Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
Ü-. VercLev
Loke p.Sv.duri j ob i-ab,
Prvi strokovni lisi za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196
Amellar
Leto IX.
Celje, 27. maja 1938
Štev. 11
Prihranimo si škropljenje
To pa to, prav radi, če bi se le dalo! Saj se še dobro spominjamo na tiste čase, ko smo pridelali prav lep, gladko zelen hmelj, ne da bi bilo treba škropiti. Toda prav tako dobro vemo, da je dandanes škropljenje hmelja ravno tako neobhodno potrebno kakor vsa druga dela v hmeljskih nasadih. In da bi se dalo prihraniti to škropljenje, ki tako zelo podraži pridelovanje hmelja? Da, popolnoma sicer ne, toda vsaj deloma.
Znano je, da najboljše sredstvo proti raznim boleznim nič ne pomaga, če se na rastlini ne prime n~ ga vsak dež takoj-izpere. In če imamo opraviti-s tako trdoživo boleznijo, kakor je peronospora hmelja, bi bilo najbolje, da bi po vsakem izdatnejšem dežju ponovno škropili. Zato se znanost že od nekdaj trudi povečati lepljivost in odpornost obrambnih sredstev z raznimi dodatki kakor sladkor, melasa, posneto mleko, kazein, olje itd. Toda vsi ti in podobni dodatki se niso obnesli, bodisi da niso dosti povečali lepljivosti, ali so mašili raz-pršitnike in s tem otežkočili škropljenje, morda se celó na kak način spojili z obrambnim sredstvom ter neugodno vplivali na njegovo učinkovitost ali pa celó škodovali rastlini. Šele v zadnjem času se je posrečilo sestaviti neko posebno galerto kleja, ki se proizvaja pri nas pod imenom »Ga-lertot« in ki res ustreza vsem zahtevam sredstva za povečanje lepljivosti.
»Galertol« ni navadni tekoči klej, temveč čisto posebna klejeva, lahko alkalična galerta, ki se ne strdi, zelo dobro lepi in se ne dá več izprati od dežja, ko se enkrat prisuši. »Galertol« ne plesni kakor mnoga druga lepljiva sredstva. Primešan žveplenim sredstvom zmanjša nevarnost osmo-jenja, v bakreno-apneni brozgi pa se celó spoji z bakrom v posebno organsko spojino, ki zelo uspešno učinkuje proti peronospori. Kakor iz navedenega razvidno, je to prvovrstni proizvod za
povečanje lepljivosti, ki v nobenem primeru ne zmanjša učinkovitost posameznih sredstev, temveč jo še poveča in more rastlini le koristiti. »Galertol« pa nam seveda tudi prihrani nekaj škropljenj, ker tako dobro lepi na list, da so cesta ponovna škropljenja v teku vegetacije tudi pri deževnem vremenu nepotrebna.
»Galertol« se izdeluje v tekočem stanju. Uporaba je prav enostavna: na 100 1 gotove bakreno-apnene brozge, raztopine bakrenega apna itd. pri-\/č*= lijemo tik pred škropljenjem četrt litra ».G at e r t ola dobro razmešamo in škropivo je gotovo. Na isti način uporabljamo »Galertol« tudi pri žveplenih in
Vsak kmetovalec in zlasti tudi hmeljar mora vedeti, da je najcenejše tisto gnojilo, ki donaša največ koristi, a to je
čilski soliter
najboljše dušičnato gnojilo za vse kulturne rastline in prav posebno tudi za hmelj, ki je zaostal v rasti in se more prav hitro popraviti, če se takoj sedaj posipa okoli vsake korenike 1 žlico čilskega solitra in pozneje po potrebi ponovno.
Čilski soliter se dobi po ugodnih cenah pri Kmetijski družbi v Celju in Mariboru, v trgovini J. Krašovic in I. Vizovišek v Žalcu ter M. Krašovic v Braslovčah.
arzenovih sredstvih v sadjarstvu in vinogradsivu. Opozoriti pa moramo, da pri škropljenju hmelja v kobule ne smemo več primešati »Galertola«, ker je tedaj zelo važno, da škropivo ne ostane prilepljeno na kobulah; pri škropljenju v list in cvet pa ga primešamo stalno, da s tem povečamo učinkovitost in trajanje škropljenja.
