lan ri •ode 1» h
glasilo slovcnskc
NARODNE
fax*
podpor N E
JEDNOTE

CHICAGO,
Četrtek 4. januarja (January) 1917.
iat noče odobriti Wil-sonove note/
Nesporazum radi njene vsebine.
se mudi z noto. — Lesni delavci so vstavili delo. — Policija in ierifi delajo priprave. — Gover-ner Hunt se noče umakniti svojemu nasprotniku.
D. 0., S. januarja.
ti Meuat se obotavlja, <la o-predsednikovo mirovno nOje uila upravnim uradui-ust beseda, da predsedni-iota ni apel za mir, ampak lilo velesilam, da se le države vedno bolj bli-»notku, ko bodo zapletene
•ba, je v protislovju z ustavo Zdr. držav, ker ustava izrecno daje pravico, da ima vsak državljan pravico |H>vedati svoje mnenje z živo ali tiskano besedo.
ARIZONA IMA DVA OOV1R-NERJA
lik -je konferiral s Sto-jredsednikoin odseka za zu-zadeve, da se včeraj popol-Uoži Hitohcoekovo rezo-
Phoenix, Ariz., 3. januarja. —
Arizona ima dva governerja. Tom Campell, ropulbli'kanec, trdi, da je bil izvoljen, ravno ^ tako pravi (ieorge W. llunt, demokrat, ki je aenatu, ki odobmva pred- l>i 1 prejt governer. rovo noto. Ko so pro nail i, Hunt trdi, da so se pri volitvah matu doibe le majhno veči- izvr&ile velike sleparije in je za-rezolucijo, je senator pre- hteval ponovno Štetje glasov, da se jo odloži za nekaj j ^ Campbell je napravil službeno
i prisego pred sodnikom Lyma-Isednik želi, da se jo prej ( now, Hunt pa pred državnim taj-
5e predloži senatu v odo- j ni kom. ,, da se ta'ko svetu dokaže. Na ( amijubellovi strani so živi-ameriško ljudstvo za mir. j riorejci in kompanije, na Huntovi ^tega je senatu Stone pripo- j pa rudarji in drugi industrijalni »ku za zunanje zadeve, | delavci, le rezolucijo takoj v raz
tor Lodge in Qallinger sta rala, da se tako hitro izre-o tako važni stvari in »ročala, da se pregleda dokumente, ki se na-predsednikovo rnirov-preden ae priporoči kak-fo.
Itorja Oallintger in Lodge pri tem sklicevala na dve državnega tajnika, ki je tovo mir. noto tohiiaeU, »ile z njo odposlane še dru-nevtralniin in vojaku jo-
sta dejala, da senat nekaj odobriti, kar ne h To vprašanje je povzročila DraaVni tajnik Lansing
CENZURA NA BAN,TO DO-MINQU.
Washington, D. 0., 8. jan. — J)ol>re duše. ki mislijo, da je militarizem izključno evrupejska cvetke nikdar ne priročna na —wrii
ka tla, bi nam težko raztolma5ile delo H. H. Knappa, zveznega kapitana na zveznem križarju "Force," pri poini-rovljenju Santo Domingo, ee bi jih vprašali za njih mnenje.
Pred hrt i vso prevzele Združene države potom pogodbe eolninski urad male republike, da urade njene zamotane finaziee. Pričakovali ho, da Kantodoming<Čani pozdravijo ta korak. Zgodilo se j« na-. .	iv>be in naotala je revolucja, ki je
-daoninpre^n.kne	Anierikancem prijaxno via
do in ustoličila drugo, ki je bila večalimanj sovražna Združenim državam.
Razume Ne, da tak nastop Ban-todoiniugeanov ni bil všeč državnemu department u rn naroČil je mornarici, da naj napravi red. Ka-
. . . ,	pitan K n&pp je s pomorščaki pre-
miru je v tem, da se pove,	1' . 1	njui a
., , J ,	• ' i magal v»ta£e in ustoli&l A
Mekega dne morajo vele- . -	. , a
ta note za mirovno noto,
ee odpolšlje noto, mogoče jni, da bomo prisiljeni za v vojno.
>r Hitchcock je branil solucijo. Dejal je, da nje-izolunija ne odo»bruje prepire zunanje politike. Prvi
meričanom prijazno vlado. Seve-
vprašal predsednik iu je ugovarjal senator in povdarjal, da je to zelo vpraianje. In tako se je t vlekla za enkrat.
LESNIH DELAVCEV.
Nekega
iredati svoje pogoje Kot.	.
'	<'a kapitan Knapp je uvedel na
li imamo pravico vpranati,! . '	11 J
r - --	'otoku wtrngo cenzuro.
