GiASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO jmr NOVOTEKS ST. 1 leto XI-JANUAR 1983 IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV - IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV 9. decembra lani se je delavski svet delovne organizacije sestal na izrednem zasedanju. Na dnevnem redu je bila le ena točka, in sicer uskladitev in usmeritev obračuna ter delitve OD za november 82. Delavski svet se je strinjal, da se osnovna vrednost točke za november popravi v TO Tkanina in TO Predilnica Metlika na 1,10. Zaradi naglega padca proizvodnje in kakovosti v zadnjih štirih mesecih v TO Tkanina in TO Predilnica Metlika je delavski svet zadolžil vodstvo obeh temeljnih organizacij in organov upravljanja, da v roku enega tedna pripravi predlog ukrepov za izboljšanje stanja. O programu ukrepov za odstranitev motenj v TO Tkanina in TO Predilnica Metlika je delavski svet delovne organizacije razpravljal na izrednem zasedanju 20. decembra lani. Seznanjen je bil z analizo stanja proizvodnje v TO Tkanina in Priznanje za tovariša Dolenca 4. januarja je Gospodarska zbornica Slovenije že petnajstič zapored podelila Kraigherjeve nagrade zaslužnim in uspešnim gospodarstvenikom. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Stanislav Dolenc. To visoko priznanje je prejel za uspešno izpeljavo sanacijskega programa po letu 1976, uspešno vključevanje delovne organizacije v izvoz in s tem izboljšanje izvozno — uvozno bilance ter za izboljšanje akumulativne sposobnosti naše delovne organizacije. Priznanje Stanislavu Dolencu je hkrati priznanje tudi nam, delavcem v Novoteksu, saj smo dokazali, da smo s složnim in prizadevnim delom sposobni premagati marsikakšno oviro in težavo, pa naj gre za izgubo iz leta 1976 ali pa za zapleteno stanje, v katerem smo tekstilci - volnatji danes. Zato naj bo priznanje, ki ga nam je izkazala družba, moralna podpora za nadaljnje uspešno delo, Stanislavi' Dolencu pa iskreno čestitamo. TO Predilnica Metlika in ukrepi za izboljšanje stanja, o čemer sta prej razpravljala in odločala tudi delavska sveta obeh TO na izrednih sejah. Delavski svet je ugotovil, da iz analize stanja niso razvidni objektivni in subjektivni vzroki, zato je vodstvo obeh temeljnih organizacij zadolžil, da analizo dopolnita. Nadalje je delavski svet sprejel sklep, naj se v roku enega meseca pregleda, kakšni rezultati se v obeh temeljnih organizacijah dosegajo po sprejetju ukrepov, oziroma ali so vidni rezultati izboljšanja. Prva naloga vodstev TO Tkanina in TO Predilnica Metlika ter skupnih služb je uresničevanje kratkoročnih ukrepov, opredehti pa je treba tudi dolgoročen stabilizacijski program. Na koncu je delavski svet sprejel sklep, da se ob koncu leta izplača delavcem 30 % povprečja OD za zadnjih 11 mesecev pod pogojem, da je plan proizvodnje tkanin za december količinsko izpolnjen z 90 %. Nadalje je sprejel tudi sklep, da se delavke skupnih služb, ki so že delale v šivalnici, za teden dni premesti v šivalnico. Tudi v TO Predilnica Metlika se organizira skupino 15 delavk, ki bodo pomagale šivalnici. Ker so zatem delavski svet zapustili nekateri delegati in delavski svet ni bil več sklepčen, je sklepanje o nekaterih vprašanjih preložil na naslednje zasedanje. Na 7. seji 9. decembra lani je delavski svet temeljne organizacije konfekcija I ponovno obravnaval inventurne popise zaradi precejšnjih razlik ( ventumih popisih je sklepal že na 6. seji). Sklenil je, da morajo vodje skladišč, kjer je pri zad- njem popisu prišlo do večjih inventurnih razlik, posredovati obrazložitev. Zaradi izteka 4-letnega mandata individualnega poslovodnega organa je delavski svet razpisal navedena dela in naloge ter imenoval razpisno komisijo. Nadalje je delavski svet sklepal o nakupu enosobnega stanovanja na Mestnih njivah v Novem mestu, ki bo predvidoma vseljivo jeseni 1983, sprejel pa je tudi več samoupravnih sporazumov. Precej časa je delavski svet posvetil proizvodnji v kooperaciji ter z njo povezani problematiki. DS je sicer sprejel predlog nagrajevanja delavcev v kooperaciji (predlog je prej potrdil delavski svet DSSS), priporočil pa je delavskemu svetu DSSS, naj o tem ponovno razpravlja, komisije za delovna razmerja TO Konfekcija I, II in DSSS pa naj ponovno pretehtajo, komu pripada in v kakšnem znesku. DS se je strinjal, da velja stimulacija le za delavce, ki so na terenu. DS je tudi predlagal, naj se kooperacija s 1. januarjem 1983 vodi ločeno. Delavski svet je sprejel tudi sklep o povečanju regresa Za topli obrok od 650 na 850 din, ob tem pa je bil seznanjen tudi z rezultati poslovanja obrata družbene prehrane od leta 1980 dalje. Pod zadnjo točko dnevnega reda je sklepal o nabavi razglasne postaje ter o odpisu dveh dolžinskih preš in enega šivalnega stroja. Delavski svet je bil tudi obveščen, da še ni dogovorjeno, ali hn fin kdaj) temeljna organiza--.ju .a na nov delovni čas. Poudarili so, da je najprej potrebno ustrezno urediti prevoz na delo in z dela. Poročilo o izidu referenduma V temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb je bil 28. decembra 1982 referendum, na katerem smo odločali o sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov v zvezi z novelo zakona o delovnih razmerjih ter v zvezi s predlogom spremenjene organizacije nekaterih služb v DSSS. Delavci temeljnih organizacij so odločali o sprejemu sprememb in dopolnitev: - samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Novoteks, - statuta delovne organizacije Novoteks, samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih TO in DSSS v sestavi DO Novoteks ter - samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v TO. Delavci TO Tkanina in TO Predilnica Metlika so odločali še o sprejemu sprememb in dopolnitev statuta TO Tkanina oz. TO Predilnica Metlika, delavci TO Konfekcija III Trebinje pa še o predlogu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev. Delavci DSSS so odločali o sprejemu sprememb in dopolnitev: — statuta DSSS, — samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v DSSS ter — samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih TO in DSSS v sestavi DO Novoteks. Referenduma se je udeležilo: vpisanih delavcev glaso- % valo ZA % PROTI NEVEL. TO TKANINA - skupaj 387 42,7 167 111 — predilnica 95 54,6 37 9 — priprava + plet. 85 47,7 21 10 — tkalnica + SS 58 28,5 14 59 — oplemenitilnica 108 38,7 79 32 -IVS 41 55,4 12 1 TO PREDILNICA M. 241 75,5 22 4 TO KONFEKCIJA I 124 50,6 92 1 TO KONFEKCIJA 11 200 84,3 11 5 TO KONFEKCIJA III 345 72,9 6 10 TO TRGOVINA 70 81,3 11 — DSSS 153 52,3 84 4 TO TKANINA skupaj — predilnica — priprava + pletih — tkalnica + SS — oplemenitilnica -IVS TO PREDILNICAM. TO KONFEKCIJA I TO KONFEKCIJA II TO KONFEKCIJA III TO TRGOVINA DSSS DO skupaj 906 174 178 203 277 74 319 245 237 473 86 292 2558 665 141 116 135 219 54 267 217 220 361 81 241 2052 73.4 81,03 65.1 66.5 79,06 72,9 83.7 88.5 92.8 76,3 94.2 82.5 80.2 Glasovanje je potekalo po posameznih delovnih enotah oziroma temeljnih organizacijah in DSSS. Izidi glasovanja so naslednji: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V DO NOVOTEKS glasovalo ZA % PROTI NEVEL. TO TKANINA - skupaj 405 44,7 151 109 - predilnica 99 56,9 31 11 — priprava+pletilnica 86 48,3 24 6 — tkalnica+SS 65 32,01 7 59 — oplemenitilnica 112 40,4 75 32 -IVS 43 58,1 10 1 TO PREDILNICA M. 248 77,74 14 5 TO KONFEKCIJA I 105 42,8 107 1 TO KONFEKCIJA 11 200 84,3 12 5 TO KONFEKCIJA III 343 72,5 6 12 TO TRGOVINA 72 83,7 9 - SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA % PROTI NEVEL. TO TKANINA skupaj 394 43,5 155 116 — predilnica 96 55.1 33 12 — priprava-plet. 87 48,8 22 7 - tkalnica+SS 64 31,5 10 59 - oplemenitilnica 105 37,9 78 36 - IVS 42 56,8 10 2 TO PREDILNICA M. 249 78,06 14 4 TO KONFEKCIJA 1 127 51,8 83 1 TO KONFEKCIJA II 201 84,8 12 5 TO KONFEKCIJA lil 345 72,9 4 12 TO TRGOVINA 72 83,7 9 “ SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH MED DELAVCI ZDRUŽENIH TO IN DSSS V SESTAVI DO NOVOTEKS SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V TO OZ. DSSS ZA % PROTI NEVEL. TO TKANINA - skupaj 391 43,1 166 108 - predilnica 94 54,0 37 10 — priprava + plet. 85 47,7 26 5 — tkalnica + SS 63 31,03 9 59 — oplemenitilnica 107 38,6 80 32 -IVS 42 56,8 10 2 TO PREDILNICAM. 245 76,8 17 5 TO KONFEKCIJA I 115 46,9 99 1 TO KONFEKCIJA II 200 84,3 11 5 TO KONFEKCIJA III 348 73,5 3 10 TO TRGOVINA 68 79,1 13 — DSSS 142 49,6 95 4 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA TO PREDILNICA METLIKA ZA % PROTI NEVEL. TO PREDILNICA M. 246 77,1 17 4 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA TO TKANINA ZA % PROTI NEVEL. TO TKANINA - skupaj 397 43,8 156 112 — predilnica 100 57,4 3£ 8 — priprava + plet. 88 47,4 20 8 — tkalnica + SS 63 31,03 12 59 — oplemenitilnica 105 37,9 78 36 - IVS 41 55,4 12 1 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB ZA % PROTI NEVEL. DSSS 153 52,3 84 4 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE SREDSTEV SKUPNE PORABE ZA ZADOVOLJEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV ZA % PROTI NEVEL. TO KONFEKCIJA III T. 351 74,2 2 8 Pravočasna nabava - pogoj za uspešno delo Za nemoteno proizvodnjo je pravočasna dobava surovin, pomožnih materialov in materialov za redno vzdrževanje delovnih procesov pogoj, da proizvodnja nemoteno teče po usklajenem načrtu. Za leto 1982, ki je bilo leto stabilizacijskih ukrepov, lahko ugotovimo, da smo kljub raznim problemom, pomanjkanju materialov na tržišču vse omenjeno še dokaj uspešno opravili, čeprav je bilo s stabilizacijskim načrtom celo predvideno, da bo zaradi pomanjkanja surovin v zadnjem četrtletju proizvodnja prej in tkanin otežkočena, o čemer smo večkrat razpravljali na raznih sestankih. Vzrok temu je predvsem v deviznih sredstvih, ki jih ni bilo dovolj za normalno poslovanje, saj smo v drugem polletju dobili od izvoza le 30 % deviznih sredstev, kar pa je za našo proizvodnjo mnogo premalo. Naši proizvodni materiali so v glavnem iz uvoza, domači dobavitelji pa tudi zahtevajo devizno soudeležbo, ker morajo tudi oni uvažati osnovni material. V Novoteksu je nabavni sektor organiziran v treh oddelkih — nabava za preje in tkanino, nabava konfekcijskih materialov in uvozni oddelek. Za proizvodnjo prej in tkanin nabavljamo predvsem volneni če-sanec, poliester vlakno, barve in kemikahje, pomožni material in rezervne dele. Volneni česanec, kije iz avstralske volne — Novo-teks nima lastne česalnice -nabavljamo iz Egipta, Francije, ZR Nemčije in Italije, skupno okoli 500 ton. Nabavljamo tudi avstralsko volno — okoli 300 ton — v česanec jo predelajo česalnice Sloboda Kula, ZIVT Zabok, Krateks Krapina, Bitola-teks Bitola — pač tam, kjer imajo proste kapacitete. Da lahko uvozimo česanec ali volno, moramo prej od zvezne gospodarske zbornice dobiti količinsko soglasje za uvoz, od zveznega sekretariata za zunanjo trgovino regionalno soglasje za uvoz (država uvoza), potrebni pa sta še potrdilo banke o zagotovljenih deviznih sredstvih in potrdilo o zagotovljenih pravicah uvoza. Ko je vse to zagotovljeno, prijavimo uvozni posel pri Narodni banki Slovenije in izvršimo uvoz. Zaradi deviznih problemov banke naročil ne izvršujemo pravočasno in tudi dobavitelji dobavljajo v zadnjih mesecih le z zagarantiranimi plačili, kot so akreditivi, avansi, garancije bank. To prej ni bilo potrebno. Vse to pa uvozni posel samo otežuje in podaljšuje. Pred tremi leti je bila v Jugoslaviji zgrajena prva tovarna za proizvodnjo poliestrskih vlaken „Homteks“ Skopje, lani pa še tovarna „Vartilen“ v Varaždinu. Obe proizvajata le poliester v beli barvi, črnega, ki je barvan v masi, moramo še uvažati. Letno uporabimo okoli 800 ton belega in 100 ton črnega poliestra. Ker sta obe tovarni odvisni od uvoznih surovin, zahtevata od nas, da v celoti sodelujemo z devizno udeležbo, kar je 1 ameriški dolar za kg. Domača proizvodnja poliestra je sicer velik napredek v neodvisnosti od uvoza, za nas pa so večji problemi v dobavah — ni dovolj uvoznih surovin — kvaliteti in tudi ceni. Črnega poliestra še ni v programu domačih proizvajalcev, treba ga bo uvažati ali pa barvati v Novoteksu. Znano pa je, da je poliester črno barvan v vlaknu po kvaliteti slabši in dražji. Barv porabimo v Novoteksu do 35 ton letno. 