Prihranimo si torej vsaj deloma škropljenje na 'ta način, da škropivu primešamo »Galerlol« ter si s tem zajamčimo boljši uspeh in pocenimo škropljenje. V inozemstvu, zlasti na Češkoslovaškem je taka posebna klejeva galerta v rabi že nekaj let ter se prav dobro obnese in izplača; zato pa bo le dobro in prav, da se okoristimo z njo tudi pri nas.
Zdravilo bo potrebno
Ko pregledujemo letos hmeljske nasade, moramo ugotoviti, da je zlasti v pozneje rezanih hmelj izredno zaostal. Pri bolj toplem vremenu zadnjih par tednov se je sicer precej pogumno pognal kvišku, vendar je marsikje za to dobo — saj je že konec maja — le še mnogo prenizko. Že ponovno smo opozarjali, da mu bo treba pomagati in tudi povedali kako. Danes pa moramo opozoriti še na eno zdravilo, ki ga hmeljarji dobro poznamo, to je namreč čilski soliter.
Čilski soliter po vsej pravici lahko imenujemo zdravilo, ker med vsemi umetnimi gnojili najbolj opravičeno zasluži tak naziv. Kakor kozarček dobrega žganja spravi onemoglega človeka zopet na noge, večje količine pa na tla, prav tako je s čilskim solitrom: zaostali in slabo razviti hmeliski rastlini to gnojilo dobro pomaga kvišku, večje količine pa povzročajo, da zdivja in da glede 'kakovosti le manj vreden pridelek. Šariti torej s čilskim solitrom pri hmelju ne smemo, toda v primernih količinah ga kot zdravilo lahko res s pridom uporabljamo. In letos je v nekaterih nasadih,
Termometri za sušilnice, očala za škropljenje hmelja, tri in sadja, ki so zelo priporočljiva, bambusove palice v vseh dolžinah in debelinah za škropljenje.
KRAMAR & MISLBt CELJE
ki so sicer z ostalimi hranilnimi snovmi dobro zagnojeni, to zdravilo res nujno potrebno.
Čilski soliter je brez dvoma eno najbolj hitro učinkujočih dušičnatih gnojil, ki se nam pri pravilni porabi prav dobro izplača. Biti pa moramo z njim previdni, res kakor z zdravilom. Čilskega solitra zlasti pri hmelju ne smemo nikdar sipati večje množine naenkrat, temveč le nekaj in potem po potrebi zopet. Učinek tega gnojila se namreč prav hitro pokaže in se zato vedno lahko prepričamo, če smo ga mu dali že dovolj, ali pa ga je treba še. Če nam je hmelj preveč zaostal in je rastlina slabotna, sipamo sedaj okoli vsake korenike po eno žlico čilskega solitra in počakamo potem vsaj štirinajst dni, da vidimo učinek tega zdravila. Če si je rastlina v tem času opomogla, je dobro in prav, če pa ne, ji je treba pomagati še z eno žlico dalje. Na ta način bomo hmelju prav izdatno pomagali in se nam ne bo treba bati, da bi zaradi preobilnega gnojenja z dušikom trpela kakovost pridelka.
Čilski soliter nam pride v hmeljarstvu zelo prav, saj je to zdravilo, prvovrstno zdravilo, ki ga je treba le pravilno in previdno uporabljati, pa nam izvrstno koristi; nikdar in nikoli pa seveda ne smemo potratno šariti z njim, kakor so nam izkušnje iz tistih dobrih let najbolje pokazale.
Razno
Konsum piva v Angliji se še dviga in je bil letos v februarju za 9% višji kakor v isti lanski dobi.
V okolišu Roudnice v ČSR so pridelali lani na 1,134.150 rastlinah 10.396 stotov hmelja in ga prodali povprečno po 10 Kč, to je 16 din za kg.
