Uvodni metodični tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol V letošnjih počitnicah je banska uprava zopet priredila uvodni metodični tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol. Zanimanje za ta tečaj je bilo tako veliko, da je moralo biti nad polovico prosilk odklonjenih. To zanimanje potrjuje domneva, da je med učiteljicami še mnogo takih, ki bi rade vodilc in poučevale v gospodinjskih nadaljcvalnih šolah, čc bi jim bila dana možnost, da si pridcbe predpisano kvalifikacijo. Uvodni metodični tečaj daje absolventkam le delno usposobljenost, t. j. da smejo poučevati na gospodinjskih nadaljevalnih šolah, popclno usposobljenost pa si pridobe šele z absolviranjem praktičncga tečaja, ki ga pa že od 1. 1934. ni bilo. Prve praktične tečajc so obiskovale večinoma tovarišice z več službenimi leti, nekatere med njimi so že upokojene, druge so že starejše in ne zmorejo več naporov Ijudske in gospodinjsko-nadaljevalne šole. Da se v bodočem šolskem letu to stanje vsaj nekoliko izboljša, so imele prednost za sprejem v uvodni metodični tcčaj one tovarišice, ki so absolvirale katero koli celoletno gospodinjsko šolo. Njim se izjemoma prizna, po absolviranju metodičnega tečaja, popolna kvalifikacija in bodo gospodinjsko nadaljevalne šole lahko že letos vodile. Tečaj se je vršil v prvi polovici avgusta na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru. Obiskovalo ga je 43 učiteljic. Vodstvo je bilo poverjeno tudi letos višjemu šol. svetniku g. Jožetu Krošlu, referentu za kmečko nadaljevalne šole. Namen tega tečaja je dvojen: 1. S primernimi predavanji uvesti učiteljice v miselnost, življenje in delo kmečkega človeka, spoznati način občevanja s kmetom, njegove gospodarske, kulturne in socialne razmere. 2. Seznaniti se s smotrom teh šol, metodo pouka in administracijo. Predavanja, ki so imela doseči zgoraj označeni namen tečaja, so bila razvrščena po naslednjih grupah: Kmetstvo, predaval višji šolski svetnik Krošl. Predavatelj je z živo besedo in znanstveno poglobljenimi predavanji seznanil učiteljice z bistvom in pomenom kmetstva za organizem človeške družbe, duhovnim obrazom kmečkega človeka, temelji kmetske kulture, zgodovino kmečkega stanu, razliko med vasjo in mestom, sociologijo vasi, kmetsko pedagogiko in prosveto. V ciklus predavanj o kmetstvu spada tudi kmečka literatura, o kateri je govoril dr. Ivan Dornik, ki je posegel prav v prve početke slovenske literature in se pomudil pri vseh piscih, ki so v svojih delih, in to v vseh dobah, tudi najnovejši, jemali za snov svojih umotvorov zemljo, kmeta in kmečko življenje. Vsaka literarna doba nam predstavlja kmeta na svoj način, želeč izraziti bistvo takratnega kmečkega življenja. Naš kmečki dom, govorica, šege, navade, pecivo, obleka itd., hranijo mnogo kulturnih spomenikov, ki pričajo o» naši kulturni vrednosti v pretekli dobi. O vrednosti teh kulturnih dokumentov je govoril prof. Baš Franjo, ravnatelj ban. arhiva. Temc njegovih predavanj iz narodne folklore so bile naslednje: narodopis, avtohtona slovensko ljudska kultura, naša selišča, kmetije, materialna kultura, duhovna kultura v vsakdanjem življenju, kmet in nivelizacije kulture. Priključene so bile, pod vodstvom šol. upravitelja Franca Belina, praktične vaje za izdelavo pisanic. O zdravstvu na kmetih je govorih dr. Josip Vrtovec, šef-zdravnik Zdravstvenega dorna, specialno o ženskih boleznih in porodništvu pa dr. Benčan, primarij ženske bolnice. Vsako jutro od pol 6. do 10. urc so bile v Dečjem domu, pod vodstvom zaščitnih sester, praktične vaje o negi dojenčkov, ki so se jih udeleževale učiteljice po skupinah. Važno za vsako učitel.jico je spoznavanje socialnih prilik ljudi, med katerimi živi. O najnujnejših vprašanjih iz te vede je predaval  načelnik oddelka za soc. politiko v Mariboru g. Brandner Anton, in sicer: o zaščiti dece na deželi, starostni oskrbi in oskrbi brezposelnih. Zanimiva in potrebna so bila predavanja dipl. agr. prof. Emerika Šiftarja o kmetijskem zadružništvu. Temu splošnemu delu je sledil praktični, ki je uvedel' učiteljice kar v šolsko delo samo, v metodo pouka, način ustanavljanja in administracijo gospodinjskih nadaljevalnih šol. Tovarišica Anka Mešičkova, predsednica odbcra učiteljic gospodinjskih nadaljevalnih šol, je na podlagi dolgoletnih izkušenj dala obširna navodila o metodi pouka, razdelitvi dela, rabi učnih pripomočkov, o okvirnem in podrobnem učnem načrtu itd. H koncu pa je govoril o pravilniku, poslovanju, ustanavljanju še višji šolski svetnik Jože Krošl. Organiziranih je bilo več ekskurzij, tako avto-izlet na Pohorje v Zdravstveni dom kraljice Marije, kjer letuje vsako leto več sto okrepitve potrebnih otrok pod zdravniškim nadzorstvom. Ogledale smo si novo urejeno celoletno kmečko - gospodinjsko šolo v Svečini, kjer smo bile prijetno presenečene nad lepoto in udobjem, ki vlada v tem domu. Dobra svečinska kapljica je pričarala prav veselo razpoloženje. V mestu samem je bil ogled tekstilne tvornice Hutter in tovarne mila »Zlatorog«, v okolici pa Dolinškove drevesnice v kamnici, kopališča na Mariborskcm otoku in tovarne umetnih gnojil v Rušah. Na pobudo g. nadsvetnika Krošla se jc osnoval poseben odsek za raziskovanje dela kmečke žene. Vodstvo tega odbora je prevzcla tovarišica Milena Petovarjeva, ki bo obenem pritcgnjena v odbor učiteljic gospodinjskih nadaljevalnih šol. Ostale odbornice pa so: Cirk Zdenka, Gajšek Stana, Beričič Pcpca, Ilc Angela. Odsek bo s pomočjo glavnega odbora učiteljic gospodinjskih nadaljevalnih šol organiziral raziskovanje tega dela po posebnem načrtu, ki je že v delu. Splošna želja vseh udeleženk pa je: skorajšnji praktični tečaj. Vložile smo na bansko upravo prošnjo, da ga priredi, če le mogoče že v jeseni, ko imajo svoj ietni odmor celoletne kmečke gospodinske šole. Razpoloženje je bilo ves čas tečaja odlično, za kar gre velika zahvala ge. ravnateljici »Vesne«, ki je prav materinsko skrbela za vso veliko družino.