90 odstotkov barv uvozimo iz Švice (Ciba in Sandoz), del pa iz Zahodne Nemčije, Italije, Poljske. Kemikalije nabavljamo v Jugoslaviji. Glavna dobavitelja sta Kutrilin Zagreb, Teol Ljubljana in grosisti Chemo Ljubljana ter Kemikalija — Kemoboja Zagreb. Le kemikalije za aviviranje vlaken in specialne kemikalije uvažamo iz Avstrije, ZR Nemčije, Italije in Češke. Nabavni oddelek za konfekcijo nabavlja osnovni in pomožni material za proizvodnjo konfekcijskih proizvodov. Pred leti smo uporabljali predvsem osnovni material iz Novotekso-ve proizvodnje tkanin. Zaradi potreb trga smo v zadnjih letih delno preusmerili proizvodnjo za izdelavo športne in otroške konfekcije. Ker Novoteks ne proizvaja teh proizvodov, moramo nabavljati pri drugih proizvajalcih. Vse to je povzročilo široki program nabave proizvodov od bombažnih, svilenih, volnenih in mikanih do česanih tkanin, premalo prostora v skladišču itd. V zadnjem letu je še močno povečana kooperacija proizvodnje v drugih konfekcijskih tovarnah, kar je delavcem nabavnega oddelka in skladišča osnovnega materiala povzročilo še več skrbi in dela. Ker na domačem trgu ni možno dobiti vseh materialov, tkanine tudi uvažamo iz Češke, Dem. rep. Nemčije, Italije in celo iz Kitajske. Domači dobavitelji zahtevajo devizno udeležbo. Trudili smo se razširiti mrežo dopisnikov, pri čemer pa nismo povsem uspeli. Na žalost nekateri delavci še vedno mislijo, naj v glasilo pišejo le tisti, ki imajo čas — oni za to nimajo časa, ker je pomembnejšega dela dovolj. Pri tem se ne zavedajo, da bi sami imeli manj dela, če bi bili delavci preko sredstev obveščanja pravočasno, razumljivo in objektivno obveščeni o vseu godkih, še posebno o tistih, ki se tičejo njih in njihovega deleža v procesu proizvodnje in odločanja. Zelo si želimo, da bi Oskrba z rezervnimi deli in pomožnim materialom iz uvoza in domačega tržišča je zelo pešala, materiali večkrat niso bili pravočasno dobavljeni. Čeprav smo uvozili za okoli 27.800.000 deviznih din rezervnih delov, to ni dovolj, zaradi izrabljenosti strojnega parka je potreba vedno večja. Velik problem je tudi nabava na domačem trgu, ker nekaterih materialov ni, posebno raznih jermenov, ležajev, jekla itd. Za leto 1983 predvidevamo, da bodo problemi ostali isti. Danes še ni znan režim uvoza. Ker moramo normalno proizvajati, bo treba še večjo skrb posvetiti izvozu, le tako bomo dobili potrebne devize za uvoz. Nabavni sektor se tak odnos do medsebojnega informiranja spremenil. Ustavna dolžnost in pravica slehernega delava je, da se informira in da informira. V letu 1982 je izšlo 12 številk s skupno 292 strani, kar pomeni, da je vsaka številka glasila v povprečju imela 24,33 strani. Lani je izšlo prav tako i n ftevilk glasila na 260 straneh ari zi,- strani v povprečju na številko, kar pomeni, da smo v letu 1982 povečali obseg informacij za 11,23 procenta. V letu 1982 smo uvedli tudi nekaj novih stalnih rubrik. Med njimi naj omenim le nekatere: — Od vlaknine do gotovega izdelka - Delegati poročajo - Jana vam svetuje - Dogodilo seje - Od malih rastejo veliki Tuje tudi mladinska stran, ki je začela z delom nekako pred 11. kongresom ZSMS. Nove rubrike so naletele na dober sprejem, osvežitev je zelo popestrila glasilo. Naše glasilo bomo še bogatili s podobnimi novostmi ter ga tako naredili še bolj privlačnega. Trudili smo se, da bi bilo v našem glasilu vsaka TO zastopa- Poročilo izdajateljskega sveta Izdajateljski svet je bil marljiv. Sestajal se je redno najmanj enkrat mesečno. Na teh delovnih sestankih smo ocenjevali zadnjo številko glasila. Kritično ocenjevanje je prispevalo k odpravljanju vsebinskih, estetskih in drugih napak ter pri pripravi nove številke pomagalo načrtovati lepši in vsebinsko bogatejši časopis. Vsi člani izdajateljskega sveta smo se močno trudili, da bi dosegli namen, ki smo si ga zastavili. Glasilo naj bi čim več pisalo o delu in življenju v temeljnih in delovni organizaciji, z vsebino naj bi delavcem in delegatom pomagali pri opravljanju njihovega nadvse odgovornega dela v procesu. 1982 VSEBINA MESEC savPAJ JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVU SEP OUT ,vov DEC liki delavcev 3 9 3 8 5 2 6 2 38 jubileji, pom. osebnosti 1 4 1 4 3 5 1 1 1 4 2 27 sa m ou prailjanje 2 2 3 3 6 2 3 1 2 3 4 31 stroka in tfospodarstvo 6 6 6 5 7 9 8 7 9 4 8 7 82 slo dsz idd in aktiv rk 2 1 1 1 2 1 3 5 3 3 22 dpo in društva 3 4 5 8 4 10 7 6 7 6 1 61 kultura 1 2 1 1 1 I 3 10 šport, izleti, ekskurzije 2 1 3 1 3 4 5 7 3 2 2 33 otroški vrtec, šola 5 5 3 1 2 2 3 21 razvedrilo 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 13 literarni prispevki 1 1 2 2 1 7 novinarski servis 4 1 4 2 4 15 Iz tabele je razvidno, da smo v letu 1982 v našem glasilu, ki je bilo izredno pestro, pisali najrazličnejše sestavke. Od gospodarjenja in samoupravljanja do razvedrila. Kateremu področju smo namenili največ prostora in kateremu najmanj ni težko ugotoviti! 1. strokovni prispevki in gospodarjenje 82 prispevkov ali 22,8 % 2. družbenopolitične organizacije in društva 61 prispevkov ali 16,9 % 3. liki naših delavcev 4. šport, izleti, ekskurzije 5. samoupravljanje 6. pomembne osebnosti in jubileji 7. SLO, DSZ, IGD, aktiv RK 8. šola, vrtec 9. novinarski servis 10. razvedrilo 11. kultura 12. literarni prispevki 38 prispevkov ali 10,5 % 33 prispevkov ali 9,2 % 31 prispevkov ali 8,7 % 27 prispevkov ali 7,5 % 22 prispevkov ali 6,1 % 21 prispevkov ali 5,8 % 15 prispevkov ali 4,2 % 13 prispevkov ali 3,6 % 10 prispevkov ali 2,8 % 7 prispevkov ali 1,9 % na vsaj s po eno stranjo. Na žalost pri tem nismo uspeli, ker aktivi informatorjev po TO niso mogli zagotoviti dovolj novic. Ta del naših nalog je obveza vseh nas v letu 1983. Pri tem bodo morali pomagati DPO, predvsem pa 00 ZS. Člani uredniškega odbora bodo v svojih TO ustvarjali tako vzdušje, da bodo delavci radi pisali o uspehih in težavah pri vsakodnevnih nalogah in obveznostih. Vzpodbujati moramo delavce, da bodo pisali, da bo glasilo res glasilo delavcev in ne peščice ljudi. Razmišljali smo tudi o tem, da bi naše glasilo izhajalo štirinajstdnevno na 12 straneh. Tako bi bile informacije bliže dogodkom. To bi sicer nekoliko podražilo našo informativno dejavnost, vendar bi bile koristi neprimerno večje. Na žalost in kljub najboljši volji in pripravljenosti sprememba ni mogoča, in sicer tako dolgo ne, dokler se posamezniki ukvarjamo z glasilom ob drugem delu in amatersko. Ko bomo imeli vsaj enega poklicnega novinarja, ki se bo v delovni organizaciji ukvarjal samo z informiranjem, bo to vsekakor ena njegovih prvih in glavnih nalog. Iz objavljenih tabel je razvidno, kakšne prispevke glede na vsebino smo objavljali v našem glasilu, koliko prispevkov je posamezna TO objavljala v posamezni številki in kolikšni so bili stroški za posamezno številko in celoti. Iz podatkov vidimo, glasilo ni poceni — zato bi se morali zavzeti, da bi v glasilu objavljali predvsem takšne prispevke, ki bi bili koristni za boljše delo in delovne uspehe, za boljše medsebojne odnose in za učinkovito delegatsko odločanje. S tem bomo opravičili sredstva, ki so potrebna za redno izhajanje glasila. Za leto 1983 predvidevamo, da bo glasilo NOVOTEKS še naprej izhajalo enkrat mesečno, vendar ne več na 24 straneh pač pa na 20 straneh. S tem bi se v času pomanjkanja papirja prilagodili situaciji. Stabilizacijska prizadevanja pri informira- Uvodno razpravo o aktualnih nalogah zveze sindikatov po desetem kongresu Zveze sindika- nju naj bodo usmerjena v to, da dokaj dragega prostora v glasilu ne bi uporabljali za objavljanje manj pomembnih prispevkov. Največ prostora moramo zagotoviti samoupravljanju in proizvodnji ter ostalim informacijam, ki so namenjene samoupravnemu odločanju. Na koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem članom izdajateljskega sveta ter dopisnikom, vsem, ki so kakorkoli prispevali za redno izhajanje našega glasila. Opravljeno je bilo veliko koristno delo. Prepričan sem, da bomo tudi v bodoče tesno sodelovali in da bo naše glasilo iz leta v leto boljše. DeKa tov Slovenije je imel Maijan Orožen, predsednik slovenski!: sindikatov. Dejal je, da ni treba posebej poudarjati, da se zavedamo resnosti in zahtevnosti sedanje situacije. Narava problemov, s katerimi se spoprijemamo, zahteva najvišjo stopnjo aktivnosti in odgovornosti, s tem pa je tako tudi opredeljena vloga obveščanja v združenem delu, ki jo ponekod še vedno podcenjujejo. Kje so vzroki, da glasila združenega dela niso v dovolj širši meri vključena v funkcijo samoupravnega in delegatskega obveščanja? — se je spraševal predsednic slovenskih sindikatov. V nadaljevanju se je zavzel za čimprejšnje odpravljanje vseh dosedanjih napak ter vsega, kar seje pokazalo slabo, neracionalno in kar sistem obremenjuje. Maijan Oro- (Nadaljevanje na 6. str.) MESEC Š T E V 1 L O PRISPEVKI STROŠKI STRANI FemKiR RISB PRISP DOPISNI DSSS TO PRED. TO TKAN TO KONFj TO KONF‘2 TO KONFj TO TRGOV ENE ŠTEV. CELOTNE NAKLADE JANUAR 20 15 7 25 18 14 2 2 4 3 38.47 76,947.60 FEBRUAR 24 23 8 31 22 11 12 2 4 2 43,13 86.258.05 MAREC 24 30 7 25 20 W 1 4 2 2 46,72 93445.20 APRIL 24 19 21 15 13 2 3 3 47,82 95.646,05 MAJ 24 34 3 35 25 22 4 6 1 2 48.34 96.679,70 JUNIJ 24 34 30 23 18 1 7 2 2 46.50 92.99220 JULIJ 24 24 5 28 21 IG 1 9 2 42,76 85471,70 AVGUST 24 21 17 5 2 1 1 1 92,40 277.201.50 SEPTEMBER J6* 30 11 27 18 17 6 1 3 66.92 133 841,25 OKTOBER 24 44 2 25 17 17 1 4 1 1*1 44.92 89.835,75 NOVEMBER 24 35 J 29 20 18*3 6 1 1 44,72 89449,25 DECEMBER 20 IG 6 21 19 15 1 1 1 3-1 1 37,71 75.419,75 SKUPAJ 292 325 52 314 323 182 14 57 18 27 0 4 50,03 1.291183,00 Peto srečanje organizatorjev obveščanja V Mariboru je bilo 10. in 11. decembra lani srečanje organizatorjev obveščanja v združenem delu Slovenije. Poleg organizatorjev obveščanja, novinarjev in urednikov glasil v združenem delu so se ga v velikem številu udeležili tudi predsedniki ali člani komisij za obveščanje pri občinskih svetih zveze sindikatov in sindikalni aktivisti. Velika predavalnica na VEKŠ, ki sprejme 200 ljudi, je bila pretesna, morah so prinesti dodatno nekaj deset stolov. (Nadaljevanje s 5. str.) žen se je zadržal pri trenutnih družbenoekonomskih odnosih ter vlogi sindikata kot nosilca integracijskih procesov. Se posebno je poudaril nujnost izvoza ter osvestil pomen združevanja dela in sredstev. Izdatki za skupno porabo lahko naraščajo le ob realnih osebnih dohodkih ter ob realnem dohodku. Predsednik slovenskih sindikatov je opozoril organizatoije obveščanja v združenem delu na zelo pomembno samoupravno dejanje, to pa so razprave ob letnih bilancah za leto 1982 v začetku tega leta. Razprave o uresničevanju načrta pridobivanja in delitve dohodka morajo