Plebiscit za točenje alkoholnih pijač, piva in vina, bodo napravili na Norveškem. Vlada namreč pripravlja zakon, po katerem se bo v vsaki občini posebej glasovalo o tem, če se sme javno točiti pivo in vino. Izid takega plebiscita bo veljaven za eno leto.
Produkcija piva na Norveškem je v letu 1936 znašala 468.674 hi, med temi 14.206 hi brezalkoholnega piva. Hmelja se je porabilo v tem letu 987 stotov.
Nagrade za krčenje nasadov še nadalje priznavajo v Nemčiji, in sicer 10 RM, to je 145 din za 1 ar, odnosno 14.500 din za 1 ha ali za približno 4000 rastlin. Tozadevne prijave je vlagati do konca t. m., nagrade pa se bodo izplačale zaradi slabih izkušenj šele potem, ko se bo ugotovilo, da se je krčenje dejansko izvršilo.
Namazali so se baje lani mnogi hmeljski trgovci na Poljskem, ki so prodali hmelj že naprej, še preden so ga nakupili in je bil sploh obran. Cene so bile zaradi pičle letine le višje, kakor so računali in so morali potem plačati deloma blago dražje, kakor pa so ga sami prodali. Prav jim je in tudi našim predprodajalcem želimo tako srečo.
Škropilnice, najboljše Holderjeve, elektromotorje, koncentrirano bakreno apno „Ob 21“, za
boljšo lepljivost Galertol, razna umetna gnojila in zlasti KAS, tudi razna sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev itd. dobavlja svojim članom najceneje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu.
Največ hmelja v USA je v letu 1937 uvozila ČSR, namreč 24.462 stotov, nato pa Jugoslavija, namreč 9966 stotov, in potem Nemčija 7000 stotov. Pri uvozu hmelja v USA smo si torej priborili drugo mesto. Celokupni uvoz hmelja v USA je v letu 1937 znašal 45.300 stotov.
Izvoz našega hmelja je po uradni statistiki v letu 1937 znašal 24.030 stotov. Največ hmelja je šlo v Anglijo, namreč 12.514 stotov, potem v USA 8.152 (v USA pravijo da 9.966), v ČSR 1209, v Belgijo 803 in ostalih 1352 stotov v razne druge države.
V Turčiji se konsum piva le stalno dviga, četudi se zaenkrat pije tam sorazmerno še zelo malo piva. Največjo pivovarno v Ankari morajo že ponovno povečati.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina:	Zaradi hladnega vremena je
hmelj letos še vedno zelo zaostal v razvoju in ga je doslej le nekaj že dospelo na opore. Rastlina je sicer zdrava, četudi deloma slabotna, le bolhači so jo pričeli ponekod nadlegovati. Vlage ima hmelj dovolj, pač pa bi lepo in toplo vreme bilo že nujno potrebno. — V kupčiji je nadalje precej zanimanja po nespremenjeno čvrstih cenah in je neprodanega v prvi roki le še nekaj stotov lanskega pridelka.
Vojvodina: Zaradi slabega vremena so hmeljišča letos še vedno zelo zapoznela, pa tudi ogrci povzročajo mnogo škode. — Za preostalih ca. 700 stotov lanskega pridelka zaradi slabe kakovosti ni dosti povpraševanja, četudi je zanimanja bilo zadnji čas nekaj več.
Češkoslovaška: Rastlina je slej ko prej zelo zaostala in se je le sem ter tja moglo že pričeti z napeljevanjem. V večini nasadov je rast zelo slaba in so nekatera hmeljišča še skoro docela gola, kar je pripisati stalno nenavadno hladnemu in suhemu vremenu. Mnogo škode povzročajo že tudi bolhači in rilokarji. — V kupčiji je še vedno precej zanimanja, četudi je bilo zadnji čas manj prometa in lanski pridelek notira slej ko prej Zateč 23—28 din, Ušlek in Roudnice 13—18 din ter Duba 7—10 din za kg. Oznam-kovanih je bilo doslej v Žalcu 72.107 tovorkov pridelka 1937 v čisti teži 86.367 stotov.