Ko so zastopniki "Ameriške zveze proti militarizmu" ki zastopnice "Ženske mirovne zveze" vprašali v mornariškem departmentu, da izvedo koliko je resnice v govorici o cenzuri na otoku Sani o Domingo, je admiral Ben-,	j son pokazal povelje, s katerim je
Minn. __ He pred no- j inornuriAki tajIlik m^ifieiral cen-
»o lesni delavci na zbo- 7ur() 1ako (|a M ,)odo prlz«deti v Finskem domu skleniili jameraki ]mtl> ki ,H,|ko dobe V(t, Na shodu je bilo navzoč ni ^ jjr Sjmto ,)o|ninga, ^ pla(-.tt 00 delavcev. Komaj je bil, jo ^ A|j |jekuj drUfega jPt
,«torjen, je poicajski na<el-i^ „nUu\ommKm patriot iz ren Oately izjavil da bodo ^ ^^ a|. prU>WKj {Uflek v asi pod pohcaj^im var- katm.m J)ovp <ln ^ wU|j Mhva. Pripravljen je tudi šerif |juj(>jo /u oboro£eno ameriško do-fcrtiji, da popravi štrajkarje ^^
prinki BMtodi.	Proklamaeija kapitana Knappa
;J. Cuswn, gl. ravnatelj Vir-1^^ ^^ atne.
and Rainy Lake druibe, iz-1 ^ mkj fftJltnik ako M nn,
da druiba ne bo priznal« ^ ^^
no in potrebno oblast
»trajkajočih delavcev, (io-,ravn.^ho čez n^kaj časa dqbiCek rudniA]U]I baro
Avstralska
vlada je prevzela pridelek pšenice.
DOBIČEK IMAJO FARMARJI.
daily except Sonda?« tad
Holidays.
^--^
STEV.—NUMBER Si
Posredovalci izključeni.
Sydney, N. 8. W. (po polti).—
Walter Runeiman, predsednik britake borze, je naznanil, da l>o Avstralija v letu.1917 zalagala Veliko Britanijo z iivili. Takoj po tej izjavi je avstralska vlada iz-vnfcila vse priprave, da pokupi vso p&enico kot lani. <	4
• Nova p&enica že prihaja j* južne Avstralije in farmarji so stopili takoj v zvezo z avstralsko vlado, da izvedo, pod kakWnimj pogoji <bo kupovala plenico. Me-šetarji in poaredovalci so isklju-čeni, vlada bo kupovala direktno od farmarjev. Kupčijo vodi pše-nični odbor, poaojila pa dobe farmarji od Avstralhlke delavisku< banke."
Vlada je odredila, da se farmarjem iaplača 60c za vaak bu-fielj, ki -ga (pripeljejo do bližnje železnižke postaje. Preostanek dofbe izplačan, kakor hitro do<bi vlada denar za prodand plenico. V začetku too vlada potrebovala $100,000,000, ki jih bo izplačala 44Avstralska delavska banka".
Nekaj novega Je, da je vlada kupila vso volno v Avstraliji in Novi Zelandiji, ki stane približno okoli $200,000,000. Farmarji dobe letos za 40 odstotkov viftjo ceno kiot v letu 1914. Od te, poviiane cene odbije Vlada le prevozne t**o-ike. Vozne cene za vlado so tuno-ge nižje kot vabče veljavne cene. Vlada je na ta način odrinila iz a/vstrakkega trga za volno lv»e Iptkulante, kakor jih je odpravila na trgu za ipseuico. V Avstraliji ostane toliko volne, kolikor »e jo potrebuje za domače potrebe, druga pojde na Aogleiko. a
Živinorejci so z vladno odredbo zadovoljni, ker dobe za volno vifi-jo ceno, kot so jo dobivali, dokler so bili prisiljeni prodajati Ipeku-lantom, ki so odrli farmarja in konzumenta. Delavk vliula v Queensland^
iina svoje ipalnike, na katerih redi 30,000 glav goveje živine, * katerimi zaklada državne mesni ce. Vlada &e vodno kupuje nove painike, da poimiodH čredo in raz-liri podržavljeno mesarsko industrijo. Ameriški menarski trust, ki se jo ugnezdil tudi v Avstraliji, bo moral končno iz nje, ker ne bo mogel konkurirati z drča-vo.
Vlada namerava kupiti tudi pašnike, na katerih bo redila ovce in drugo drobnico. Ljudstvo Splo&no odobruje akcijo delavske vlade v Queensland!!, niso J>bl t njo zadovoljni kapitalisti in a meriftki mesarski trust.
govoril, ko apoena,
I ♦ „»	NOV NA ZAPADU
ra trmoglavost ne zasuee
na tžagi.	Washington, D. C., S. jan. —
so na delavski strani le	I* desetih rudnikov v Arizoni je
prve irtve Aretirali so Pe-	bilo plačnaiih delničarjem VA
laAsona, Ed Rosoffa, Taivo	000,000 na dividendah. Ce se
Matt Taavanena. Victor	mu pririu'unijo 6e in John Lohma DI>toženi
so delili letake, s katerimi rjall občinstvo na stsv fija dokazuje, da so <v
$.14, te
dividemle iz
rudnikov v državah Utah, Montana, Nevada in Idaho, tedaj so v i>nrrn letu dobili rudnilki baroni ♦ 100,000.IH>0. Kadar rudarji zah
na strani gospodarjev, Če-jtevajo |m4m»1 jlanje mezde, tedaj ,/ctaeijo opravičujejo » tem. pifcjo k a pit »list t&n i listi o pože-krlili neko mestno odredbo Ijivoah iu pretiranih zaM^sh de-obstoji taks mestns odred , Is v rev.