namreč upoštevati tudi tisti del dohodka, ki ga delavec odvaja za skupne in splošne družbene potrebe. Nasploh se namreč ob tem pokaže, v kolikšni meri delavci obvladujejo dohodkovne odnose v svoji temeljni organizaciji združenega dela, ob tem lahko tudi ugotovimo, ali so delavci resnično gospodarji svojega dela. V zaostrenih razmerah gospodarjenja dobiva informacija še bolj pomembno in odgovorno vlogo. Informacija postaja pogoj za odločanje, zato je ne moremo nikjer pogrešiti. Vprašanje je, ali niso delavcem posredovane informacije zgolj sporočilo ozkega kroga strokovnih služb, ki lahko monopolni položaj nad informacijami izkoriščajo za svoje podjetniško obnašanje in podobno. Prav zato morajo sindikati v temeljnih organizacijah združenega dela ter organizatorji obveščanja v temeljnih organizacijah precej več narediti kot doslej. Srečanje organizatorjev obveščanja v združenem delu je tudi priložnost, da spoznamo in ugotovimo, do katere stopnje smo obveščanje razvili, ob tem pa začrtati našo nadaljnjo pot, je sklenil uvodno razpravo Marjan Orožen. V popoldanskem srečanju smo nadaljevali delo v dveh skupinah: v prvi smo razpravljali o obveščanju v združenem delu, v drugi pa o informiranju v zvezi sindikatov Slovenije. Drugi dan se je delo nadaljevalo na plenarnem zasedanju. Sodelovali so član predsedstva centralnega komiteja ZKS Jak Koprivc, ki je govoril o infor-mativno-propagandni dejavnosti v sedanjih razmerah, predsednik republiškega komiteja za informiranje Marjan Šiftar o novostih na področju družbenega sistema informiranja in javnega obveščanja, odgovorni urednik Delavske enostnosti Franček Kavčič pa o dopisniški mreži in sodelovanju z uredništvi glasil v združenem delu. Pozorno smo spremljali vse tri izvajalce — nadvse zanimivo je govoril Jak Koprivc, ki nam je na zelo dostojen način posredoval pomen informiranja in vlogo glasil, pri čemer je izvajanje podkrepil z vrsto podatkov o vlogi informacij v zahodnem in vzhodnem svetu. Peto srečanje v Mariboru je bilo dobro organizirano, izmenjali smo izkušnje za vsakodnevno rabo. Prav zato mi je zelo žal, da niso sodelovali tudi nekateri člani našega sindikata, ki bi dobili koristne napotke za razvoj informiranja v naši delovni organizaciji. De Ka Po otvoritvi novega laboratorija Oktobra 1982 smo v naši delovni organizaciji odprli tehnološki barvni laboratorij, nov oddelek v sklopu predilnice oziroma barvarne. nekaj zastojih je novi oddelek začel delati s polno paro novembra lani. V laboratoriju sta zaposlena dva tehnika, ki vzorčita na dveh barvnih aparatih AHIBA — TURBOMAT ter na kilogramskem barvnem aparatu firme THIES. Laboratorij je solidno opremljen — poleg barvnih aparatov ima tudi sodobno analitsko tehtnico za tehtanje barv in kemikalij METTLER z nosilnostjo 400 gr ter precizno tehtnico (nosilnost 1000 gr) za tehtanje česanca in tkanin. Laboratorij je dovolj prostoren (priprava materiala za barvanje, tehtanje, pipetiranje, sušenje pobarvanih vzorcev, skladiščenje vzorčnih barvil in kemikalij), ima ugodno dnevno svetlobo ter manjši arhiv, v katerem je shranjena strokovna literatura s področja barvanja, barvne karte, tehnične informacije in recepture. Informacija za tiste, ki ne vedo prav natančno, kaj je tehnološki barvni laboratorij. Svoje korenine, svoj začetek in osnovno organizacijo dela ima v teh-nično-razvojnem sektorju. Ker je barvanje in kemizem barvanja še kako pomemben tehnološki proces pri izdelavi končnega izdelka in ker na trg prihajajo novi in novi izdelki, nova barvila, nove kemikalije, novi postopki, je spremljava in preizkušanje vsega tega nujno potrebna. Tehnološki barvni laboratorij naj bi bil poleg rednega dela (barvanja, receptira-nja, priprave melanžev) tudi razvojni oddelek za področje barvanja, predvsem pri iskanju novih in kvalitetnejših možnosti za barvanje poliestra in volne ter tudi ostalih surovin: celuloznih vlaken, poliakrUnitrila, poliamida in mešanic. Vsi vemo, da ena lastovka še ne prinese pomladi. Čudežev ne moremo pričakovati in zahtevati čez noč. I.C. O&AM01 mCSTVMi TOUUMI NOVO MfSTO r NOVOTEKS Zahvala Ob bridki izgubi moje drage mame se najlepše zahvaljujem bivšim sodelavcem nabavnega sektorja in drugim za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti SLA VKA BOGOVIČ Kulturnemu prazniku ob rob 8. februar, kulturni praznik Slovencev. Praznujemo ga različno, ali pa sploh ne. Z dobro in skrbno pripravljenimi programi ali pa na hitro in mimogrede, samo zato, da nekaj je. Z neizmerno željo, da dodamo zlat kamenček v mozaiku človekovega bivanja in življenja, da obogatimo njegovega duha, ali samo zato, da lahko zapišemo: ob kulturnem prazniku smo imeli proslavo. V ______________________________________/ V ustavi socialistične republike Slovenije smo zapisali, da je kultura „enakovreden dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil ljudi in vsestranskega razvoja osebnosti, humaniziranja socialističnih samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe .." In vendar še prevečkrat slišimo, naj se s kulturo ukvarjajo kulturne ustanove, saj jih zato tudi imamo, in tisti posamezniki, ki jim po novem pravimo ljubitelji (včasih smo jim rekli animatorji), ker jih to veseli. Za ta svoj „konjiček" naj seveda uporabljajo prosti čas, če ga imajo. Takšne razlage bi bile v redu, če bi v socialistični samoupravni družbi kulturo pojmovali samo kot okrasek človekovega življenja in dela in ne tako, kot jo pojmujemo in smo zapisali ne samo v ustavi, ampak r v * jmr * mr * jmr * a | Razmišljanja... N I Delavke v DSSS in režiji Tkanine, ki smo včasih že delale v šivalnici, smo se zaradi večkratnega premeščanja za določen ali nedoločen čas počutile prizadete, videti je, kot da smo za kazen premeščene kot pomoč v šivalnico. Naj dodamo, da smo vse najmanj 10, 15 ali 20 let v Novoteksu in da nam ni vseeno, kakšne rezultate dosegamo v proizvodnji, vendar menimo, da nas peščica (včasih mogoče samo 10 delavk iz DSSS in SS Tkanine) ne more veliko pripomoči k boljšim proizvodnim rezultatom. Te začasne razporeditve trajajo od leta 1980, torej že tretje leto. Zato smo pod nekakšnim pritiskom, da bomo vsak čas lahko zopet razporejene v šivalnico. Živimo z duševno napetostjo, čeprav bi zelo rade pripomogle k boljšim rezultatom, nam to nam to zaradi posebne psihoze in nezadovoljstva ne uspe. Zaradi večnega strahu in posmehovanja nekaterih delavcev v DO se pač vsaka po svoje bori, da ne bi v bila ona tista, ki je vedno | premeščena. Nosijo se razna I potrdila, ki se enkrat upošte-J vajo drugič pa ne. Veliko je I odvisno tudi od tega, kako 5 se nadrejeni potegne za de-|j lavca. \ Že prvo leto smo vse so-| glašale, da bi takrat, ko je 'ž kriza v katerikoli TO, poma- w * jt s Mm * /mr * mr * jmmr * Amv * mar. goli vsi delavci iz DSSS in SS Tkanine. Menimo, da bi se lahko vsaka delavka, čeprav ni še nikoli delala na šivanju tkanin, priučila v zelo kratkem času. Danes vemo, da se ne šiva veliko (še to zašijejo inštruktorice), ampak samo s pinceto vleče ven čičke in vozle. To delo ni zahtevno, zato bi lahko priskočile vse delavke v DSSS. Taka solidarnost bi morala veljati za vsa dela v DO. Vemo, da smo vsi odvisni od dohodka, ki ga skupaj ustvarimo, zato predlagamo, naj bi bila solidarnost za vse enaka. Ko beremo časopise in poslušamo TV, vidimo, da v drugih delovnih organizacijah probleme rešujejo s skupnimi močmi V MTT popravlja napake vsa režija in celo moški Tudi v tovarni zdravil Krka vsi delavci skupnih služb pomagajo v proizvodnji, prav tako v Novolesu, kjer je lani moral vsak delavec iz DSSS opraviti 32 ur v proizvodnji itd. Naj na koncu dodamo, da bi s skupnimi močmi lahko veliko več prispevali k boljšim proizvodnim rezultatom in tudi k boljšim odnosom med delavci DSSS, SS Tkanine in proizvodnje. Naj še enkrat poudarimo, da smo me delavke vedno prve za to, da se pomaga v proizvodnji, vendar naj to velja za vse enako. MARJETA ŠPEHAR . ■ jmr * jaw * s—r * /mar * jmm’ * amr jr jmt * Mi tudi v ostalih dokumentih, zakonih in resolucijah — kot enakovredno sestavino življenja in dela slehernega človeka in samoupravne socialistične družbe. Brez kulture ni socialistične, še manj pa samoupravne družbe. Njena funkcija je še kako pomembna za človekovo ustvarjalnost in delovno sposobnost za ohranjanje, obnavljanje in neprestano razvijanje proizvodne funkcije. Moderne tehnologije, katerih pojem prav v zadnjem času poudarjamo v vseh načrtih in ukrepih, terjajo vsestransko razvito osebnost. Človeka — delavca, ki bo s svojim zavestnim ustvarjalnim delom uporabljal, razvijal in obnavljal moderne tehnologije, sicer se lahko kaj hitro zgodi, da ga delo današnjega časa spremeni v brezčuten, neustvarjalen dodatek delovnega stroja. Vsem zapisom in javno opredeljenim ciljem pa se na področju kulture lahko približamo le s sprejetimi, vsebinsko dobro opredeljenimi programi, za katere predvidevamo in zagotavljamo tudi potrebna sredstva. Tudi danes in jutri, ko govorimo in bomo še govorili o stabilizaciji! Kajti kultura ni zunaj programa stabilizacije in gospodarstva, ampak v njegovi funkciji. Kajti stabilizacije gospodarstva, brez zavestnega in ustvarjalnega človeka — delavca — samoupravljalca ni in ne more biti. Tega bi se morali večkrat spomniti. In morda nekaj Cankarjevih besed: „TRDNA JE MOJA VERA, DA NAPOČI ZARJA TISTEGA DNE, KO NAŠA KULTURA NE BO VEČ KRIZANTEMA SIROMAKOV, TEMVEČ BOGASTVO BOGA TEGA!" TUDI Ml SMO ODGOVORNI, DA BO NEKOČ CANKARJEVA VERA POSTALA RESNICA. DARJA CESAR Nekaj modnih napotkov za mrzle dni Mrzli dnevi brez snega nas še vedno spremljajo, zato ne bo odveč, če se spomnimo, kaj je to sezono moderno. Še vedno so modne različne kombinacije z velikimi in manjšimi šali in rutami Plašči so udobni, široki, zelo aktualne so razne pelerine in pončoji. Paspule ali obrobe zasledimo skoraj na vseh delih garderobe. Pogosto so iz skaja ali usnja na tweedu, boucleju in gladki volni... Modne so kratke oprijete jakne z nabranimi rokavi zgoraj ter širokimi reverji ali šal ovratnikom. V mrzlih dneh jih poživimo s krznenim ovratnikom. Daljše jakne so prepasane z usnjenim (širokim) pasom. K tem jaknam se nosijo široka glok (1/2 krogla) krila enobarvna ali karirasta ali pa klasična ravna. Krila so zelo modna — hlačna z gubo ali brez. Enodelne obleke so ravne, ohlapne, lahko jih prepasamo z usnjenim pasom. Zapenjajo se po celi hrbtni dolžini (kot šolska halja), spredaj imajo velike našite žepe, ovratnik je stoječ ali bubi (mali polkrožni). Če se zapenjajo spredaj imajo karo fazono, ali pa stoječi ovratnik z asimetričnim zapenjanjem. Zelo priljubljena „mala črna oblleka" je zopet modna, lahko ima bel ovratnik, je ohlapna ali pa oprijeta v pasu. Bluze se največkrat zapenjajo na hrbtu, okrašene so z volani, nabranimi rokavi, široko manšeto. Tiste, ki se zapenjajo spredaj, imajo dekorativno pentljo ali metuljček. Pogost je stoječ ovratnik z asimetričnim zapenjanjem spredaj. Hlače so vseh dolžin in širin, segajo preko kolen, do sredine meč in do gležnjev. Imajo širok pas, zapenjajo se zadaj ali pa spredaj asimetrično. So največkrat črtaste, kariraste in tudi enobarvne, ribja kost, tvveed. Čevlji imajo čez dan še vedno nizke pete, za zvečer pa visoke. Škornji so pri gležnju nabrani, široki, zavihani, okrašeni z aplikacijami, odtiski in vezenjem. So v črni barvi ter v živih močnih tonih rdeče, modre, rumene in tirkizne. Barve tkanin so na eni strani močne in žive, na drugi pa umirjene, klasične. To so temna