S 3. PIONIRSKEGA FEGEŠEVEGA RAZISKOVALNEGA TABORA NA IGU
Narava pod drobnogledom bistrih učencev
Narava ni le pribežališče za izletnike in sanjače. domena ribičev in lovcev in tudi ne zgolj komerci-alno-gospodarski subjekt, pač pa je s svojimi tiso-čerimi zanimivostmi in skrivnostmi tudi več kot hvaležen predmet za znanstveno raziskovanje.
Tega so se bržčas zavedali tudi pionirji viških osnovnih šol, ki so se minulega julija udeležili že 3. zaporednega raziskovalnega tabora na Igu. Ka-kih trideset posebej nadarjenih učencev 7. razre-dov osnovnih šol je pod vodstvom svojih mentor-jev (strokovna voditeljica je bila Stanka Rebolj, ravnateljica OŠ Ig) to pot preučevalo onesnaže-nost vode v potoku, bajerju in vodopreskrbnem omrežju, življenje v vodi in njene fizikalne lastno-sti, postavili pa so tudi prvo učno gozdno pot. Svoja zapažanja so pridno beležili na video kaseto in sproti preverjali svoje delo, na koncu tabora pa so izdali tudi poseben bilten, v katerem so objavili svoje raziskovalne naloge.
Kot nam je na zaključni prireditvi v Domu obrambnega usposabljanja na Igu povedala pred-stavnica Zavoda za tehnično izobraževanje Ljub-ljana, ki je pripravil tabor Antonija Štucin, je bil tabor tokrat omejen le na eno samo izmeno (za en , teden), saj za dve izmeni, kot so jih imeli lani in predlani, ni bilo na voljo dovolj sredstev.
»Pričakovali smo pomoč z dveh strani, toda za zdaj je sredstva primaknil le Center za mladinsko prostovoljno dejavnost pri RK za vzgojo in izo-braževanje. Upam, da bomo imeli drugo leto spet dve ali tri izmene, če bo le denar. Interes za tabor je velik. Dobili smo kar precej pritožb staršev, zakaj nismo vključili še drugih učencev.«
Kake 4 kilometre dolga učna gozdna pot, ki so jo postavili učenci v drugem delu svojih raziskav, je bila gotovo krona letošnjega tabora. Otroci so pod vodstvom mentoric pot razkazali tudi staršem in drugim, ki so se udeležili zaključne slovesnosti. Popeljali so nas do oglarske kope in bivaka (pri pripravi teh jim je pomagal tudi pravi oglar), predstavili posamezne vrste dreves, sestavo gozd-nih tal in rastlinje na različnih višinah, pokazali so nam mravljišče na obronku gozda in jazbino z nje-nim zanimivim razvejanim sistemom rovov, če ne omenjamo posebej solnice, krmišča za visoko div-jad, ptičje krmilnice in lovišča za smrekovega lubadarja. Tu sta seveda učencem priskočila na pomoč tudi lovec in gozdar. In kakršen je bil sprehod po tej vsestransko poučni gozdni poti, takšen je bil tudi njen zaključek: ob dobrem lov-skem golažu pri lovski koči kraj idiličnega ribnika. BRANKO VRHOVEC