno v tem času skušajo v Gradcu s to propagando udušiti komuni-tično anarhijo ter pozornost iste obrniti na Maribor. Propagando podpira tudi laški kapital. V Ma-riuoru samem je zadobila propaganda piava tla še le potem, ko so se tu pojavili laški elementi, ki se sestajajo pri bivšem poslancu Wastianu ter pri znanem veleindustrijcu Sclnr-baumu. Veliko moralno zaslombo pa imajo tukajšnji prononsirani Nemci pri neki neuki edi-tirani vnanji komisiji, katere pliv na Nemce in očitna zveza z njimi sega že tako daleč, da se večinoma vsi t>d naših oblasti izgnani obn č-ijo na to komisijo v svrho intervencije. Zadnja dva dni se opaža, da propaganda skuša vplivati tudi na naše vojaštvo, na ta način, da po prosluiih lokalih ženske silijo s stavami, da bo do 1. aprila ne le Maribor, ampak tudi vsa okolica onokraj Drave preko Pohorja prešla v nemško-avstrijsko last. Proti propagandi v mestu samem so se izdale najstrožje odredbe.
Nemci v jugoslovanski častniški uniformi. Pišejo nam: Včeraj ste priobčili notico, da neki Nemec v jugoslovanski častniški uniformi ni hotel razumeti slovenski, marveč je ostentativno zahteval nemški. To ni le edini slučaj. Mno^o in mnogo takih slučajev bi vam lahko navedli. Treba je iti edinole po Tegetthoffovi cesti. Sicer pa smatramo nemogpče, da bi mogli Nemci, ki ne znajo slovenski, poveljevati slovenski, ki je vendar službeni in poveljevalni jezik naše armade.
„Sonst wird Blut fliessen!" Državna policija je v soboto večer izgnala bivšega finančnega komisarja dr. Tyrolt Rajmunda zaradi nevarne, tudi med vojaštvom razširjajoče proti-državne propagande.. Izgon je utemeljen zlasti na nastopnem konkretnem slučaju : Dr. lyrolt je na ulici nasprdti nekemu štab. podčastniku trdil: »Marburg ist bereits deutsch. Die G miza geht iiber Pacherngebirge, St.^ Leonhard usvv « Na ugovor štab. podčastnika, češ, to se ne bo ni,kdar zgodilo, je dr. Tyrolt 'zaklical: »danu wird halt Blut fliessen«. Dr, Tyrolt prizna, da je trdil, da je Mariboi* že proglašen kot nemška last, ravno tako tudi glede nem avstr, mej segajočih preko Pohorja. Taji pa, da bi bil izrazil grožnjo, da bo sicer kri tekla. Za enkrat je tekel samo on preko meje, kamor so malo pred njim pognali v tek še nastopno imenovane hujskače : nadrevident Fontana, revldenta Binder hofer in Tschoak in adjunkta Raus in Dornheim.
C<‘ hi bili vsi ti in še mnogo sliČ lih takih še ztaj se tu nahajojočih	/c zdavro pognali,
k;mor spadajo, bi. si .bi i; marsikaj prihranili, kar zdaj vznemirji vso našo'javnost.