tirkizna, pel. olej, rumena, oker, češnjevo rdeča, vijoličasta kot sliva, mornarsko modra, rjasta, bronza... ter siva, črna in bela. Zelo modni so medsebojni kontrasti teh barv. Belo-črna modna kombinacija se zelo rada druži z eno izmed mštetih živih barv. Materiali: volneni enobarvni, razni tweedi, bombažne flanele, karirasti, črtasti, ribja kost... Če hočete biti ekstra modne, potem si z malo denarja omislite izdelek, ki je kombinacija tweeda z usnjem. Z usnjem (ali skajem, ki je cenejši) si obrobite staro jakno iz tweeda ali boucleja, prav tako rob krila ali pasu. Staro krilo zgoraj odrežite do bočne višine in si prišijte visok usnjen pas. Če so na tweedasti jakni že obrobljen-rokavi, si omislite usnjene ali skajaste, enak mora biti tudi pas ali pa kak našit žep. Variant je nešteto, z malo domišljije si boste ustvarile svoj unikatni izdelek. JANA Tole naj bo kratek zapis o dekletih in fantih, ki stroge tete Mode še ne jemljejo resno; o generaciji, ki si svojo modo ustvarja sama. Kot ji narekujejo potrebe, način življenja in osnovne modne tendence. S tako modo se srečujete vsak dan - to je moda na prvi pogled, dostikrat nenavadnih krojev, od širokih opletajočih kril pa do tistih, visoko nad koleni. Hlače so včasih prekratke, tunike predolge, pestre barvne kombinacije pa vedro sijejo v pusti zimski melanholiji Pa še frizura na „punk“ kot imenujemo praktičnega ježka vrh glave, ali pa kot v vetru zmršeni kodri Vem, da vam je ta stil dobro znan — marsikdaj se na cesti zgovorno ozrete za mladostnikom, katerega oblačila pričajo, da niso bila kupljena v butiku ali v kakšni konfekcijski trgovini Pod spretnimi prsti mam, tet ali prijateljic se dostikrat realizirajo ideje, ki so edinstvene, sveže in neponovljive - kot nalašč za mlade in pogumne, ki s svojim stilom oblačenja tako radi oznanjajo svoje življenjske nazore. Drage mame in stare mame, nikar se ne pritožujte nad hčerkami in sinovi, ki želijo biti tudi v oblačenju izvirni in samo svoji Moda jim ne postavlja ovir, svobodna je in sveža, dišeča po vetru kot njihova mladost. In mogoče bi marsikatera stvar iz hčerkine omare popestrila in dala nov pečat tudi vaši garde- robi. MOJCA TOZD Trgovina Leta 1953, torej le nekaj let po ustanovitvi današnjega Novoteksa, je podjetje v središču Novega mesta odprlo svojo prvo lastno prodajalno. V podjetju so že takrat spoznali, da jim v skladišče poleg prvorazrednega blaga prihaja tudi raznovrstno drugo blago, ki iz raznoraznih vzrokov ni šlo tako v promet, kot bi si to želeli. Proizvodnji tega pa se ni dalo izogniti. Domači kupci so za plasma tako imenovanega nekurantnega blaga zahtevali najrazličnejše bonifikacije, ki so podjetju zmanjševale dohodek. S prodajo tega blaga v lastni prodajalni pa smo se temu izognili. Zaradi pomanjkanja tekstila na trgu je prodajalna skoraj 20 let brez večjih težav plasirala vse tovrstne zaloge. Hitremu razvoju tekstilne industrije v sedemdesetih letih v svetu in doma je prislujnil tudi Novoteks. Z uvedbo sodobne, moderne tehnologije, je proizvodnjo tkanin za nekajkrat povečal. Napravil pa je še korak naprej, tkanine je začel predelovati v lastnih konfekcijskih obratih. S hitrim povečanjem proizvodnje so se večale tudi težave s prodajo. Pridobivanje dohodka je postajalo čedalje težavnejše, prodiranje na tuji in domači trg vse težje. Vodstvo podjetja seje zato odločilo za pospešen razvoj lastne trgovske mreže. Prodajalne z napisom Novoteks so se začele pojavljati v raznih krajih Jugoslavije. Prve prodajalne so bile založene izključno z Novoteksovimi proizvodi, zato je bila izbira slaba. Ker pa smo želeli pritegniti kar najširši krog kupcev, smo se odločili za popestritev ponudbe. K sodelovanju smo pritegnili znane proizvajalce konfekcijskih izdelkov (Muro, Labod, Jutranjko, Rašico, Almiro, Edinstvo ipd.) in z njihovimi proizvodi dopolnili naš program. Čeprav so se na začetku pojavljale težave, ki so bile posledica lokalističnih interesov konkurenčnih trgovskih organizacij, pa lahko danes trdimo, da so ti odnosi več kot solidni. To potrjuje dejstvo, da so ti zelo zainteresirani za razvoj naše trgovske mreže in da so nekateri med njimi že vložili sredstva za njen razvoj, drugi pa so to pripravljeni še storiti. Tozd Trgovina ima danes v svoji sestavi 15 enot, v katerih združuje delo prek 8 delavcev, ki dosegajo zelo solidne rezultate. Za primer naj navedem, da je tozd v letu 1982 z TOZD TRGOVINA 00 Novo mesto % Metlika # LCariovac •vrbas 9 Zenica PRODAJALNE NOVOTEKSA dvakrat več zaposlenimi kot leta 1972 dosegel 10-krat veqi celotni dohodek in da so rezultati poslovanja v lanskem letu po vseh merilih precej nad povprečjem trgovine sorodne dejavnosti v Sloveniji. V dolgoročnih planih razvoja delovne organizacije in seveda tozda Trgovina smo zapisali, da bomo dali razvoju lastne trgovske mreže tudi v bodoče prednost. Tako se kljub težkem gospodarskem položaju v Jugoslaviji nismo odrekli začetim investicijam, gradnji trgovine v Novem mestu in nakupu prodajalne v Kuli, ki nas bosta veljali prek 25 milijonov din, sredstva zanje pa imamo že zagotovljena; bojim pa se, da v prihodnjih treh letih ne bomo uspeli uresničiti načrtovanega, če ne bomo mnogokrat izrečeno in zapisano podporo razvoju lastne trgovske mreže tudi opredmetili, kajti sam tozd Trgovina nima možnosti za dosego zastavljenih ciljev samo z moralnimi podporami, še posebno ne v sedanjem gospodarskem položaju. Novoteks u Aleksincu opravdao poverenje Za pet godina za pet puta uvečan ukupan prihod. Danas Novoteks u Aleksincu predstavlja središte za snabdevanje tekstilnim proizvodima. Afirmacija postakla inicijativu za otvaranje još jedne prodavnice i stovarišta Aleksinac, decembar 1982. god. — Aleksinac, grad sa oko 18.000 žitelja, centar Pomorav-Ija na kome se prostire 72 naselja sa oko 65.000 Stanovnika, danas po svojoj razvijenosti pleni pažnju svakog putnika na-mernika. Kažu ljudi, oni, koji se malo više snalaze i poznaj u promet, da je to grad u kome može da se kupi - od igle do lokomotive ! Eto, u takvoj sredini, negde avgusta 1977. godine otvorena je savremena prodavnica Novoteksa. Sa sumnjomje primljena. Jaka konkurencija još dvadese-tak drugih radnji iz Pirota, Beograda, Zagreba, Niša, Požare vca i drugih mesta i aleksinač- kih kolektiva Tekstil i Angro-kolonijal nije obečavala neku snažniju perspektivu novom kolektivu? Medjutim, vreme, snalažljivost, izbor asortimana i druge okolnosti učinile su svoje: prodavnica Novoteks ne samo da je plenila pažnju kupa-ca, več je postala stožer prometa proizvoda od tekstila u gradu na Moravici. Naveščemo primere: u 1978. godini pet radnika je trebalo da ostvari promet u vrednosti od 5 miliona dinara; realizacija je bila 7,3 miliona. Iduča godina je bila još bolja, a lanc plan je bio 10 miliona i 300 hiljada dinara, a ostvaren je sa 13,5 miliona dinara. Ovo dovolj no ilustruje činjenicu da se i u veoma jak oj konkurenciji i otežanim uslovima privredjiva-nja mogu da ostvare dobri, za naše prilike, čak izvanredni poslovi rezultata. Na ovo ukazuje i podatak: plan za 1982. godinu je 20 miliona i 500 hiljada dinara, a biče ostvaren sa 24 miliona dinara. Sve se to čini u vreme neposredne primerne mere ekonomske stabilizacije, onda kada se vodi računa o svakom dinaru. Pa kako to danas čini osmoro zaposlenih u ovom kolektivu pitah smo šefa Bratislava Milenkoviča: „Mladi i ambiciozni kolektiv to ostvaruje u vreme kada se najviše vodi računa o racionalnem koriščenju dinara. Ovde važi pravilo: dinar godišnje treba da se okrene četiri puta. Dalje, prava stvar u pravo vreme, što znači da se nabavlja ona roba, koja pleni oko kupca i koja neče biti lagerovana na štandu. Retko koji proizvod se ovde zadrži duže od deset dana, a to u praksi znači da se mnogo vodi računa o ukusu potrošača, modelu, dizajnu i drugim svoj-stvima koje su od bitnog uticaja za plasman proizvoda od tekstila. Želeo bih da istaknem i saradnju sa svima u organizaciji i tačnost isporuka, pa sve to donosi zajedničke rezultate. Valja navesti i zalaganje sviju nas ovde da udovoljimo zahtevu svakog kupca. Iz naše radnje kupac nesme da ode nezado-voljan. Za svakog ko ovde udje ima našto na štandu. A to nešto: to je uvek novi proizvod kome se teško može da odoli da ne bude kupljen. Upravo, ovo i ističe razliku izmedju Novoteksa i drugih radnji u Aleksincu, pa zato nije čudo, što često kupac obidje sve radnje, ali robu kupi u Novoteksu. Često kupac dodje i naruči neki proizvod i on zahvaljajuči našoj mreži i poslovnosti bude isporučen nadalje za jednu sedmicu. I to, uz sve ostalo predstavlja onu (Nadaljevanje na 15. str.) KOLEDAR DELOVNIH DNI ZA LETO 1983 I legenda tabeli koledar za TO Konfekcija Novo mesto in Vinica tabeli CjL) koledar za TO Tkanina, TO Predilnica in DSSS delovni dnevi 2 nedelje proste sobote solidarnostni delovni dan državni prazniki KOLEDAR DELOVNIH DNI ZA LETO 1983 TO KONFEKCIJA NOVO MESTO IN VINICA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETREK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETREK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETREK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETREK PETEK SOBOTA JAP \fUA B R 0 0 El 0 A 10 17 24 31 4 n 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 A 8 15 22 s ^ (3 APRIL 0 0 0 F 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 A 7 14 21 28 i 8 15 22 29 2 9 16 0 ® JUl LIJ 0 @ 0 0 0 A 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 A 29 (£>(s) (m)0 (Sg) OKTOBER 0 0 0 0 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 A ($) 22 FEi BRl 0 JAI 0 l 0 0 7 14 21 28 l 8 15 22 2 9 16 23 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 ($) MAJ A 9 16 23 30 Š 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 0 E) (3> © AVGUST 0 0 El H i 8 15 22 29 2 9 J« 23 30 3 10 17 24 31 4 11 25 5 12 19 26 (P © NOVEl UBER 6 0 0 27 7 14 21 (28) E 8 15 22 A 2 9 16 23 A 3 10 17 24 4 11 18 25 A (3) MAREC 0 0 R R 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 ,2 $($) JUNIJ H 0 R 0 6 13 20 27 7 14 21 28 l 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 © (n) SEPTEMBER 0 0 0 0 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 (5) © DECEMBER 0 R R 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 9 16 23 30 3 /"A (w) (v:) © (31) KOLEDAR DELOVNIH DNI ZA LETO 1983 TO TKANINA, TO PREDILNICA IN DSSS FEBRUAR NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEIC SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA JANUA \R 2\ IH M 23 30 4\ 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 A 8 A H A1 A Pl RIL 3 10 \l7 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 g 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 V 'l3 '3) S' JULIJ 3 10 17 24 Ld iv 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 29 v ,2/ 9 AA A F1 Fl [20 7 14 21 28 1 8 15 22 2 9 16 23 3 10 17 24 4 11 18 25 5 A 19 26. MA F j s] p] |22]|29| 9 16 23 30 A 10 17 24 31 4 n 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 $ 'zi 2y S S AVGUST 7 14 E 22 05 ^ I C\4 l 8 15 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 V fo) '27} f/ jkedelja PONEDEI.JEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK OKTOBER 2 9 16 23 301| 3 10 17 24 | 3 4 11 18 25 5 12 19 2.6 6 13 20 27 7 - 14 21 28 1 3 S 22 ^29, NOVEMBER 7 14 21 | F E 8 15 22 S 2 9 16 23 4 3 10 17 24 4 11 18 25 5 1 19 1 g MAREC 6I |«| \20 J27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 r12Xl9j26) JUNIJ I5 12 19 26\ 