Nemčija: Pri bolj toplem vremenu zadnjih nekaj tednov je rastlina le začela bolje odganjati in se ponekod že vzpenja na opore. Mnogo škode povzročajo bolhači in tudi proti peronospori pridni hmeljarji že prvič škrope. Izdatnejša vlaga in bolj toplo vreme bi bilo že nujno potrebno. — Na tržišču je tendenca nespremenjena in prav tako nominalno tudi cene. NHPD ima še vedno ca. 5000 stotov lanskega pridelka, ki ga
ne more prodati, ker domače pivovarne ne kažejo dosti zanimanja, četudi jim je znižala ceno za skoro 12 din pri kg, za izvoz pa tudi ne gre, čeprav se nudi pod ceno, po 8—12 din za kg.
Francija: Hmeljski nasadi slej ko prej bolj slabo obetajo, ker je rastlina zaradi neugodnega vremena zelo zaostala in še vedno ne more prav naprej. — Na tržišču je bilo zadnji čas zopet več povpraševanja, predvsem za ameriški račun. Cene so se učvrstile in lanski pridelek notira alzaški 14 — 16 in Nord do 11 din za kilogram.
Poljska: Zaradi še vedno pretežno vse preveč hladnega vremena rastlina zaenkrat le slabo obeta. — V kupčiji je nadalje precej zanimanja po nominalno nespremenjenih cenah.
Belgija: Stanje nasadov je precej zaostalo, ker rastlina pri hladnem in tudi precej suhem vremenu doslej ni mogla prav kvišku. — Na tržišču pri mirni tendenci notira lanski Poperinghe 13 din, letošnji v predprodaji pa do 18 din za kg.
Anglija: V vseh, hmeljskih okoliših (bi bilo še vedno nujno potrebno bolj toplo vreme in izdatnejše deževje. Nekaj dežja sem ter tja v zadnjem času še ni moglo preprečiti suše. — Tržišče je slej ko prej nespremenjeno mimo in prometa le malo.
Amerika: Stanje nasadov se je pri ugodnem vremenu zelo popravilo in je rastlina skoro prav tako daleč kakor lani; pač pa se ponekod močno pojavlja peronospora. — Tržišče je mirno in cene nominalno nespremenjene.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, seveda ne vedno iz prve roke, so bile naslednje:
j, '	letos	lani
Nemčija (Hallertau), za doma	49	51 din
za izvoz	12	24 din
Anglija (Golding)	47	55 din
Češkoslovaška (Žatec)	28	30 din
(Uštek)	18	18 din
Jugoslavija (savinjski)	16	21 din
(vojvodinski)	5	12 din
Francija (alzaški)	16	24 din
Amerika, domači (Oregon)	12	45 din
že zacar., inoz.	50	70 din
Poljska (wolinjski)	13	22 din
Belgija (Poperinghe)	13	19 din
[Hranilnica Dravske banovine[
£ Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor £
;	",	s
Pupilarno uaren zauod.
£	Obrestauanje najugodnejše.
S Za vloge in obresti jamči Dravska banovina
L z vsem premoženjem in vso davčno močjo. S
X

¡Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in Jiiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim p r e m o ž e n j e m
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana. zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost spomladanskega
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSKI SUPERFOSFAT 16% in 18% ROSTNI SUPERFOSFAT HMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL 10% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po na j nižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju
Sneg in pozeba
* sla v aprilu po vsej Srednji Evropi uničila večino letošnjega sadnega pridelka. Sadje bo letos zato drago in se bo lahko prodalo. // Kdor hoče pridelati jabolka in drugo sadje, naj *	torej ne opusti škropljenja z zanes-
ljivimi sredstvi
Nosprasit // Aresin II Soibar (tudi proti rdečemu pajku na hmelju)
Cene so nizke, uporaba enostavna, * uspeh zanesljiv. Naročite jih torej takoj, da jih pravočasno imate
Ta in vsa druga sredstva dobavlja svojim članom najceneje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu
Obširna navodila daje:
»JU GE F A« k. a.
Oddelek za zaščito rastlin Zagreb, Preradovičeva 16