DELAVCI PROTESTIRAJO PROTI KLATlftKIM RAZMERAM
Everett, Wash., 3. januarja. —
Hem kaj je prilel K. W. Otaon, predsednik državne imdustrijalne komisije, kot oseiuii zastopnik go-v«*nierja Listerjs, da uvede preiskavo glode stavke delavcev, ki iz delujejo deščice /m pokrivanje streh.
Delavci so zaKtavkali, da izvo-jujejo |>ovi&anje mezde. Podjetniki so trdili, da delavci r.ahtevajo priznanje unije,, kar ni bilo res. Podjetniki t) to neresnico rasbob-rials v svet, da jim ni bilo treba povi&ati mezde Importirali so tudi klateže, ki *o bili potem zafwi-seže ni kot depmiji. Hsmoposobl se razume, da so delsvci proti take in ti na«*tof)u protestirali.
"Labor Journal," ki je glasilo tamkajlnjib strokovno orgsnizi rsnngs dHsx'stvs, »lika stuacijo s satiričnkiii lwse<larrii:
"fcVvoboda govi»ra je v tem me-stu zsjamčens, dokler govori so glsiriijo s trgovs, klitlMim. Hsvno to Ishko reče o zborov I ni svobodi in prsviei, ds se izfeČe pro test."
Everett je meeio, kjer *o člane I. W. W poadravlli s krogljami, ko S4i »e ris parniku |H*if*eljsli it Sest tla.
¥
oprava
KDO SKRBI ZA LJUDSKE POTREBE?*
T«* Harbors, Minn., 3. jan. -V malem mestecu Two Harbors dob« prebivalci tono premoga r.a 50o do $1.50 cenejle kot v Dulu-thu, i|i eu dolar cenejle, kot so ga pMavali preje.
Pel let je minilo, odkar je mestece Two Harbors odprlo občin-irko skladišče za premog, ki ju bilo prvo v Združenih drža vali.
Prcfcivalci so takoj apozuali veliko ^žn oat občinskega sklailiiča za koniumente. I^ani je občinsko skladilče prodalo 8,000 ton premoga in če je bil premog le za en dolar eeneji pri toni, so tproUival-ci prihranili pri kurjavi $8,000, ki so jih lahko porabili za druge potrebščine.
Ko Je v letu 1911 naznanil socialist Oharles Ksse, ki je predsedoval občinskemu svetu, da je vse pripravljeno, da odpre občinsko akladiis-e za ipreinog, se mu je IburŽoazija posmehovala. Nekateri prijatelji kapitalizma so celo izjavili, da se bodo vprli taki ne, umni napravi, ki bo škodovala občini* Ali Ksse se ni vstraAil buržoaznih nezadovoljnežev, ampak > ixvriil načrt v začetku zime, ko . mu je pritrdil občinski
'twkj
Meatni pisar August Omtvedt je bil postavljen za poslovodja akMtttfa in je skozi pet let tako vzorna vodil občinsko podjetje, da kljub vsem oviram ni bilo centa iagube.
Lokalni trgovci s premogom so prvo leto s konkurenco botoli <>-Ak odo vat i občinsko skladbe. Premij je bilo treba kujiovati v Ditluttiu, voznina je stala približno 75o za tono, prlatojbina za pren<lkauje na Želesniol je pa znalttft okoli 25« za tono. )n kljub temu je 'bil premog na o/b-činskem 4kladiftču ceneje kot drugod.
Hpomladi leta HU2 se je Omtvedt. odloČil, da >bo kupoval premog direktno oil premogovniških
'.■^ Odgovora na Wllsonovo
noto še nL
ru, ki ga je vzel v najem od l)u-luth and Iron Range železnice. H tem je toliko prihranil, da je ce-na premogu padla daleč pod tržno eeno. Na ta način je socialistična uprava prihranila prebivalcem leipe tisočake.
Pregled o tem nam daje tablica o nakupu in prodaji skozi tri leta.
191.1 1914 1015
Prodaja ...«10,1117.06 |tft.««a.S7 •I0.0a7.70 Trot k i____20,100.4 H 114,»41.0« 10471.0»
Ciatl doMlakt
V letu
• tO.17 I 1,OHO.41 I 414.00
1913 In 1914 niso bili odbiti pi*arwb*ki troiki, mejtem ko so ti troiki oditeti v letu 1915.
HkladiAče za premog se nshsja lxliz(» jezera, 'kjer stojita občinska elektrarna in vodovod. Po zimi je zapoaljetliti pet delsvcev, ki seje-jo, dovažajo in nakladajo premog. HkladiAče je opremljeno z električno *ilo, enim motornim vozom in petimi vozovi, Mestna voznika ima4a po $70 plače na me-sec, vozniki, ki in^j« «v"j dobe 60c na irro, <*bčin*kj printa-nWs'iii delavci pa HOc na oro.
liur^oazija je neve<la iiaMjirotna občinskemu sklsdiAču. Omtvedt prsvi, ds fcoUke in okrajne oblatiti naročajo premog drugod, ftol-«ka oblast ga naroča dve leti v Dulutbu in ni dala uiti prilike <■ ia lističu i mestni upravi, da pre d I oži svojo ponudbo.