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 4 V H s s SEPTEMBER laiaiiB 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 ( El S S DE( CEMBER S a 0 0 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 00 w te 29 2 9 16 23 30 3 1 RA L!z SOBOTA KOLEDAR DELOVNIH DNI TO KONFEKCIJA NOVO MESTO IN VINICA O) mesec skupaj nedelje državni proste delovni plačanih dni prazniki sobote dnevi dni ur januar 31 5 2 1 23 25 200 februar 28 4 1 23 23 184 marec 31 4 2-1 25+1 25 200 april 30 4 1 2 23 24 192 maj 31 5 2 4 20 22 176 junij 30 4 4 22 22 176 julij 31 5 2 5 19 21 168 avgust 31 4 4 23 23 184 september 30 4 2 24 24 192 oktober 31 5 5 21 21 168 november 30 4 3 5 18 21 168 december 31 4 4 23 23 184 SKUPAJ 365 52 10 39-1 264+1 274 2192 PREDILNICA IN DSSS skupaj nedelje državni proste delovni plač a n i h mesec dni prazniki sobote dnevi dni ur januar 31 5 2 3 21 23 184 februar 28 4 2 22 22 176 marec 31 4 3-1 24+1 24 192 april 30 4 1 4 21 22 176 maj 31 5 2 3 21 23 184 junij 30 4 3 23 23 184 julij 31 5 2 4 20 22 176 avgust 31 4 3 24 24 192 september 30 4 3 23 23 184 oktober 31 5 4 22 22 176 november 30 4 3 3 20 23 184 december 31 4 4 23 23 184 SKUPAJ 365 52 10 39-1 264+1 274 2192 (Nadaljevanje z 10. str.) pravu poslovnost koja se ogleda u stalnom usponu prometa. Novoteks u Aleksincu nije samo aleksinački. Danas je to radnja u koju sve češče zalaze kupci iz Sokobanje, Niša, Sve-tozareva, Kruševca i drugih mesta. Dobar glas o širokom izboru proizvoda nadaleko se čuje i to su nove šanse za razvoj naše trgovačke mreže. Sve se upomije ističe potreba formiranja stanovništva u Aleksincu, koje bi opsluživalo druge prometne centre u Srbiji, a uz ovo i radilo na proširenju naše maloprodajne mreže. Aleksinac bi u najskorije vreme morao da ima još jednu prodavaonicu ako se želi da se očuva sadašnja reputacija i tempo prometa. Novoteks je stekao takvu osnovu koja mu pruža mogučnosti da veoma brzo nesmetano zaplovi i u druge gradove Srbije, a to je jaš zajednički posao kada se radi o realizaciji plana razvoja do polovine decenije. Šta još reči o vrednim Ijudi-ma Novoteksa u Aleksincu? Prvo, korektnost prema potro-šačima. Smelost u povlačenju poteza u nabavci proizvoda i treče sigurnost na radnom mestu. Eto to, uz ono šarmant-nost svakog prodavaca privlači kupce, koji nastoje da se sve duže i češče zadrže u prodavni-ci Novoteksa. Nije mali broj onih, koji ovde pazare za dva, tri, pa i pet miliona dinara. Cesto Novoteks opremi sve svadbare za jednu svečanost kakav je brod bračne zajednice. Posetiti okolinu Beograda, a ne svratiti u Arandjelovac to je nemoguče. Na udaljenosti od oko 80 kilometara od Beograda, u samom srcu Šumadije, nalazi se jedan po mnogo čemu značajan gradič, nastao dekretom knjaza Miloša Obrenoviča polovinom 1859. godine. Od privredno zaostale sredine, Arandjelovac je izrastao u važan industrijski, turistični, banjsko-klimatski, kulturni i rekreativni centar u našoj zemlji. Nosilac privrednog razvoja i kompletne društvene nadgradnje je indu-strija nemetala, zasnovana na bogatim i kvalitetnim surovinama, što je doprinelo razvoju nekoliko ključnih radnili organizacija: rudnika industrije šamota Samot, industrije elek-troporcelana Elektroporcelan, venčačkih rudnika i industrije mermera i granita Dušan Petro- Ddkle, od vrednih radnflea ovde velja očekivati još veče rezultate, ali im u torne treba pomoči u otvaranju još jedne prodavni-ce. Kada se to ostvari onda neče biti teškoča da se razgovara i o prometu koji bi godišnje pre-lazio granicu od sto miliona dinara. A za ovo, u ovom Pomoravlju, okruženom zelenim dekorom Jastrepca i Ozre-na, ima mesta i mogučnosti. Novoteks je zakoračio i ne-što i izvan svojih granica, koje su omedjene u prometnem prostoru, u gradsku sredinu. Svake godine krajem februara ili po-četkom marta organizuje pretepu i retku izvaredno posečenu zabavu. Tu je u čas julskih svečanosti organizovanje tradi-cionalnog turnira u malom fud-balu. Sve to se čini u interesu potrošača, dakle onih, koji su nam i najbliži saradnici. Prvi korak za bolje sutra u Novoteksu u Aleksincu povlači-mo več sutra. Prvih prolečnih dana obavičemo radove na pre-uredjenu poslovnog prostora u prodavnici. To znači da nastoji-mo da stvorimo takav poslovni ambijenat da se svaki proizvod još više približi oku kupca. A onda krečemo u pohode za novim poslovnim prostorom. To je neminovano ako želimo da se razvijemo, da idemo u korak sa planom i vremenom." Eto, to je bila naša kratka poseta radnoj jedinici Novoteksa, koja kada se radi o razvoju naše mreže u Srbiji predstavlja sve snažniji embrion. SLOBODAN MAKSIMOVIČ vič—Sane i Bukovičke banje. To je danas grad sa oko 1300 zaposlenih radnika, sa oko 2000 novih stanova u društve-noj svojini i preko 5000 novo-izgradjenih stambenih zgrada u svojini gradjana, sa preko 35 kilometara novih ulica, 170 kilometara novih puteva, sa oko 14000 kvadratnih metara škol-skih prostora za preko 9000 učenika i studenata, novom modemom bolnico i ostalim objektima u zdravstvu itd. i iznad presečnim prostorom trgovinske mreže po Stanovniku u republici. Prirodni i klimatski uslovi omugučili su da turizam i ugostiteljstvo, čiji je nosilac razvoja Bukovička banja, zauzme značajno mesto u ukupnom pri-vrednom razvoju opštine. Ugostiteljska svojevrstnost, a i turistička i kulturno-industrij-ska posebnost jeste hotel Staro zdanje, sa oko 150 postelja; nalik je na venecijanske palate. Lepotom i istorijskom atraktiv-nošču posebno se izdvaja Slava kneževa u kojoj se održavaju koncerti, izložbe, ceremonijah venčanja. Otvaranjem u 1978. godini novog hotela Izvor, A kategorije, čiji je prvi gost bio predsednik Tito, udvostručene su hotelske smeštanje mogučnosti. Hotel sa preko 400 postelja u oko 220 soba i apartmana, sa nekoliko kafana, banket sala, restorana, barova, letnjih terasa, sa pokrivenim bazenom za ku panje, saunama, kongresnem salom, raznim sportskim tereni-ma izgradjen je usred 40 hektara velikog parka, sa prekrasnim cevnim alejama i neizbrojivim vrstama retkog drveča. Njegovu lepotu upotpunjuju, a i jedin-stvenim čine, mnogobrojne skulpture od bel ogvenčačkog mermera, isklesane u okviru smotre Mermer i zvuci. Svake godine (od 4. jula do 19. septembra) u Aradjelovcu se o država smotra jugo slo venske umetnosti Mermer i zvuci, pod čijim okrivljcm živi i radi simpozijum skulpture Beli Ven-čac i medjunarodni festival Svet keramike. Svakog leta u Aran-djelovcu gostuje po nekoliko stotina najpoznatijih kulturnih stvaralaca iz zemlje i sveta. Arandjelovac i njegova okoli-na su bogati i mnogobrojnim istorijskim, kulturnim i turistič-kim znamenitostima. Otkriveni su tragovi iz rane praistorije i srednjeg veka. U Risovačkoj pečini, izuzetnoj kulturnoj, na-učnoj i prirodnoj retkosti, pro-nadjeni su znaci života iz kame-nog doba, doba pračoveka. Tu su i mnogi drugi istorijski spomenici (spomen škola prvog srpskog ustanka u Orašcu, mauzolej Karadjordjeviča na Oplencu, muzej prvog srpskog ustanka u Topoli itd.). I ne zaboravite, pored trgovinske radne organizacije na malo i veliko Kolektiv, koja preobladjuje svojim trgovinskim prostorom u Arandjelovcu treba posetiti novu prodavnicu koja uglavnom kao j edina na širem području realizuje proda-ju asortimana tekstilne insustije Novoteks Novo mesto. Nakon tri godine u ovom gradu, u ulici Partizanska 19, zakupljen je novi prodajni prostor od 64 m2 na početku glavne ulice kroz grad, u ulici Vojina Gajiča br. 2. Svakog radnog dana bičete u situaciji da od osoblja ove pro-davnice, sa zapaženom Ijubaz-nošču dobijete širok asortiman Novoteksovih proizvoda, sve vrste štofova, mušku, žensku i dečju konfekcijo i proizvode trikotaže po pristupačnim cenama, a i na kredit. Pozivamo Vas da se u to uverite. VERA RAKIČ l Zahvala ? Spoštovani! x J Prejela sem vaše vabilo i 0 za novoletno srečanje upo- i 1 kojencev 27. decembra / C 1982, a se ga žal ne morem i S udeležiti zaradi operacije na \ ( srcu. Hvala za vabilo! \ \ Istočasno pa delovnemu ; » kolektivu in vsem upokojen- ) C cem DO Novoteks želim s 7 srečno in uspešno novo leto \ i 1983. i 7 ANA TURK { Smotra zaslužuje vašu pažnju BORU Od jednog malog rudarsko mesta u Timočkoj krajini, gde su od 1903 godine Francuzi radili i vršili eksploataciju rude postojale su male takozvane francuske zgrade kolonije u kojima su živeli radnici i žitelji Bora. Kasnije sa izgradnjom rudnika sam po sebi izgradivao se i sam grad Bor. Otvoreni su novi pogoni jame, topionice, floatacije, nova fabrflca sunporne kiseline, fabri-ka upaljača, fabrika lak žice i jedan istureni pogon fabrike kablova u Zaječaru. Za novu eksploataciju rude stari deo Bora je srušen gde se sada u današnje vreme radi na izgradnji velikog rudnik Veliki Krivelj, za nova nalazišta bakra i bakarne rude koji je počeo sa radom 22. decembra 1982. g. na dan armi-je. Bor danas ima preko 40 hilja-da Stanovnika u kom žive 13 narodnosti i svi su oni vezani za rudnik. Sam centar Bora je ostao isti sa onim istim soliterima i jed-nim delom francuskih zgrada koje ukazuju na onaj stari deo Bora. Napravljen je jedan novi kompleks zgrada, koji se nalazi na ulazu Bora — takozvana četvrta i peta mesna zajednica — i naselje metalurg u kojem su radnici uz pomoč kredita radne organizacije podigli sopstvene stanove. Kako se izgradivao grad tako su se otvarale i prodavnice. Po-red robne kuče Beograd, trgo-vačke organizacije Boropromet koja u sklopu ima ncgde oko 15 prodavnica specijalizovanih a od toga 7 prodavnica koje su zastupljene metražom i konfek-cijom, postoje još prodavnice Kluz, Slavonija, Beoko, 1. maj Pirot, Rio iz Rijcke, 2 prodava-nice iz Zaječara i druge. 1971. godine u našom gradu Novoteks iz Novog mesta otvo-rio je jednu prodavnicu a 22. 2. 1973 god. Novoteks je otvorio još jednu prodavnicu u samom centru grada, koja u svoj sklopu ima isključivo metražu i hlače svoje proizvodnje a konfekciju i trikotažu drugih proizvodača. Sama prodavnica ima 10 rad-nika, koji se pored velike kon-kurencije zalažu za rad i ustv-arenje plana. I pored tako velikog broja potrošača a ujedno i dokažemo prodavnica naša prodavnica ne da uvek sledimo nešto što je izostaje sa planom več se zalaže aktualno i moderno za sve uzra-za raznovrstni asortiman robe ste. da bi se zadovoljio ukus naših SMILJA IVKOVIČ Vodič kroz Čačak i čačanski kraj U središnom delu Srbije, na prostranstvu od 636 kvadratnih metara, izmedju šumovitih planina Jelice, Ovčara, Kablara i Vujna, koje se blago spuštaju prema pitomoj zapadno moravskoj dolini, smešteno je 58 naselja čačanske opštine. Grad se nalazi na mestu gde se u Zapadnu Moravu sa leve i desne Strane ulivaj u: Kamenica, Cemernica, Dičina, Lupnjača, Loznička, Atenička i Tmavska reda. Čačak je industrijski, privredni, kulturni, zdravstveni i politični centar šireg područja koje mu gravitira. Ima 66.000 Stanovnika, opština 110.000, i nalazi se na važnoj magistrali koja od Beograda vodi prema Petrovcu i južnom Jadranu. Čačak je grad duge i bogate sudskim spisima. Evlija Čelcbi-prošlosti. Prvi put se spominjc ja, turski putopisac u 17. veku 1409. godine u dubrovačkim za ovo naselje, napisao je „da je lepo kao rajski vrt“. Da su ovde živeli Rimljani potvrdjuju ostaci njihovih termi. U 12. veku po-minje se utvrdjenje Gradac, koje je postojalo na mestu današnjeg grada, kao prestonica župana Stracimira, Nemanj inog brata. Kasnije se ovde smenjuju Turci i Austrijanci. O vaj kraj aktivneje učestvovao u prvom i drugom srpskom ustanku, a ne-daleko od Čačka