Gibanje cen barvastih kovin na svetovnem trgu Cene barvastih kovin Biso ostale na ravn:, ki so jo do-6egle ob koncu leta 1955. Med-tem k-o so cene bakra, svinca, cinka in kositra v prvem čelrt-letju leta 1956 še bolj porasle, cena aluminija ni bila podvrže-na takim kolebanjem, temveč že dolgo nenehno narašča in se je lo nodaljevalo tudi v letu 1956. Odtlej so cene barvastih kov m 2 izjemo aluminija v upadanju jn tudi najnovejšj po-Jitični dogodki, kakršna je bila 6ueška kriza, niso nudili moč-nejše podpore cenam teh kov n, ki zaradi svojega strateškega pomena zelo otJtutljivo in ostro reagirajo na spremembe v sve-tovni politiki. Tržišče barvastih kovin je spremenlo svoje težnje v dru-gera ifl tretjem četrtletju. Od poletja leta 1954 so šle cene barvastih kavin skozi razdobje krepkega porasta. Do cživitve ameriškega povpraševanja je prišlo po kratkotrajnem upadu industrijske aktivnostj v raz-dobju, ko so se na trž ščih ču-tile posledice zniževanja proiz-vodnje, ki so jih izzvale stavke v nekaterih rudarskih področ-jih. Občasne težave v preskrbi *o velike monopoKetične družbe iikoristile za dvig een, tako da so cene bakra v drugi polovici marca dosegle rekordno raven, kar je potegnilo navzgor tudi cene druglh barvastih kov n. V prvem četrtleiju leta 1956 5e. ,proizyodnja bafcra znatno po-rasla in je znašaia 726.000 ton ter je tako bila na letn; ravni pnbUžno treh milijonov ton. Visoke cene so vplvale na zmanjžanje povpraševanja, tako da je prilše-1 trenutno porast proizvodnje v navzkrižje E sta-gnacijo potrošnje. Zaradi tega preokreta je nastopila močna kpnkurenca med monopolistič-nim; proizvajalc: in »neodvis-nimi« topilnicami, ki nimajo svojih rudnikov bakra. Cena ba-kra se je od svojega najv žjega nivoja (19. III.) do 3. julija zni-žala na londonski borzi kovin za 173 funtov na dolgo tono ali za 39,57«. V nasprotju z ostrim nihanjem cene bakra je bila slabitev cen svinca :n cinka bolj utnerjena. Cene teh kovin določajo v ZDA monopoiistična združenja, tako da so cene teh kovui od januar-ja ostale tara nespremenjene, medtem ko so na londonski bor-zi bile izpostavljene motnejši fiuktuaciji s težnjo zn ževanja. Tudi pri teh kovinah prihaja navzkriž porast proizvodnje s stagnacijo v potrošnji. Moian činitelj vzdržcvanja cen teh ko-v n so nakupi Zdruienih držav za ustvarjanje vojnih rezerv. Ameriška vlada daje razen tega presežke kmetijskih pridelkov za svinec in cink. Take nelr-govske operacije ameriške vla-de &o nudile umetno podporo cenam teh kovin. Določeno zjemo v takem gi-banju cen kažejo cene kositra. Cena kositra je bila ob koncu s«ptembra nad nivojem cene, ki je bila dosežeoa ob koncu marca, čeprav je bila znatno nižja od rekordne cene 27. le-bruarja. Svetovna proizvodnja kositra je bila leta 1955 pod ni-vojem, k: je bil dosežen v letu 1954, v prvem četrtletju leta 1956 pa je blla nižja od ustre-zajočega četrtletja lanskega le. ta. Razen tega sta na nivo cen kositra vplivala še dva momen-ta. Najprej je amerižka vlada eklenila, da naj njena top.lnica v Texas Citvju nadaljuje delo do konca ianuarja leta 1957. Njena proizvodnja ne vpiiva na trž šče, ker }« v celoti name-njena za ameriške vojne rezer-ve. Nato pa je bii v vmesnem času uveljavljen po dolgem od-laganju mednarodni sporazum o kositru. Sporazum določa ustva-ritev tamponskih zalog, da bl tako vzdržali cene na določe-nem nivoju, kar bo omogočilo, da bodo oetale cene kositra v prihftdnjem letu na ustrezajo-Eem n voju brez večjih spre-memb. Poseben primer predstavlja aluminij. Proizvodnja alumini-ja neprelrgoma raste. V letu 1954 se je v primerjavi s prejš-njim lelom povečala proizvod-nja za 12.2%, a v letu 1955 za B.6%. V prvem fetrtletju leta 1956 znaša porast proizvodnje v primerjav: z ustrezajočim čelrt-letjem lansk&ga leta 11%. Ce-prav je proizvodnja v prvem četrtletju nekaj pod proizvod-njo v zadnjem četrtletju leta 1955, je vendar raven proizvod-nje znatno višja, kakor je obi-Cajno pri proizvodnji aluminija v tem tetrtletju v preteklosli. Sezonske spremembe fio zara-di nižje ravni proizvodnje električne energije v hidrocen-tralah posebno močne v Zahod. dni Evropl. Močnejši porast proizvodnje alumin ja v ZDA pa je bil zadosten, da je nado-mestil sezonskj padec v Zahod. ni Evropi. Kljub stalnemu in Korazmer. no velikemu porastu proizvod-nje cena. aluminija nepretrgo-ma raste. V let h 1955 in 1956 je bila večkrat povišana. V Ve-liki Britaniji je o