Svabska prepolenca. Čujte, kaj so mote človeku zgoditi! (Sicer se mi je zgodilo piav; Zakaj pa kupujem pri Nemcu!) Ud sem odjemalec pri k n j gotržcu Heinzu. Te dni pridem •j«'1 jn vprašam /a neko knjigo, ki ti jo bil P' tiebovn 1 za šolrt Odsjo^or: nimamo. Vprašan'1 dalje, bi. mi jo li hoteli naročiti; odgoV ir: m je dobiti, dasi se prodajalka liti informirala n
0	njej, kakor je običaj, če je trgovec priprav Ijen, svcjemu odjemalcu postreči. Na svoj začudeno vprašanj«, je li ni , dobiti niti v celi Nemčiji, dobim odgovor: gotovo ne; kakor d n?i je prodajalka hotela reči: »Kaj mi je mat si naš'odjemalec ali ne!* In to vse, kakoi j bilo videti, radi tega, ker nosii,i v gumbnici
v naših državnih buj.vah. Pa ga imašI Da ie švabška prepotenga velika, sem vedel; da je pt tolika, si nisem mislil, upam, da ,vonsekven; c•' ne bodo izostale
kameleoni. \j Mariboru se v zadnjem času po oglasnih delih našega in nemškega časopisja pojavljajo prikazni, ki očividno spadajo v razred kameleonov. V sobotni izdaji razupite vsenemške »Marburgerce« najdem n. pr. na zadnji strani velik oglas, ki vabi na koncert in na »Indijane« na Pobrežje v gostilno preje »jantscher«, sedaj »Fr. ]. Ballon«. To vabilo je bilo očividno namenjeno izključno samo za ožje in širje prijatelje izrazito nemško-nacijonalne »Marburgerce«. Odzvali pa so se temu vabilu v častnem številu naši — najbolj zavedni Slovenci! To je eno. Drugo je vprašanje glede kameleonov. Ista dva moža »]ants,cher« in »Ballon«‘nahajamo semtertja tudi v slovenskih listih — ampak tam nista ]anischer in Bailon, mar-v č: "Jančar in Balon. Od kot ta sprememba? Odgovor na to vprašanje bi izpolnil celo knjigo; se da pa tudi ob kratkem povedati: to so naši kameleoni. In kaj so tisti zavedni Slovenci, ki jih ob častni udeležbi podpirajo, dočim se naša res zavedna slovenska obrt zanemarja? Kako naj od Nemcev in drugih narodov zahtevamo, da nas spoštujejo, če niti nimamo energije in zavesti da v prvi Sami sebe spoštujemo.?
Hpvn razkritja v nemški zaroti. Zadevno nemsko-itatijanske propagande so se doznala nova razkritja : Nemci so dan 26. marca °	.. nameravanega pievrata namenoma
razkričan, da obrnejo pozornost naših oblasti izrecno na ta dan, dočim je njih načrt izvršitve določen na prvo ugodno priliko presenečenja. Zasesti nameravajo cesto proti Št. Petru in festo proti Kamnici, dočim naj bi prišla italijanska posadka po Koroški cesti oziroma Ko-p . Pr°gb tako da nam aapro vse tri izhode.
vsi smešnosti tega načrta, Nemci kar naj-'esneje računajo z njim. ima pa ta načrt tudi ®V,)J° resno stran, po tu sem došlih poročilih oeluje zadnje dni nemška propaganda int.en-Zivno ne le po našem severnem (fzeinlju, juarveč tudi po kmečkih občinah desni breg Drave. To piopagando najhoij pospešujejo nemški železničarji, ki hodijo na dežele iskat živeža, ter pri tej priliki hujskajo ljudstvo .na odpad. Izletniki iz Slov. Goric pripovedujejo, ria je v nede’jo popoldne tam krožil nemški letalec, ki je metal letake, v katerih našim slovenskim kmetom priporoča, naj se raje združijo z Nemško Avstrijo. Značilno je tudi, da je tu sem došel uradni akt od „Volkswehr-kommande" v Gradcu, v katere^ nek Mari-^rčan prosi za podporo..Omenjeno poveljstvo Pa je akt rešilo s pripombo: „N ch Riickzug Oer sudslawischen Besatzung ist das Gesm h ie d er a>iher vorzulegen !“ Nemška italijanska ženswganda se nada|je te dni P^dno poslužuje
naše vS?e *" la*ke narodnosti- £
najraje v V in*'mna ražmerja. Vodijo jih „ Pr°nonsirane nemško-nacijonalne go* “SuSTR “ S.Ude»cih , takoxvani
rt >	r/asl V0Jaki vprizoriti nameravajo
^ P° mestu in okolici splošni pars it napau. Tu se nahajajoči nemški urad-
niki so po lastnem zatrdilu dobili iz Gradca povelje, da o-tanejo tu. T<ik'> je na p' n er orononsirani profesor Schnuth se izjavil: ..Atil Bef>hl meiner Regierung hibe ich hier /u verbleiben!“ — Prosimo naše čdateljes da nam takoj javijo vse važnejše podatke o nemškem gibanju čim mogoče z navedbo prizadete osebe in prič
Gibanje v hrvatskem duhovništvu. Med hrvaškim nižjim duhovništvom se vedno bolj širi gibanje za reformiranje in moderniziranje katoliške cerkve. Paralelno
i	tem gibanjem se pojavlja težnja za zbližanje s pravoslavno cerkvijo. Ta pokret je dobil novo oporo v srbskem duhovništvu samem, ki je pričelo s svoje strani s podobno akcijo, od katere se nadejajo katoliški krogi tem lepšega uspeha, ker je pravoslavna cerkev v svojih odlokih mnogo bolj neodvisna in samostojna, kakor katoliška.