Predsedniki parlamentov iz centralnih držav se snidejo na posvetovanju.
NEMČIJA ODGOVORI NA NOTO ANOLEfiKIH ZAVEZNIKOV?
—	NOTA JE RAZPALILA STRA8TI V BERLINU IN NA DUNAJU, — RUSI IN RUMUN0I NE MOREJO VETA VITI NA* VALA CENTRALNIH ZAVEZNIKOV. — CARIGRAD PRA* VI, DA JE ANGLE&KA ZMAGA V MEZOPOTAMIJI RACA.
-	ZLI DUH RUSKEGA CARJA UMORJEN?
ZADNJE VESTI.
Danville, IU., 4. januarja. — Ropar je vbil Ženo 0. Goddarda, atanujočo v Veederbargu, Ind., s sekiro. Njeni mol, ki je pohabljenec, se je zbudil, ko je nastal boj med njegovo ženo in roparjem. Hitel je klioati Bosede, ki so pa priili prepozno na lice mesta. *
i* Nvmčije, Avstrije, Bolgarije iu Turčije.
Washington., D. 0., 4, jan. — V razpravi o reaoluciji, ki prizna-
Merlin, JI. jan. — V tukajšnjih | političnih iu celo v poluradnih I krogih se vedno bolj utrjuje mnenje, da Imi NcimVija odgovorila na zadnjo noto zaveznikov. Odgovor bo vseboval razne faze mirovne agitacije od strani ecu-traluih zaveznikov iu pobijal bo očitke v eutentni noti. Podatki v to svrho so *e pripravljeni v ml-
va predsednikovo mirovno noto,' nistrstvu za zunanje zadeve iu je senator Lodge napadel nemike- avtoriteta za te podatke je Otto
ga poslanika Bernitorffa, ker se j« napram časnikarjem izjavil, da odobrava predsednikovo noto.
Lodge je dejal, (>a se lahko radi tega smatra predsednikovo noto, da podpira Nemčijo in da »e ikle-ne mir pod pogoji, ki jih ona Ure de.
Galveston, Tex., 4. januarja. — Parnik '' Nestorian,'' na katerem je bilo naloženega streliva in drugih vojnih potreblčln za $2,000,-000 •• je poveznil v Atlantiku.
New York, 4. januarja. — Tukaj to aretirali Juan T. Burma, konzula Oarrania. Obtožen je, da J« bU ▼ ivul • pošiljatelji orožja v Mehiko, daalravno je predsednik Wilson prepovedal v oktobru 1915 uvažati orožje v Vera Orus.
Amsterdam, Holandsko, 4. jan. Nemžki cesar je v odgovoru na d^kOiT^raa^	novoletno vožfiilo kardinala Hart-
manna, nadžkofa v Kelmorajnu, že sopet klioal boga na pomoč, da mu pomaga do smage.
Berlin, brezžično v Bayvlle, 4. januarja. — Brzojavka is Milana poroča, da je bila franooska o klopnjača "Verite" torpodirana bliso Malte v Sredozemskem morju.
Oklopnjača odrine 14,630 ton vode, njeno možtvo žteje 742 mož, Oborožena je bila s 12pal6niml in sedempaldnlml topovi.
ilammau, ki je bil ve* let ravnatelj v tem oddelku liemžke vlade. Med drugimi stvarmi bo skiižala NYmrija dokazati na podlagi teh podatkov, da ni llelgija tak mu-(Vnik kakor jo hoAeJo prikazati zavezniki, kajti iz dkplomatiikife, dokumentov, ki so bili najdeni v Hrualu, ju razvidno, da je Anglija delala že leta 1!M1 načrte za svoje militarist Wno operacije proti NeuuMji iu glavna baza za te <Kpcracije je bila lielgiia,
Amatardamk 8. jan. ('asopis-je iz Berlins In Dunaja jo silno razkačeno vsled otigovora zaveznikov na mirovno ponudbo. Parola večine teh časopisov se strinja v tem, Ua Mlaj mora biti M vojna nn lieit Dunajsko ^asopinje so zelo jezi tiMst termini "poplaejlo, povračilo, iHlftkodiiina In jnm-ntvo" v zavezniški noti in po* vda rja, da eeiitralue države nimajo ničesar poplin'MitI, povrniti, julAkoditi iu jsmHti. Najbolj pa rolmi "Lokal Anzeiger". v Berlinu, ki pravil "Zdaj je jasno, da je svet poln hudiAov in vsakega Nemes je Nvets dolžnost, storili vse, da m* preprečijo limličeve nakani* zaveznikov I"
Vojni položaj.
Invazija Molt/uvlje m nadaljuj« in Nemoi m bližajo Fokžani. — Petrograd omenja, da so napadi veijldel odbiti. — Boji sa Brailc in MaAin, — Turki pravijo, da so Angleži prttiravali v poročilu o tvojih smagah v Mozopotamiji. — Uradna porodila.