odigrala se čuvena bitka za Ljubiču. Narod ovog kraja masovno je učestvovao u NOB, a jula 1941. formiran je jedan od najbrojni-jih partizanskih odreda. Nosio je ime humaniste, revolucionara dr. Dragiše Miroviča, čoveka koji je stradao od ruke režima stare Jugoslavije. Čačanski kraj dao je 27 narodnih heroja, za vreme NOR poginulo je preko 4.650 boraca i žrtava terora. Čačak je u posleratnom pe-riodu doživeo brz razvoj. Naj-veča organizacija je SOUR Slo-boda, poznati su nam njeni proizvodi: aparati za domačin-stvo; u red zapaženih proiz-vodjača alata u Evropi spada Fabrika reznog alata, a od ostalih kolektiva pomenimo Cer, Tehnički remontni zavod, fabri-ku hartije i drvenjače Božo Tomič, Litopapir, hemijsku industriju Prvi maj, Tehnos, rudnike magnezita Šumadija, gradjevinsku organizaciju Hidrogradnja. Vodeče mesto ima metalopreradjivačka industrija, a u privredi Čačka zaposleno je 37.000 radnflea. Čačak je i obrazovni centar. Ima 16 osnovnih škola, pet srednjeg usmerenog obrazova- nja, dva fakulteta: agronomski i pedagoško-tehnički, nadaleko znan institut za vočarstvo, veoma razvijenu mrežu pred-školskih ustanova. Deo bogatog kulturnog nasledja objedinjuje Narodni muzej. Od važnjiih kulturno-istorijskih spomenika su: Konak gospodara Jovana Obre-noviča, Muzej revolucionarne omladine, Spomen park borbe i pobude, Umetnička galerija Nadežde Petrovič. Organizator muzičkih, pozorišnih i drugih priredbi je Dom kulture. Ne-deljni list Čačanski glasjedan je od najstarijih lokalnih listova u nas. Ove godine obeležio je pedesetu godišnjicu izlaženja. Priroda je bila izdašna prema Najviše ja zaposleno u industriji, tu prednjače metalna i tekstilna industrija, te kože u obuče itd. Na širem području grada asfaltirano je 960 ulica, vodovod je uveden gotovo u sve kuče, grad ima pola milijona parkova i travnjaka, 5000 meta-ra kvadratnih cvetnjaka, Karlo-vac ukrašava 3000 stabala raz-nog drveča. Karlovac je izgradjen u obli-ku pravilne šesterokrake zvijez-de, koja je opkoljena dubokim jarkom — šancem podzidana debelim zidom i zaštičena sa 6 kula — bastiona. Ima i svoj rodjen dan i to 13. srpnja 1579. godine položen je kamen teme-Ijac novom gradu, koji je dobio ime po osnivaču Karlu, Karl-stadt, ali ga je narod oduvijek zvao Karlovcem. Zlatni procvat Karlovac doživljava kad je počela plovidba rijekom Kupom, pa to predstavlja posebno poglavje u njegovoj historiji. Dunavom i Tisom pa Savom i Kupom u Karlovac su pristizale ogromne količine žita, duhana, drvene gradnje, čačanskom kraju. Od posebnog značaja je živopisna ovčarsko-kablarska klisura, poznata kao „srpska sveta gora“ sa deset manastira. Oni su u doba Tura-ka bili žiža pismenosti i kulture. Od posebnog značaja je prirod-no ličilište Gornja Trepča, gde leka traže bolesnici iz svih Jerajeva Jugoslavije. Čačanski kraj ima izvanredne uslove za izletnički i rekreativni turizam. Na razpolaganju su i moderni sportski tereni. Velika hala kraj Morave mesto je gde se odigravaju prvenstveni susreti u košarci, čačanski tim je Bo-rac. Isto tako zove se i drugo-ligaški fudbalski klub. DOBRIŠA MAJSTOROVIČ tekstila i druge robe, gdje se pretovarivalo u zaprežna vozila, zatim prevozila Jadranskem moru, Senju, Bakru i Rijeci, a odatle dalje u svijet. Karlovac je dakako iskoristio svoj položaj, pa je tako postao j e dan od naj bogatij ih gradova u Hrvatskoj. Od Karlovca je prema moru najprije izgradnjena cesta Karolina 1734. godine, zatim Jozefina 1779, te konač-no Lujzijana 1809. Poslednja je cesta za svoje vrijeme bila jedna od najmodernijih i najboljih u Evropi. Karlovac je i danas velika raskrsnica puteva, od njega vode ceste prema moru, prema Sloveniji, zato Karlovac kao grad postaje zanimljiv i kao trgovački centar. Poslije oslobodjenja od oku-patora, gradjani Karlovca, pri-onuli su ka obnovi i izgradnji svog porušenog grada, i dali mu izgled kakav danas ima. Danas u gradu Karlovcu ima oko 300 prodavaonica, 3 robne kuče, samoposluga i otvorenog prodajnog prostora, sve za za- dovoljavanje potreba svojeg sta-novništava. U takvom gradu godine 1972 otvorena je još jedna prodavaonica i to prodavaonica Novotek-sa iz Novog mesta, otvorena je 15. 9. 1972. godine sa prodajnim prostorom oko 100 m2 i troje zaposlenih. Prodavaonica je otvorena na tek tada izgradjenom tržnom prostoru nove tržnice. Buduči se stara tržnica još uvijek nije do kraja zatvorila, početak pro-davaonice nije bio ružičast, j er je trebalo potrošača upozoriti na istu, priviknuti ih da dolaze u prodajni prostor novo otvore-ne prodavaonice, koja se nalazi na I. katu nove tržnice. Sve se V preteklosti je bila Metlika središče slovenske marke in pomembna obrambna trdnjava pred Turki. Pred drugo svetovno vojno ni imela industrije. Bila je izrazito agrarno središče, kije živo- to učinilo što reklamom preko radia Karlovac, preko lista Kar-lovački tjednik, a največi faktor za prosperitet ove prodavnice je bila roba vrlo kvalitetna i u veliko m asortimanu koja je ubrzo privukla potrošača, od kojih i danas nakon punih 10 godina postojanja prodavaonice Novoteks u Karlovcu su njeni stalni potrošači, zahvaljujuči ljubaznoj usluzi osoblja prodavaonice kao i raznovrsnom asortimanu i kvaliteti proizvoda koji nudi, a i relativno pristu-pačnim cijenama obzirom na tvorničke popuste, pa je uveli-ko konkurencija ostalim pro-davaonicama iste brandje u gra- tarilo. Ker zemlja ni mogla vseh prehranjevati, so se ljudje izseljevali v kraje, kjer so se lahko zaposlili. Ravno to pomanjkanje je sililo ljudi v upor. Dokaz za to je tudi množično vključevanje Metličanov v NOB. V NOB je Metlika, kakor tudi celotna Bela Krajina, predstavljala tako imenovano zibelko partizanstva. Občina Metlika praznuje svoj občinski praznik 26. novembra v spomin na uničenje fašistične postojanke na Suhoiju leta 1942. Po osvoboditvi je Metlika hitro spreminjala podobo. Novi nasadi vinogradov za strojno obdelavo so silili vinogradnike k sodobni obdelavi vinorodnih in (Nadaljevanje na 18. str.) , kao snažno središte trgovine U opčini Karlovac danas živi preko 89 tisuča Stanovnika, od kojih oko 60 tisuča živi u gradu, a ostali u preko 90 samostalnik naselja na teritoriju opčine. Oko 35 tisuča ljudi je zaposleno u privredi, što u proizvodnji što u trgovini i društveno političkim organizacijama. du. VILKO KAMBIČ Metlika Metlika je eno izmed dveh belokranjskih mestec in sedež občine. Razvila se je v neposredni bližini Kolpe, ki velja za eno najtoplejših rek. Metlika šteje okoli 3000 prebivalcev, sama metliška občina pa okoli 8000 prebivalcev. Prebivalstvo ima široko narodno sestavo, saj v njej živijo družno Slovenci, Hrvati in Srbi. Okolica je vinorodna ter znana daleč na okoli po metliški črnini. (Nadaljevanje s 17. str.) kmetijskih povrsm. Zgrajena je bila tudi nova vinska klet z vsemi najsodobnejšimi napravami. Z razvijanjem industrije so ljudje našli zaposlitev v domačem kraju in odseljevanje se je ustavilo. V industriji je močno zastopana tekstilna industrija. Belokranjska trikotažna industrija Beti je bila prva, njej pa je sledila predilnica Novoteks in nato še konfekcija Komet. Pred leti pa je svoj obrat odprl tudi Novoteks, ki je svoj program začel uveljavljati ravno z metliškim obratom. Razvoj metliške trgovine pa diktira Mercator, ki ima trgovsko mrežo razpleteno v vseh branžah. (Tako v tekstilu kot tudi v tehničnem materijalu). Pred nekaj leti pa sta se odprli tudi dve industrijski prodajalni in sicer: industrijska prodajalna Beti in Novoteks. Obe sta odprli v letu 1981 novi preurejeni in sodobni prodajalni, ki omogočata kupcem nabavo Betinih in Novoteksovih izdelkov. V Novoteksovi prodajalni pa tudi izdelke drugih proizvajalcev. Med kulturnimi, zgodovinskimi in drugimi spomeniki naj omenimo metliški grad, v katerem sta belokranjski narodopisni muzej in prvi slovenski gasilski muzej. V metliki sta bila rojena in tudi ustvarjala znamenita Metličana pesnik Engelbert Gangel in kipar Alojz Gangel. V novejšem času Metlika hitro menja svojo podobo, zgrajeni so bili nova šola, športna dvorana, zdravstveni dom in še bi lahko naštevali. Med ostalimi naj omenimo tudi šolo usmerjenega izobraževanja za tekstilno stroko, ki se je razvila iz bivšega Betinega izobraževalnega centra. Tako Metlika razvija in šola novi kader in gre v korak z novim časom. JOŽE NASTAV Novo mesto Prodajalna na Glavnem trgu v Novem mestu je prva Novotek-sova trgovina, kjer so začeli prodajati Novoteicsove izdelke. Odprta je bila leta 1956. Tedaj je bilo zaposlenih 5 prodajalcev, delovni čas pa je bil deljen. 1970 je prodajalna začela delati MAMO TIK*T«Mi TOUMM NOVO MOTO Jm NOVOTEKS Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! non stop. 1972 je bila renovira-na in povečala je asortiman blag... Sedaj v tej prodajalni dela 8 ljudi, prodaja v prvi vrsti Novo-teksove izdelke (metraža, konfekcija) poleg tega pa še srajce, bluze in trikotažo drugih proizvajalcev. Ker je lokal, kjer smo sedaj, prodan, smo začeli renovirati novo stavbo za veliko večjo prodajalno. Nova prodajalna bo tudi v Novem mestu na Glavnem trgu. Povečali bomo asortiman in vključili ekskluzivni program, predvsem za mladino. Prodajalna bo v treh etažah in bo v njej zaposlenih prek 20 ljudi. PIRC MARJAN Prodajalna Novoteks Bršljin Kmalu po ustanovitvi DO novoteks je bila v Novem mestu na Glavnem trgu odprta prodajalna z istim imenom. Da bi bil našim delavcem omogočen nakup blaga v bližini tovarne, so samoupravni organi sklenili ustanoviti prodajalno tudi v Bršljinu. Prodajalna je bila nameščena v za delo neugodne in tesne prostore pod menzo, pozneje j pa je bila premeščena v prostore stare vratarnice. Zaposlena je bila ena oseba, prodajala je predvsem našim delavcem. Potreba je vila po večjih prostorih z širšim asorti-manom. Leta 1971 smo odprli novo prodajalno v prostorih, kjer se trenutno nahaja SS tozda Trgovina. Poleg metraž-nega blaga smo začeli prodajati tudi Novoteksove konfekcijske izdelke. V tem času je bilo zaposlenih pet delavcev. Prodajalna je bila odprta od 7 — 14,30. Kmalu pa so postali tudi ti prostori pretesni, zato smo 1. aprila 1976 odprli novo, za tokratne potrebe dovolj veliko in sodobno prodajalno. Do tedaj smo prodajali izključno Novoteksove izdelke, s preselitvijo v sedanje prostore pa smo prodajni asortiman popestrili s tujimi artikli. Delo v prodajalni je razdeljeno v tri oddelke: metraža, trikotaža in konfekcija. Poleg Novoteksovih izdelkov nudimo kupcem tudi posteljnino in perilo, brisače, odeje in trikotažo. Trgovina seje kmalu izkazala kot koristna in potrebna investicija. Zaradi novih prostorov in potreb smo morali povečati število zaposlenih na 11 delavcev, ki delajo v dveh izmenah, od 7. do 18.30. V naši prodajalni ustvarimo letno okoli 3 do 3,5 milijarde starih dinarjev prometa, kar pomeni, da redno prekoračujemo svoje planske obveznosti. Naša prodajalna je bila ustanovljena predvsem z namenom, da bi ustregli delavcem v tovarni in jim omogočili čim lažje oskrbovanje s tekstilnim blagom. Naša dejavnost pa je že presegla stare okvire, saj danes zadovoljujemo tudi potrebe kupcev iz drugih krajev. Trudimo se, da nabavimo artikle, po katerih je povpraševanje, in artikle, ki imajo najugodnejšo ceno za našega kupca. Se naprej se bomo trudili, da bi kupcem ustregli v kar naj ve čj i meri. SLAK ROZIKA Zenica Januara 1983. godine proči če 10 godina od početka rada prodavnice Novoteksa u Zenici. Lokal je lociran na železničkoj slanici van centra. Leži uz ulicu