Morala verižnih trgovcev. Tone Veriž-
iiik se prešerno vsede v kupej za boljšo gospodo in prične zabavljati o slabi kupčiji. Njemu nasproti sedi Miha Verižnik in toži, da danes o kakšnih kupčijah splrfli govora ni več. Seveda ni mu pritrdi Tone Verižnik, če hočeš, pri ,2 teletih zaslužiti 100 K, kaj je to pošteno? Se ne pravi to naravnost »fušat« v kupčijo ? Poglej, jaz sem zjutraj kupil eno tele za 150 K opoldne pa sem ga prodal samo za 3^0 K, pa se mi se zdi, da nisem nič zaslužil zraven. — Ni to naravnost .idealna* morala naših gospodov veriž nikov?
Expresni vlak Pariz—Bukarešta ocf
jutri dalje ne gre več preko Budapešte, ampak skozi Dunaj, Maribor, Zidani most, Sisek, in sicer kot brzovlak št. ,5. Od Maribora odpelje približno ob 5. uri zjutraj.
„Sokolu“ v Maribor .je poslal gosp. Slavko Krainc, sedaj pri Mariborskem pešpolku v znesek od K 100’—, katerega je nabral pri g. Šabedru pri Sv. Barbari. Društvo mu izreka tem potom najtoplejšo sokolsko zahvalo z željo, da bi imel ta slučaj več posnemovalcev.
Trgovski tečaj. Slov. trgovsko in obrtno društvo vabi dotične, ki se, nameravajo tega tečaja udeležiti, da se zberejo v torek, dne 25. t. m. ob 11. uri predpoldan na državnem moškem učiteljišču (pritličje), Vhod iz Lutrove ulice. V slučaju, da se priglasi primerno število udeležencev tudi za začetni tečaj, to'je za take, ki še nimajo nobene trgovske izobrazbe, se otvori poseben tečaj za trgovsko računstvo, enostavno in dvojno knjigovodstvo, trgovsko dopisovanje, nauk o menjicah itd. (Pouk po dogovoru). Tozadevne informacije daje in vsprejema oglase trgovina V.. Weixl in Cirilova tiskarna.
Slovenski lovci pozor. Slovensko lo,vsko društ o v Ljubljani priredi vladi spor.enico glede lovskega zakona. Da čuje tudi glas štajerskih lovcev, s' iicuje predsednik Slovanskega Lovskega društva za 26. marca t 1. ob 10. uri dopoldne v hotelu ,;Union“ sesiahek vseh štajerskih lovcev. Gre za ohranitev lova, torej je sestanek velevažen.
„Sokol“ v Mariboru javlja sledeči telovadni v spored v gimnazijski telovadnici. .Naraščaj v sredo od 4—6, V soboto od 3—5 popoldne; dijaštvo: v ponedeljek od %8—%9S v sredo od %7_ya8, v petek	%9	;	sokolice: v pone-
deljek od y*7—%8, v petek od %7—%8; članstvo: v ponedeljek od 9 naprej, v sredo od %8 naprej in v petek od %9 naprej
Vaditeljski zbor.
Ječmen po 3 K liter je prodajal Čariš France iZ Hrvatske. Naša policija mu je dala pnliko, da se natančneje seznani s krščanskimi cenami.
Izginil je z denarjem vred neki Ivan Gajšek, kateremu je Karol Saria, trgovec na Šmidovem trgu izročil 10.000 K kot naplačilo, da mu nabavi za prehranjevalni urad 5400 kg masti in 3000 kg slanine. Gajšek bi moral blago že zdavno nabaviti v Maribor, toda doslej ni j sledu ne o Gajšku, in ne o blagu. Glede denarija je pač d"šlo obvestilo, da ga je po nekem ; Skaletu v Žalcu odposlal po pošli, češ, da na-; ročenega bl.iga ni mogel dobiti, Gajška so med tem časom sicer že prijeli, t%ia kar je na vse ] svete prisegal, da je denar res V Zaku naložen,
so ga poslali tja ponj; toda ta Gajškov Žalec mora biti laido daleč, zakaj že fkr.ro 4 tedne ni več duh;), ne sluha ne o Gajšku, še manj pa o denarju
Zasačeni vcri/.niki. Državna policija je v gostilni pri »Zlatem konju« zasačila 13 ovojev manufakturnega blaga v vrednosti 40.000 K. Blago je došlo iz Ljubljane in je naslovljeno na tvrdko Sifter & Horvat v Radgoni. Nerešeno je še vprašanje, zakaj to blago, ko je bilo že na potu iz Ljubljane, ni šlo naravnost na kraj namembe, torej v Radgono, ampak se je iz kolodvora preneslo v mesto po nekem Ludviku Andrišu.
cr
□.