Berlin, brezžično v Sayville, 4, januarja. — Vojni urad poroda o novih uspehih oetralnih savesnl kov v Rumunlji. Protinapadi Rusov in Rumuncev, da Utrgajo cen IMI".J"'» - <iora Kal tu k sn tralnim zaveznikom hrib Faltuca	• •	Trotu« na mol-
nu, je ponesrečil. Avstrijske in <'«v*ki fronti, za katero so se vr-nemžke čete so zasedle z nasko- »HI ljuti boji, je zdaj v naAih ro-kom vižine, ki se razprostirajo |<sli Od berMrkega gorovja do re med rekama Putna in Sužica. Ba
reži in Popežl so zasedle nemžke 6ete.
..Južno ob FokSania napadajo nemžke in avstrijske 6ete utrjene postojanke Rusov, ki branijo me sto. Po hudem boju so centralni zavezniki zsaedli Pintecestl in Me
RUDARJI BODO ZAHTEVALI FOVliAMJE MEZDE
Prediednlki zbornic v central nih državah na Ujnem sestan ku? Nemčija bo m«nda od govorila na zavsznižkl odgovor - Dunajsko in b«rlinsko 6aso pis je vpijs Boj na noži"
Olonster, O., 8. Januarja. —
Konvencija nidarjev za Hooking distrik4, v katerem dela približno 10,000 rudar., je sklenila, d* predloži rudarski konveiioiji zh m* vo Ohio, da se zahteva povižsnj«-mezde,ko poteZ-e sedanj« pogodbs.	,,nhlaniku Wm O Hliarpu
London, t jun. — Kritentne dr hiv»« bodo jut ri dostavil** smeri
/
l<e Heret se sovražnik vedno limite. Ko via ob Ki«Uei je padla in :ioo ujetnikov smo dobili. 0. ar-mad it priMiira dalje za umikajočim se sovrstnikom. Nemžke in avstro*4igrske e^te se bližajo ob-mostnim (Hizleijam med Kokžanl in Pundeni ml Jugs ill *a>padn 5 v
ra in zajeli žtirt sto sovražnikov	^ollžii smo vj«raj ujeli 1WW
J	______mož in vplenili veliko materijal«.
_,	.	j - Kovražnik 4e vzdKžuje mostiŽ^e
O (banji za mir. m<M, B||JM| iu 0pliaVo, v Dobrudži
iztočno od Hraile so Bolgari vrgli Odgovor entente na Wilsonovo |{||(M. v M-Vi|n jn jjm VXI,|| „trJene noto bo dostavljen Jutri. -H p0*ielje. Tsmksj se je posebno
Konveneijs J* »prejela 1udl rezo lueijo, v ka4«*ri protestira proti vsaki formi prisilro-ga razsifdižča. j
VREME
V čet Nek bo l«^' urease ^ lUi
cioisu in pibsli bod o 1 ali k i r^>sdni' Mrjs v fi<-rliiiu fia tsji.em f km veto-in jufosopodni vetrovi.	I vsnju pri*<lsediilkl parlamentoir
odlikovsl !», |Hilk pomersuske rezervne iiifsiiterije,
|{u»ka fronta 1 Kuski nspaiii južno od Klge, južiiorapadiio od Dvinsks in zapsdrio od Ktsnisla-vn «0 bilr br<-z us|N*ha.'
Maeedonska fronts: Ni/1 nove-
/Mpudns fronts: V okoližu T-
WiliMinovo'P^ M' if vHWl Wrahen topnižki dvoboj V Kiim|»sniji, srgon«kem
"Kzehsnge	""	bregu Ma
ima brzojavko iz Ko I" Verdun) so^e^dobro obnesli Dunsjsks iM'^i	oddelkov n. franao-
U zsnmljl-U«	«">
Jsnu-j J*	v
(Nadaljevanje na 8 strani. 1. stopes )
v 1'ariru odgovor na mirovno noto,
l^mdofi, 'I. jsn. Telegrsph
dsnjs, ki	gls».i;
" ReU'hfMsit' porofa v«-ga virs, da »liMleju |H
h
vojni. Zy<* '' Zjodin jeni Slovenci" že ima za ta. nimin, akoraj $650 nabranega denar*, ki je *ar-no naložen na bail* i. Spominjaj' ino ae zaptič enih otrok to revfiev, ki trpe valed«	ataai dorao
vmi. Pričakujemo veliko ude leAbo. nobenega Slovenca, ki mo bije plemenito aree v pnrtt, ne use manjkati ta dan t dvorani.
Na venelo a vikanja t..
Otow.
' -i : ■ if ■ V ' ^p*
Ringo, Luu--Tu amo vstano-
vili ndrufa* prodajalno. Jfetell smo prtbMtfto s ato dlani. Preku-pili amo vae blago od rojaka Joa. Bkubica in vzeli v pajem*U«gove prostore. Dae f« jaanarja *mo u čeli 8 poalovaiij^hC — JPprbievfe-lec.	t * n
Collinwood, a — Povsod po Zed. državah ae »»bije in tudi pri na« v Ohio na *ia*tt*V Loraimi so ai že zvrtali po*, X* kteri pri-dejo rojaki d6 adwNfcnja in ai po-stavijo Naravni dam.**
Tudi pri naa v CoUinwoodu smo imeli filan*-rwlWpii 4nin jednot zborovanja V Jwrid Nar. doma že v preteklem letu. ZaU da nismo mogli priti do spoqragumlje-nja. Upamo pa, da a« sedaj po Novem letu dWi$a,po&or»a konfe renea, od ktere pričakujemo, ved uspeha. Slov. dom tuikaj r«» potrebujemo, ker je mnogo družtev v nasi naealibini, pa eno aeboruje foukaj, drugo tatu. • z« »približno stirnajst druAtev aa ž« jplafla postaviti dom. — Oglasite se z nS-sveti in delujte vsi n*. to, 86 združimo vaajjv toliko, da«*i P« stavimo lasten dom. ,-Mlpb* Pru-dich, il dT. At. 53 S. N. P. J.