Bulevar oktobarske revolucije i pred samom prodavnicom smo imali čast da brzbroj puta pozdravimo druga Tita u dolasku ili odlasku u Zenicu. Grad Zenica otvorio je svoja kurenciju. Jer smo van centra vrata trgovini cele Jugoslavije. Zenice moramo se još više zala-Od slovenačkih prodavnica po- gati da održimo renome. Svih stoje još: Alpina Žiri, Peko 10 godina postižemo dobre re-Tržič, Planika Kranj, Utok zultate čak i novoj godini stabi-Kamnik, Slovenijašport Ljubija- Hzacije i slabe kupovne snage na, Lesnina Gorenje. Sa otvara- več u novembru smo postigli njem novih prodavnica Standar- godišnji plan. da iz Zagreba, Noviteta Novi Ukupno je zaposlenih 8 rad-Sad i Beogradskom robnom ku- niča, koje su u glavnom tu več čom dobili smo još veču kon- oci otvorenja. Zenica sa okolinom ima oko 60.000 Stanovnika. Konkuren-cija je jaka a kupovna moč opada. Zaposlena je u glavnom muška radna snaga i to u želje-zari i rudniku i ta nezaposlenost velikog broja žena utice na ku-povno moč u Zenici. U ovoj godini jubileja i zenič-ki metalurzi obilježavaju rijedak jubilej — 90 godina postojanja i rada naj ve če željezare u našom zemlji. Istorija razvoja ove rad-ne organizacije počela je davne 1892. godine i usko je vezana za istoriju razvoja radničkog pokreta u ovom dijelu naše republike. Tokom minulih devet decenija Željezara Zenica bila je i ostala škola i kovačnica teorije i prakse radničke klase, bratstva ijedinstva svih naroda i narodnosti. MARJETA PETKOVIČ Naše srečanje Ob izteku starega leta, ko prihaja v vsak dom veliko pošte z dobrimi željami, smo tudi upokojenci Novoteksa prejeli skromno, toda za nas pomembno pisanje — vabilo na novoletno srečanje. Kot otroci smo se veselili tega dne, saj se bomo spet srečali z nekdanjimi sodelavci, se pogovorili o marsičem ter se skupaj poveselili. Kot nalašč je bil ponedeljek, 27. decembra, lep sončen dan, tako da je tudi tistega, ki je morda okleval, bi šel Si ne, „prisilil“ nna morda malo daljši sprehod. Ob določenem času smo se začeli zbirati pri vratarju, nekateri pred svojimi obrati, in končno pred „našo“ menzo, kjer je iz kuhinje že prijetno dišalo. Na obrazih je bilo opaziti vedrino, morda nekje tudi skrito bol, zakaj nisem več ..., toda to je ostalo skrito, saj smo bili povabljeni zato, da se sprostimo, poveselimo. V menzi je bilo že vse skrbno pripravljeno, kljub prostorski stiski in trenutni nelagodnosti se vedrina ni izgubila. Vsi smo sedeli in že je bilo slišati dovtipe in šale. Predsednik sekcije upokojencev Novoteks Stane Židanik, je spregovoril nekaj uvodnih besed, poročal o delu odbora v tem mandatnem obdobju in v imenu starega odbora predlagal kandidate za nov upravni odbor, ki bo sekcijo vodil naslednji dve leti. Tako smo izvolili Jožeta Udoviča za predsednika, za člane pa Justina Kranjčiča, Jožeta Puša, Slavko Bogovič, Andreja Smuka in Malči Potočnik. Glavni direktor Stanislav Pavlin nas je nato toplo pozdravil in zaželel vsem vse najlepše. Ko je poročal o dosedanjem delu in o poslovnih uspehih v preteklem letu, ki se je kljub velikim težavam končalo uspešno, smo z zanimanjem sledili njegovim besedam. Predvsem nam je bilo v zadovoljstvo, ko je dejal, da smo organizacija, ki je gradila in dograjevala v težkih razmerah, na katero se je bilo lahko zanesti. Tako generacijo bi potrebovali tudi danes, ko je gospodarska situacija zelo težka. V marsikaterem očesu se je nekaj zasvetilo, v srcih pa sta rasla zavest in pripravljenost pomagati, če bo treba. Ko je direktor govoril o poslovanju v letu 1983, je izrazil veliko zaskrbljenost in dejal, da bodo vse težave premagali le, če se bodo vsi v Novoteksu lotili dela z veliko mero zavesti in discipline, kar tudi mi želimo. Danilo Kovačič je nato prešel na „temo“ ki nas je vpeljala v veselo razpoloženje. Med nami so začela krožiti mlada dekleta v belem in vsakemu postregla z izdatno malico, po kateri se je prilegel kozarček rdečega. Predstavnika sindikata sta vsakemu posebej stisnila roko in mu izročila kilogramske ostanke. In glej, nekje pri vratih se pojavi naša stara znanka, blagajničarka Ani. „Kaj tudi denar bo? “, smo se spraševali. To je pa lepo, da nas niso pozabili! Veliko presenečenj in radosti smo doživeli drugi dan, ko smo skupaj s predstavnico sindikata delovne organizacije obiskali tiste upokojence, ki se zaradi bolezni srečanja niso mogli udeležiti. Koliko lepih besed v zahvalo in dobrih želja za nadaljnji uspeh podjetja je bilo izrečenih, koliko solza radosti in sre- (Nadaljevanje na 20. str.) (Nadaljevanje z 19. str.) če, da niso pozabljeni. Ne pozabite svojih sodelavcev, ki odhajajo iz vaših vrst v pokoj, kajti leta hitro teko, tudi vi boste kmalu v naših vrstah oziroma na našem mestu. Dva dni po našem srečanju v Novem mestu je bilo podobno srečanje v Metliki, kjer so se srečali upokojenci Predilnice Metlika in Konfekcije II iz Vinice. Tovariši in tovarišice, predstavniki sindikata, sodelavci menze! Zahvaljujemo se vam, da ste nam pripravili to srečanje, nas pogostili in obdarili. Želimo, da se drugo leto zopet srečamo, takrat že v novi menzi in se skupaj veselili vaših delovnih uspehov. V imenu hvaležnih upokojencev JUSTIN KRANJČIČ Kaj dela 10 00 ZS DSSS? Kot eno prvih akcij v preteklem letu, ki jo je izvajal sindikat, so bile priprave na volitve; zahtevalo je veliko truda, da so se formirale delegacije za samoupravne organe in SIS. Istočasno dobivamo veliko materiala iz občinskega sindikalnega sveta, po katerem moramo izvajati določene aktivnosti. V mesecu marcu smo pripravili predloge za člane, ki naj bi odšli na okrevanje v Šmarješke ali Dolenjske Toplice. Ravno tako smo omogočili našim delavcem, ki so letos odšli v upokoj, da so za nagrado odšli na okrevanje. Nadalje, vse prijave, ki so za disciplinsko komisijo predhodno obravnava 10 in tako vpliva na izrečen ukrep disciplinske komisije. Vsake tri mesece ali po potrebi sklicuje 10 zbor delovnih ljudi; mora se dobro pripraviti, da zbor uspe. Kakor smo videli, so bili zbori večkrat neuspešni zaradi nesklepčnosti ali neudeležbe strokovnih kadrov. Kdo je bil kriv? Jasno,10 sindikata. Ker v letu 1981 ni bil organiziran sindikalni izlet, je bilo precej pripomb na delo sindikata DSŠS. Tako smo v mesecu juniju organizirali sindikalni izlet naPlitvice in Petrovo goro. Vendar je bilo to premalo, kajti ob koncu leta so bile spet pripombe, zakaj nismo dobili denar za novoletno zabavo. Mislim, da je imel vsak možnost, da se udeleži izleta, vemo pa tudi, da to ni poceni, sindikalna blagajna pa tudi ne sme biti prazna. Zato je bil 01 mnenja, da je bolje denar, ki je ostal v blagajni, v letu 1983 nameniti za socialno ogrožene, bolnike in za svojce umrlih članov, kot trošiti denar za novoletno zabavo. V mesecu maju smo z mladinci Novoteksa organizirali delovno akcijo čiščenja okolice tovarne. Ugotovili smo, da je bilo sodelovanje z mladinci uspešno in da je akcija uspela. V zelo skrajšani obliki sem prikazal delo 10 00 ZS DSSS. V mesecu februarju bo občni zbor 00 ZS DSSS in želim, da se ga udeležite v čim večjem številu, kajti na zboru bosta podana poročilo o delu v preteklem letu in plan dela za letošnje leto. Vsak bo lahko dopolnil program in tako kritično pripomogel k bdljšemu delu 10, saj smo vsi člani sindikata odgovorni za uspešno ali neuspešno delo sindikata. Ravno tako bomo volili novega predsednika 10. V veselje mi bo, da bomo izvolili novega in sicer človeka, ki bo delal tako, da bomo vsi zadovoljni. MIHA LEGAN =- ~ HVALA ZA ŽIVLJENJE Iezt: ■ TEBI, KI Sl DAL e=t"" KRI IZ ŽIL DEL SEBE SAMEGA. V ČETRTEM TRIMESEČJU SO DAROVALI KRI PREDILNICA NOVO MESTO Brane Mitag (doslej že 3!-krat), Anton Lukše (29), Martin Mohar (27), Marjeta Klemenčič (18), Mile Rajak (31), Franc Nadu (36), Silva Les (4), Brane Malešič (15), Jožefa Pate (32), Anton Pate (26), Pavle Kupljenik (41). PRIPRAVA Rajko Petan (26), Marija Udovič (19), Fatima Džananovič (6), Anton Zajc (5), Magda Klemenčič (4), Stane Krive (3), Justina Kozel (1), Franc Iljaž (33), Marija Dragan (2), Tončka Gorenc (6). TKALNICA Marija Bozovičar (19), Rudi Redek (23), Franc Božič (9), Janez Rudman (5), Martin Mežnar (5), Rozi Hočevar (11), Marija Korče (24), Pavla Pangre (15), Franc Krakar (24), Anica Mitrič (6), Ivanka Šmalc (22), Jože Šmajdek (21), Jože Kosec (10), Ivan Radoš (46), Ivar Kocjančič (36). OPLEMENITILNICA Milka Božič (25), Ljubica Drkušič (7), Magda Zupančič (24), Štefka Kastelic (4), Ivanka Jerič (22), Metod Žagar (10), Cvetka Mesojedec (11), Anica Škrbec (9), Marta Balažič (4), Janez Rozman (8), Rudi Zupan (41), Rozalija Kebelj (7), Martin Kozjan (38), Milenka Maletič (1), Viktor Avsec (34), Karolina Božič (3), Antonija Rukše (33), Jože Cimermančič (15), Franc Zarabec (4), Anica Kužnik (6), Marija Prešeren (13), Ana Murgelj (8), Alojz Matko (5), Slavko Bogolin (36), Milan Gerzetič (24), Franc Pintar (28), Vojan Stopar (11), Ljubica Drk"*; * tS). INVESTICIJSKO—VZDRŽEVALNI SEKTOR Ivan Dragan (10), Martin Može (28), Stane Butalin (15), Franc Kovšca (16), Slavko Dravinec (25). SKUPNE SLUŽBE TO TKANINA Maijeta Špehar (1), Marta Kapš (7). KONFEKCIJA I NOVO MESTO Dragica Rapuš (5), Boža Grabljevic (8), Ludvik Mežan (5), Jože Mitag (22), Slavka Rolih (4), Martin Radež (18), Rudi Gazvoda (12), Marija Golobič (13), Marija Miklič (9), Marija Drašler (3), Jože Mišmaš (40), Jože Mitag (23). PREDILNICA METLIKA Maijan Kerč. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Stanko Anžlovar (21), Martina ZorčiC (1), Slavica Kapuš (1), Miha Jerič (8), Marija Golob (10), Janez Turk (16), Danilo Kovačič (73), Miroslava Terzin (7), Tine Filip (20). MILENA MAVSAR \________________________________________J IZ MALIH RASTEJO VELIKI - IZ MALIH RASTEJO VELIKI - IZ MALIH RASTEJO VELIKI Novoletno praznovanje cicibanov Priprave na praznovanje novega leta so trajale dlje časa in na različne načine. Tako smo kmalu začeli s pisanjem pisma dedku Mrazu, kaj naj nam prinese, naj ne pozabi na sneg, s seboj pa naj pripelje tudi živali. Sledila je tudi obljuba, da bomo bolj pridni in se imeli radi. Program je vseboval pesmi in zgodbe z vsebino o zimi, dedku Mrazu, palčkih ... Likovne zaposlitve so bile na temo snežink, zvezdic, snežnih mož, dedka Mraza. V program smo vključili tudi predvajanje risank: Krava na mesecu, Kdo je Vidku sešil srajco. Trmasta mačka, Pravljica o sneženem možu, Obisk dedka Mraza. Pripravili smo tudi dve lutkovni igrici, Rdečo kapico, Kljukec in njegov psiček, katerima so otroci z veseljem sledili, saj se je ob zaključku slišalo ploskanje in vpitje: „Še, še!