Dopisi.
1
Iz Makol pri Slov. Bistrici. Tudi pri
nas smo imeli v nedeljo za naše razmere veličasten protestni shod proti laški požr-ljivosti po naši zemlji. Na shodu so govorili: župnik Medved iz Laporja, Vaš tovariš, urednik Žebot in Terbovc iz Studenic pri Poljčanah. Sklenili smo, da korakamo združeni z vami — če bo potreba.
Sv. Barbara v Slov. gor. V krajni občini Jablance in Zimica so dobili gerente župane, katerih se vse veseli, posebno pa tisti, ki so ves čas vojne trpeli dušno in telesno. Jablanski župan Ribič si je postavil 1. 1914 črni žalostni spomin, katerega občani nikdar ne bodo pozabili, kajti le on je bil povzročil tačas preganjanja popolnoma nedolžnih ljudij. Dne
2	sušča je bila prišla njemu po uradnosti komisija, proti kateri se je ta čudalč Ribič samozavestno zavzel, da ni take pravice, da bi njemu odvzela uradne posle, protivil se je z vsemi zvijačami oddati uradne občinske reči. Ko se je Ribiču zagrozilo z vojaško silo, bil je tako zmeden in od strahu pobit, da je skoro od strahu zgubil pamet. Ljudstvo se prav srčno veseli tega prfcvrata, kajti Ribič je vzdrževali)ino marsikateri odjedel itd , itd. . j .
rv
M
Zadnje vesti.
Bralstvo proletarcev Rusije-Ogrske. — Rusija mobilizira v pomoč novi ogrski republiki.
„ LDU. Budimpešta, 24. marca. (Brezžično).. Iz Moskv.e javljajo: Ogrski vladi »Svetov« sodrugu Bela Kun v Budapešti. Ogrski komunisti v Rusiji, internacijalisti »rdeče armade« pošiljajo preprisrčne revolucionarne pozdrave proletarcem, kmetom in vojakom, ki so ustanovili vlado svetov proletarske diktature na Ogrskem. Člani rdeče armade stoje trdno in odločno v fronti internac. proletarske revolucije, kjer bodo vzdržali glavni napad imperijalistov. Vsi drugi proletarci, kmetje in vojaki ki'so še v sovjetu Rusije, so mobilizirani, ter obvezni, da se čim preje postavijo, v službo ogrske republike »Svetov«. Priča-' kujemo Vaših nadaljnih navodil in pojasnil, v posameznostih nove strankine tvorbe, zlasti vlado »Svetov«. Naj živi »Rdeča Ogrska!« Rudinlansky.
LDU. Moskva, 24. marca. (Brezž). Ljudskemu komisarju za zunanje stvari Beli Kuna v Budapešti: Prosimo, sporočite,'ali je sodrug, ki Vam je prinesel pred časom nov sestav za šifriranje, to že izvršil. Dotičen sestav pa je samo za manjša poročila sposoben.
Slovaška meja ob Oonavi — zaprta.
LDU. Praga, 23. marca. (ČTT.) Na povelje vrhovnega poveljnika na Slovaškem, so zaprli dne 22. t. m' ob 8. uri zvečer Slovaško mejo i vse mostove čez Donavo.
Ureditev ieSklh financ.
LDU. Praga, 22. marca, (ČTU.) Finančno ministerstvo razglaša, da prolongira blagajniške listke, katere je prevzela država od Avstro-oger* ske bauke in na katerih je potrj"na priglašena konskripcija premoženja, edinole b^nki finančnega ministerstva za 3 mesece ter jih obrestuje s 3% naprej. Za dovoljenje izplačil bankam, ijj mora naprositi finančno ministerstyo.