i>» 4 Waukegan, m. V nedeljo 31. deoemfcra 1916 igrala se j« gledališka igra imanovai«*—Br*t So-kol." Klasificiranje igralcev je aledeče:
A. Koruza: Paaiti, da se ne ka^ želwbefcoWknetvu. Bolj glasno. Igral dobro.	njagova hči:
Bolj glasno. Igrala prav dobro — Dr. J. Kremen, zdravniki B^atiho obnaftanjt, kakor oseka, ki se uči kemije., Igral dobro, -r- Ježa P., nseač&n Naatopiti bolj aristokra tično, paziti na svoje obnnžanje, bolj krepka vaja teieaa. Paetiho. Igral komaj... zadostno. — M. Ri-čet: Pasit* da dagi; aaglafejo i besedami. Paziti na sttvotfna »na-menja: I t	Žlin-
dra: Bolj glasna* i* s Mi« krepko obnaaanje potafmik*,i*rat kam a j /.aidosi no. — Na«ea, .kuharica Bolj glasno. Igrala prav dabvp. Prosil hi nadafcja eMšnatVa, ds , se med igro vzdrži kajflftjfe Vaak ai naj- predstavlja, da *a v gleda Hu, kjer ae eptofe «e aaaa kaditi. Upam, da ss bo.taivpdfctewato pri hodnjič. Igra "Brat SokM " ae je zavržHa z dobrim vapeheasv Pripomniti moram »e* da so gori na vedeni igralei lepo predala vil i staro in novo leto. Vsa čsat /jtml
AtlantiSko b rodov je ae zbere v Guatanainu, Kuba, že v januarjn, kjer ga inipicira mornariški pod-tajnik P. D. Rootsevelt (atev.2). Mogoče se udeleži tudi ceremonij v 8t. Thomaau.
trične sile in kljub temu pričakujejo zdravniki, da ga ohranijo pri življenju. Na dlaneh iina sežgano meso. Neki tovariš je hitro prerenal vodilno žico in čtoarlet je dobil pri padcu ae druge nevarne poškodbe, ker je padel na kup želeja.	;
atorilo ljudstvo, postane meao in kri.
stala prazna steklenica, v kateri je bil lizol, poleg nje je pa bil I iMteJc: .
"Moja draga Beatrice"! — Ne morem zaalužiti zate. Dobila bo* $2,000 zavarovalnine, ko bom mrtev. Vse kar zahtevam od Tebe je v Innedah: Ostani dobro dekle!
Ta. blagoslovi srce moje.. Srečno 1
Tvoj oče, Frank Hudson.
Tuko umirajo stari proletarei v človečki družbi, o kateri trdijo nekaterniki, da je nastala po božji volji!
Das Moines, Ia.t 3. januarja. —
Pred novim letom je župan John MacVicar zopet zaplenil železniški vo«, naložen s premogom, in lia je rasdelil med ubožne družine po režijski ceni, ki niso im>gle do-lun premoga od trgovcev a premogom. To je že Trt^i to* premo, ga, ki ga je zaplenil župan. Vselej je plačal premog po tržni ce-nI.
Des Moines se nahaja v okraju, v katerem ji več premogovnikov in kljub temu primanjkuje premoga za kurjavo. Tako je anarho-kapitalistično gospodarstvo, ki dovoljuje podjetnikom, da prodiw cirajo in prodajajo le za profit in ne za ljudske potrebe.
Richmond, Ind., 3. januarja. —
50 letni Valentine Kaufman, e-den najbogatejših, farmarjev v o-kraju Wayne, je vbil svojo 54let-no soprogo. Po izvrženem zločinu je uatrelil že sefbe.
Umor in samomor je odkrila mre. W. Hudson, sosedinja Kauf-mairovih, ko je priftla z nekim poročilom na farmo. Kaufman je ležal na tleh v kuhinji, na mizi je pa bil listek : "Pojdi v hlev in po-glej, kaj je tam."
Hndaonova je šla v hlev in tam je naftla Kaufinanovo soprogo. Vse okoliščine so kazale, da ni bilo boja.
Mrliaki oglednik izjavlja, da so mu sosedje povedali, da so bili domači prepiri na dnevnem redu, kljub temu se ne da določiti, kaj je pravzaprav povzročilo tragedijo.
Lima, 0., 3. januarja. — Kn
sam ropar je oropal bančnega predsednika T. R. Hchoonoverja, pri. tem je pa pregledal $500. Po »zvrftenem ropu je izginil. Banka se nahaja komaj dol*r streljaj od polieajske postaje.