“ In končno nas je v sredo, 29. decembra obiskal tudi dedek Mraz. Njegov obisk je bil letos drugačen. Najprej je vstopil v sobo metuljev, nato je te malčke popeljal k zajčkom in vsi so se pridružili medvedom, nakar je sledilo še srečanje s čebelicami. Otrokom je zastavil vprašanja, kakršna so: kako so ubogali, so se imeli radi med seboj, so radi jedli, pospravljali igrače ...? Otroci so seveda obljubili, da bodo pridni in radi ubogali. Sledilo je petje pesmic in rajanje, nakar nas je dedek Mraz razveselil s paketi, v katerih so bile igrače in sladkarije. Končno smo se poslovili in z zanimanjem odpirali darila. VRTEC -------------------------------------------------/ m VOTEKS OBISKAL NAS JE DEDEK MRAZ Bližalo se je novo leto 1983. Po vseh šolah in domovih smo krasili novoletno jelko. Zvedeli smo, da nas bo obiska! dedek Mraz. Zato smo razred lepo okrasili. Sami smo naredili okraske in na tablo narisali dedka Mraza. V sredo, 29. decembra 1982, je prišel dedek Mraz. Pred prihodom dedka Mraza smo učenci naše šole zaigrali igrico o Rdeči kapici. Dedek Mraz je s seboj pripeljal veliko daril, ki nam jih je kupila tovarna Novoteks. Dobili smo: dvajset sani, osem žog za košarko, tenis, badminton in igračke Mehanotehnike. Daril smo bili zelo veseli. Pred odhodom je razdelil vsakemu učencu bombone. Vsi učenci se zahvaljujemo dedku Mrazu in tovarni Novoteks. Želimo si, da bi nas prihodnje leto spet obiskal. BERNARDKA KASTELIC, 3.c Vsako leto se veselimo obiska dedka Mraza. V sredo smo se zbrali v avli naše šole m nestrpno čakali, kaj nam bo prinesel. Po kratkem programu, ki smo ga pripravili pionirji je res prišel. Prinese! nam je sani, šah, kocke in še veliko drugih stvari. Dedek Mraz je kmalu odšel, ker je mora! obdariti še druge otroke. Mi pa smo bili hvaležni tovarni Novoteks, ki je pokrovitelj naše šole, saj bi bi! brez njene udeležbe naš dedek Mraz veliko bolj skromen. JADRANKA RETELJ, 3.c Vsako leto nas obišče dedek Mraz. Leta 1982 nas je obiska! v sredo, 29. decembra. V šoli smo mu pripravili lep sprejem. Najprej so zajčki zaigrali igrico, lutkarji pa so pripravili lutkovno predstavo. Snežinke in škratje pa so lepo zaplesali. Na koncu nam je dedek Mraz razdelil darila. Tovarna Novoteks našo šolo vsako leto obdaruje. Podarila nam je veliko lepih in koristnih stvari: osem košarkarskih žog, štiri šahe, deset škatelj sestavljank z žebljički, dvajset sani, eno mrežo za tenis in dvanajst škatelj plastičnih bimo kock. Vsega smo učenci zelo veseli. Ne vemo, kako bi se kolektivu tovarne Novoteks za vse zahvalili. Najlepše se lahko zahvalimo, če smo sedaj dobri učenci. MOJCA PUGELJ, 3.c ------------ Spominjam se 29. novembra je rojstni dan naše Jugoslavije. Na šoli smo priredili proslavo. Cicibani so bili sprejeti v pionirje. Na proslavi smo peli pesem „Malo miru. ..“, nastopala je folklorna skupina, bilo pa je tudi nekaj recitacij. Spominjam se, kako je bilo takrat, ko sem bila jaz sprejeta med pionirke. Tovarišica nas je 'učila pionirsko obljubo. Sprva nam je šlo počasi, a potem smo jo že znali. A ne na pamet. Veselili smo se, da bomo postali pionirji. Na proslavi smo ponavljali pionirsko obljubo za predsednico. Ne spominjam se več, kako ji je bilo ime. Ko so nam pionirji in pionirke zavezali rdeče rute in dali na glavo kapo, sem se počutila nekaj več, saj nisem bila več cicibanka. Za druge pa ne vem, kako so se počutili. Zame je ta dan zelo pomemben. Leta 1943 je v noči od 29. na 30. november Tito skupaj z delegati iz cele Jugoslavije sprejel sklepe. Postavili so temelje nove Jugoslavije. Letos smo drugič praznovali 29. november brez tovariša Tita. Hodili smo in bomo po poti, ki jo je začrtal on. Pridno se bom učila, da bom koristila sebi in domovini. Učenka osnovne šole XII. SNOUB JOŽICA JUDEŽ \______________________________________________/ Joži v slovo Ko smo se vsi pripravljali za silvestrovanje, je ponovno zaplapolala čma zastava, znanilka smrti, na drogu naše delovne organizacije. Spraševali smo se, kdo da je umrl. Zvedeli smo, da nas je za vedno zapustila naša upokojena delavka Joža Golob. Ko so se upokojenci Novoteksa zbrali dan pred tem na vsakoletnem novoletnem srečanju v tovarni, je naša Joži bila na zdravljenju v Ljubljani, vsaj tako smo si mislili. V resnici pa je Joži prav v tem času nehalo biti plemenito srce. Joži se je zaposlila v tkalnici Novoteksa leta 1963. Bila je marljiva delavka. Vsi, ki smo delali z njo v tkalnici, smo jo cenili, saj je bila med najboljšimi tkalkami, vedno pripravljena narediti več in boljše. Z možem, ki dela v barvarni, sta si zgradila hišo, jo opremila z ljubeznijo, da bi v njej srečna preživljala zasluženi pokoj. Naša Joža se je pred leti predčasno upokojila. Zaradi zahrbtne bolezni je bila dlje časa vezana na bolniško posteljo. Zdravila se je v Kliničnem centru v Ljubljani. Čeprav težko bolna je vedno mislila na dom in sina, ki se je pravkar vrnil z odsluženja vojaškega roka. Močno si je želela, da bi se družina povečala in da bi uživala v rasti svojih vnučkov. Na žalost se ji ta njena želja ni izpolnila. Zatisnila je za vedno svoje utrujene oči in prepustila žalosti svojo družino in vse nas, ki smo z njo delali, ustvarjali in jo imeli radi. Tudi v času silvestrovanja v obratu tkalnice so za hip utihnili vsi glasovi. Z minuto molka smo se poklonili spominu na našo umrlo sodelavko Joži. Popoldan so delavci hiteli domov, da se pripravijo za dostojno praznovanje novega leta, veliko število pa se nas je napotilo proti pokopališču na Ločno, kjer smo z žalostjo v srcu spremljali našo Joži na njeni zadnji poti. Družini in sorodnikom naše Joži izrekamo globoko sožalje, njo pa bomo obdržali v najlepšem spominu. Sodelavci in društvo upokojencev Novoteksa Življenjske resnice Bolje je z modrecem jokati kot z norcem prepevati. Kadar denar odhaja, ima sto nog; kadar prihaja, pa samo eno. Drevo se na drevo naslanja, človek pa na človeka. Bolje je verjeti svojim očem kakor tujim besedam. Kdor ima pamet, ne potrebuje sreče / \ 1 ! *h — Kje za hudiča so naši stabilizacijski ukrepi? \_________________________________________/ Jutri bo prepozno... Z razvojem in uporabo elektronke je medicina v svetu tako napredovala, da smo pri nas ostali že daleč na repu. Sodobne medicinske naprave so izredno drage, nam pa, zaradi pomanjkanja deviz in večletne procedure od naročila do nabave iz tujine, težko dostopne. Zgradili smo nove tovarne, bolnišnice in zdravstvene domove, premalo denarja pa namenili za sodobno medicinsko opremo. Vendar bi se nam te investicije bogato obrestovale. Vsi želimo, da bi pri nas živeli krepki, zdravi ljudje, zato bi nam morala biti ohranitev zdravja važna prav toliko, kot doseženi uspehi v proizvodnji, kijih brez tega ni moč doseči. Ogromno denarja porabimo za bolniške, dolgotrajne in boleče preiskave in operacije. 'Če bi ta sredstva porabili za sodoben način zdravljenja, bi nam ne bilo treba poslušati tolikokrat ponavljano diagnozo: „Vsaj pred letom ali pol leta bi morali pričeti zdravljenje. Sedaj je prepozno ...!“ Leta 1976 je bil pri občinskem odboru Rdečega križa Novo mesto ustanovljen sklad za nabavo dragih medicinskih inštrumentov. V pravilniku piše, da so sredstva sklada namenjena za aparate, katerih ni moč nabaviti iz rednih sredstev zdravstvenih zavodov. Po vsej dolenjski regiji, ožji in širši, so začeli zbirati denar in obveznice cestnega posojila. Ljudje nakazujejo na tekoči račun občinskega odbora RK Novo mesto številka 52100—678—80144, z navedbo „ZA SKLAD“ ali ga prinašajo osebno v spomin umrlim svojcem namesto cvetja, ob raznih jubilejih, za novoletne čestitke in podobnih prilikah. Do sedaj je bilo iz sklada porabljenih že 1.367.000 dinaijev, na razpolago pa imamo še 1.850.000 din z obveznicami. Zdravstvene ustanove so sklenile, da bodo vsi letos nabavljeni aparati dani v uporabo splošni bolnici v Novem mestu, kjer bodo najbolj koristili bolnikom vse Dolenjske. V preteklih letih je bilo nabavljeno osem aparatov, od katerih jih sedem že dalj časa uspešno deluje. Laborantka v bolnici mi je z veseljem pripovedovala, kako danes z lahkoto in mimogrede s Coulter Counter-jem preštevajo krvna telesca. Prej so jih ob mikroskopih močno bolele oči. Za preiskavo glave pri poškodbah in tumoijih imamo Echo encefalograf, na oddelku za dializo ledvic dve posteljni tehtnici, na ginekologiji Kardiotokograf in Baby- derm posteljico. Z njeno uporabo so rešili že mnogo novorojenčkov. Iz sklada so bili nabavljeni še drugi aparati, med njimi tudi plinski sterilizator za sterilizacijo nekaterih naprav iz umetnih mas. S takim postopkom jih lahko večkrat uporabljamo. Do danes bolnica zanj še nima uporabnega dovoljenja, ker inšpekcije najdejo vedno kaj novega. Priprave morajo pošiljati na sterilizacijo v Ljubljano, kar povečuje stroške, domači aparat pa brez koristi zastareva. Mar bo potrebno posredovanje upravnega odbora sklada ...? Na carini so zopet trije aparati, poleg teh so nadaljni trije naročeni, eden pa tudi že plačan. Poleg aparatov za oddelek za bolezni nosa, ušes in grla in za ginekologijo bomo dobili tudi gastroskop za optično opazovanje želodčne sluznice ter stroj za pomivanje steklenine. Omenila sem že, da traja od naročila do prevzema medicinskih aparatov lahko več let, saj so vsi iz uvoza in za devize. Jugoslovanski trg je namreč premajhen, da bi se splačalo razvijati lastno proizvodnjo s tako drago tehnologijo. Posamezni aparati stanejo več milijonov (novih) dinaijev, npr. ultra zvok za trebušne preiskave. Začeti moramo razmišljati tudi o nabavi TOMOGRAFA, novejšega dosežka v sodobni medicini, ki je kombinacija rentgenske in računalniške tehnike. Izumiteljema so za to podelili celo Nobelovi nagradi. Tkiva v različnih delih telesa vsrkavajo rentgenske žarke, ki iz rentgenske cevi izhajajo v različne smeri. Nastale razlike v vsrkavanju zaznajo posebni detektorji na drugi strani tomo-grafiranega telesa. K temu se navezujejo še aparati za zajemanje in predvajanje slik. Bolnikom so sedaj prihranjene mučne in nevarne preiskave za odkrivanje možganskih novotvorb, morebitnih strdkov, starostnih sprememb ter prirojenih defektov v glavi. S tomografijo ločujejo tudi možgansko kap, povzročeno s krvavitvijo ali trombozo. Obe sicer dajeta enake znake obolenja, način zdravljenja pa je različen. Tomograf z vsemi aparati je res sila draga naprava, vendar je že eno samo rešeno človeško življenje neprecenljive vrednosti. Resnica pa je tudi, da danes bolniki vse predolgo odlašajo z obiskom pri zdravnikih. Boje se dolgega čakanja bolečih preiskav. Včasih morajo po večmesečnem čakanju celo v Ljubljano. Vse to zelo podraži zdravljenje in ga često zavleče do končnega: PREPOZNO! Na zadnji seji upravnega odbora sklada je bilo sklenjeno, da je treba z njegovim dosedanjim delom in bodočimi načrti seznaniti vse družbenopolitične in gospodarske dejavnike v sredstvih javnega obveščanja ter jih pozvati na skupno iskanje še drugih načinov zbiranja denarja. DELAVCI! KMETJE! OBČANI! Vam so namenjeni ti aparati. Združimo naše moči in sredstva! Ne samo s prostovoljnimi prispevki in namesto vencev, temveč s solidarnostnimi akcijami pri dmžbeno koristnem delu v tovarnah, na zemlji in doma. Pomagajmo zdravstvu, vrnimo čimpreje ozdravljene na svoja delovna mesta in svojim družinam! MARICA DRNOVŠEK-TRELC Dragi sodelavci—dragi prijatelji Prišel je dan, ko sem se morala posloviti od vas in od vsega, kar mi je bilo v Novoteksu dragega 35 let. Težko, skoraj nestrpno sem čakala, kdaj bc konec moje delovne obveznosti, toda ko je prišel zadnji dan, me je bridko stisnilo pri srcu. Mislila sem, da bom odšla srečna in vesela, pa ni bilo tako. Ob slovesu sem spoznala, kako globoko mi je vse priraslo k srcu ir oprostite mi, če ni šlo brez solz. Presenečena sem bila nad vašo ljubeznivostjo, ki ste mi jo izkazali Hvala vsem za bodrilne besede, iskrene želje in lepe darila, ki ste mi jih poklonili Ostal mi bo lep spomin na vas. Sedaj, ko sem doma, se moje misli vsak dan vračajo v tovarno. Ni tako enostavno kar čez noč pozabiti vse, kar mi je bilo 35 let drugi dom. Spominjam se prvih dni v tovarni, kamor sem prišla kot mlado dekle z dežele, brez vsakih izkušenj. Zame se je odprl nov svet. Moje prvo delovno mesto je bilo na sukal-nem stroju. Takrat so bili v pripravi dva sukalna stroja, snovalo, previjalni stroj in stroj za navijanje votka. V tkalnici pa je DOPISUJTE V GLASILO $NOVOTEKS% %