Delniika glavnica 15,000.000 K
UNTRHLH V LJUBLJANI
Poslovalnica avstrijske razredne loterije
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. 1®®
Sprejema vlofie na knjižice, tekoči in ziro-račun proti najugodnejšemu obresto-	Izdaja	čeke,	nakaznice	in	akreditive,
vanju. Rentni davek plača banka samu
/	I/iimiio	in	nrnrloio	ilovico	uali<(
Rezervni -fondi nad 4,000.000 K
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne parirje in blago.
Izvršuje borzna naročila najkulantnije.
Mirna begunska družina
išče v slovenskem delu Štajerske zračno, meblirano stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 1 sobe in sicer za 1. ali 15. april. Ponudbe na upravništvo lista pod »Stanovanje 15«.
Otroška postelja
nočna omarica iz trdega lesa, lepa omara za obleko in lesena perilna gladilnica, vse še dobro ohranjeno. Na prodaj v Cvetlični ulici štev.-34.
Konjska oprava
težka nova, za par konjev, se proda. Poizve se v upravništvu.
Krompirja
večjo množino ima v zalogi tvrdka
A. Vertnik, Maribor, SodnilsHa ul. 17
trgovina z mešanim blagom.
Izdelovanje finih in priprostih oblek* kakor tudi raznovrstnega perila
Marija Florian, Maribor o. D.
Glavni trg št. 18*11.
/ vagon koruzne moke 2 vagona koruze 1 vagon svinjske masti Ia
kakor tudi	6—3
Ia povoj. svinjsko mesd
po nizkih cenah ponudi /mportna In eksportna trgovina
Franjo Vidovič
Maribor, Cvetlična ulica 15
Dragotin Riedl, brivec
Maribor, Tegetthoffova cesta 21
se najboljše priporoča vsem cenjenim gospodom.
Knjigarna in veletrgovina papirja
Vilko Weixl
Maribor, Glavni trg 22
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ras« glednic, raznega papirja in sploh vseh pi> salnih in Šolskih potrebščin.
V zalogi razne iolske ter leposlovne knji«
ge, tudi v hrv. jeziku. v
Prevzame naročila na štampilije.
I
d Letonja, Maribor
Tegetthoffova cesta 23
Zaloga galanlerije, igrače, razne steklenice, razglednice velikonočne, mariborske in druge, narodne znake. Na debelo in drobno.
Že 20 let izvršujem mojo obrt Kot strokovnjak, zato se priporočam cenj. občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča popravila, kakor tudi gramofonov z natančno izvršbo in jamstvom.
Natančna popravila gramofonov.
Zaloja vsakovrstnih zlatnin in src-brnin po nizkih cenah
Lovrenc Stoječ, urar, Maribor
Tegetthoffova cesta It. 30.
Mestna prodajalnica
Stolni trg št. 15
prodaja sledeče blago brez družinskih izkaznic vsakor količino in množino:
Namizno olje« liter K 32*— Malinov sok, liter K 16*50 Riž la, kg K 25 —
Zrnata kaya, ]ava la, kg K 70 — Konzervna kava, s sladkorjem
mešana, kg K 10-—
Čebula, kg K 1*20 Prekajeno meso, kg k 32 — Kranjske klobase, komad k 5 — Dišave za juho, kg K 6-50 Fino milo, toaletno, komad K 2*— „	„	pralno,	komad K 1'50
„	„	najbolj,	vrste, kg K 8 —
Sveža jajca, komad K -’60
Semena
vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni
M. Berdajs, Maribor ob Dr.
SofiJIn trg
Pra jplo wha miza« v Mari
Tegetthoffov trg t. 3
priporoča vsem svojo točno in dobro izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bilard-nih miz.	S	poštovanjem
Rudolf Novak, mizar.
"ratn— r
30
. THE REX C°
Ljubljana. Šelenburgova ulica št. 7-1
(nasproti glavni poiti)
Trgovina x pisalnimi, ratmnolevalnimi in raZunskimi stroji, pisarnilkim po* bistvom amerikanskega sistema, ter vteml plsarnilkimi potrebIZinami.
Sprejemajo se vsa tovrstna popravila.
V' V *	/	*	■	j.;
1—1^—“il
Vojaške čepice
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja
modna trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov. Zaloga svile za obleke in bluze. Uzorci na razpolago.
M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 28
Jtfaja; Tiskovna zadrug«,
Odgv/orni uredniks, Fr# Voglar.
Tiskarna: Karl RabUscli v Mariboru,