New York, 3. januarja. — Prihodnjo soboto se vrfti konferenca zastopnikov socialistične stranke in socialistične delavske atranUe zavoljo združitve v eno stranko. Vsako stranko zaatopa pet po-oiblaAčencev.
Joplin, Mo., 3. januarja. — V
joplinskem okraju so v ledu 19H1 prodneirali za $34,961,993 svinca in zinka.
Zinka so producirali 368,000 ton, ki je vreden #40,508,161, svinca pa 542,195 ton, ki je vreden $4,453,832.
V letu 1915 ao proirlucirali svinca in zinka le za $26,088,650.
RUDARJEVA USODA
Pittsburg, Kana., 3. Janurja. —
V rudniku Western Coal Milling družbe blizo Pranklina je bil ufoit streljač Lawrence Hedok.
OČETOVA POŽRTVOVALNOST.
I'goden čas /s ninvku ieleini-< »rji'v je bil lani in je tudi se se-• tuj. Ogromen profit, ki mi gn naprsN ile icler-rtiAke druAbe v ttti -11«• I«-ii i lilo, dokssnje, Wn in lelr*. nit-nrji <l«»lnli simvku \ pnr dneh. \ |»ur nieseeih <mi |in m/mere na ^i lrKiiirnh Int.ko po|Militoma spre-menjiMo* t e pride do mirovnih |Hitfiijmij. ne |hij«Ii* vlak ru vlakom. uiilofteii / vojnim materia* Umu proti ni luni liknnM m parifir Iiriini <»|.r«>|0 IixhiHtrijn lin tl|di I*«.«rfHavala* mnnj jekl«, prisioigs nt riirmli	o In tnV i'** u-
go«l«-n /.i /ilrmiiiko krulir m ne
Evrapska vojna
" '	■' " yfJgjgrJ ' n > i n »in g».
UsWaorlJan. 9. April« \*qV lokarp 17. lumj« 1907 1904	• . - I ..Ur"— ▼ trt IHtnoia.
GliATfrt HTANi 1087 -8» HO. LAWNDALB ATI., (CHICAGO, 1LUNW
UVBAVWI O OB OB:
rradsodslk: John Vogrl«, box WO, U Halla, IU.
I. l'od|>r««]«.JuUi J. Iiratkoylfi, B. P. 1». 4, lo% H, Otrard, Kaas. II. I'odpradaadaiki Joluf KubalJ, »409 Bwlag »rt., Ho. Ukieaft, 1U. Tajslk: John Vsrdsrbar, 9T0S Bo. Uwidili Ava., Chisago, 1U. Blafajaiki Aatoa J. Tarbovaa, P. O. hot 1, OlMfo, IU. Zapisnikar: Joka M o lak, 400« W. »1*1 Bt, Uklaafa, 111.
Jala Anbroiit, 181 bo* Uaaaaakarg, Pa.
Paul Burger, T41-1.» BI., La Bali«, ill.
P. B. Tauchar, 074 Aksay A?*, Boak Bprtaga, Wf.
posoTxn oonii
Aatoa Hrast, »11 -08th Ava, Naw Dalutk, Mia a. Jala Badllfk, 07» box, Bwltkoa, Pa. u Hudolf l'latarlak, 480 boi, Brtdgavllla, Pa.
Jaia Zavartslk.
TUOTXI BDBAVWIX:
P. J. Ksra, M. D., ONI BI. Olalr Ara., Clsvalaad, Okla. VBE DBNABNB BABBVB Of BTTABI, U at UAajo gL ipnmii o* la B. M. P. J. uaj sa poMljaJo aa oaalovi
TAJNIŠTVO & y. P. J, M67—M Bo. Lawadala Av*. Oklcago, XB.
PBXTOftBB OLBDB OBBBBALBBOA NAOVAWA aa BOMJaJa
xaalov:	i .
BLOVKNIKI ZDRAVNIK 838 Pann Av., Plllaburgh, Pa.
niMiMiiiaiiHiiniiinnimiiiMHmM*M
■ - -	Dr. Xttl*r Ja
najaurajftl tla«
ki ima fl lat. n« irak m f •ilia vi jaii ju
tainlk mulnlk
MMMk Xaainpljapja krvi adravl a
\li\vj?t
I • u m a I i|r, ura?. Krili*.
Vm bnlaanl, kl prlkaJsJa pa v»4nan» odloku a ilia vim pu uarajMttl m«to«||. Ka< kor kltro upaalla, da vim ponahuja moil;«
Ktotnual, na takaita, taiavai pridlta in i vam Ja torn »upat povrnil
iuianja aavi, k| vudl la mehurja uidra* vim v bralkam laau. Hrdra<ala «11 v»4na kilo o ciira vim » IS ura k la a(a«r kraa «p» •mali«.
PuUanl mahurja. kl pavarallja Mi> tin* v krilu In krkts la vlaaih tu.li prl •Itullanju *«*4a, uadravln • nutuvoatj«.
svojo gost lino v oblak vms Bio vfBttHi In Hrvatom ? okoliat YooBfatown, 0. Kodnr potoJoU akoti maato bU po opravka, m o-flaaita pri mani. Imam rasno rt-itno dobra pljafc, »vašo pivo brto-javoo, aMvovaa, viokp, amotko It4 JoAtf OlfOla, B. Wt FodifBl 01
Po&tt|atel|em denarja!
A« vodno a« lahko danar pollja v staro domovino pa kraalMfcam krsajava in potom potu, toda sprsjamamo ga la pod pogojam, da a« valad vojna mo-gola IxpMa r. xamudo.
Danar m ko v nokanam alolaj« istukljan, ampak nastali xamorajo la xamuda. .	•' ..
Pa krmtkUrnm krcojavu aa uimors poslati la okrogla anaska po sto, na prlmar 100. 200. 300. 400. KoO, 000 in tako dalla do daaat tiaod kron, /.a braojavn« strotk* ja nafkoljaa. da sa nam poA/a 94 m vsak naslov; ako boda kaj prava* aH pramalo, bomo poslali naaaj, oairoma pkmli aa primanjkljaj,
O aairom na sadaaja raamara, kar aa valjava danarja skoraj vsak dan Ixpramani, nam ja namagola ta o«ldaljana kraja priolrfavatl natančna rana donarja, tar tw»damo od adaj napraj do prskllra fa#unall krona po rani, kakor i><>da naxnanjana v listu "Olas Naroda" isti dan, ko nam doapa v roka dsnar, mofp»4a tudi po nilji rani, m staJaj, do bi raamora nanaala tako.
Kdor ioli, da a« isplalilo laVHU po kroailAnom krsojav«, naj pripomni na danarnl na ko« n ki "po*lja naj so br tO Javna".
T VB DBA PRANK BAKBRR.
BI Corilaodl Btraol,	r Na« Tork.
"Architect
til I-. U Mita P., C Map,
z*
i*r*m\ im tx4olovanjo aUvblnaklh nohtov. TaL Prank Bn HOl TBL. NA INIMU AVftIN 9M0t ,
T
PBOBTBVZ
5 TAROCORSK! t
Junaki Svobode:
flown or ČRTICE IS balkava^
IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII
ON AM', OMAMO...
"Če napove naš gospodar Turčinu vojno, pa
Kit vzamemo."
"Tudi jaz bi šla na vojno!"
Milojko se vnovič nasmehne.
"Tudi ti bi šlal . . .* Kdo bo pa paeel oveef"
"Kj, kaj mi owe, ako je vojna. Piartila bi je, da jih čuva Bog, a jaz bi Šla."
"Potem bi se bili ekupej, »estriea.
•	"Kj, »kupaj bi ae bili," je veselo vzkliknila deklica. "In vzeli bi Skader, naj je bil nekdaj itak na*. In Turek bi bežal, bežal, bežal . . ."
"In Turek bi bežal, bežal, bežal," je ponovil Milojftto. "Ej, to bi ae bili, biti, bili . . . Za Koeovo, za I^azarja, za Miloša, za vee junake, ki »o jih Turki pobili, bi ae maščevali. Da bi le napovedal ifOMpodar vojno.	•
"Da bi le napovedal," ae je zamislila Dobro-alava, ae zamislil Milojko . . .
Tam daleč nekje je prepeval nekdo peaem. Pevsl je gotovo na vea glss, a glasovi ao prihajali do Doliroalave in Milojka nejaani in nerazločni, kakor bi prihajali iz globočine teanih »ten in hrepeneli kviško, v višave na aolnee . . . Ne-juNiii ao bili ti glaaovi pesmi, a njima ao bili jaani in razločni, kakor bi ne pel oni tam daleč nekje, ampak zraven nju. In Dobroalava j* prijelo tam* burieo in apremljala peaem, pevsjoča:
"Onain', onaanot za brda ona. pogažen konj' ma kliku je Jugi U pomoč, djeco, u pomoč ainei, avetit me starca, svet vsš je drug!"* )
Navdušeno je donela peaem in odmevala od brda do brda in zdelo ae je, kakor da poje vaa ("'rn a gora, ve« narod. Odmevala je v srcih ta peaem hrepenenja in at remi jen ja, neugnsnega in f neugaaloga, ki je aililo preko ozkih, tesnih mej domovine tja k tlačeni, zaaužnjeni raji, vzdihujoči po avobodi . . . Rastls j« peaem in kipela, ter ae zlivala v velik, alien krik, kakor krik sokolu, pripravljajočega ae na amel, zmagonoaett vzlet, da a sil-nim zamahom peruti plane a svojih
akul In »tre, kakor plaz vse naailje, vae robdfri...
•
In v iatini je zamahnil aokol v avojih črnih gorah a peruti, kriknil, da je odmevalo po šlr-nem avetu. Razpel je avoja krila in v zmagonos-nem poletu obkrožil še enkrat avoje gnezdo ter »e »pustil nad dušmsnina.
Milen in junaški je bil ta polet, zmagonoaen in »laven . . . Padala je trdnjava za trdnjavo: Ilamiea, Dsšftš, liogaj, Hišnik, Hum, Vranj . . .—Kadi« j<- Tuzi, padlo Gusinje, Bjelopolje, Beranc, Peč, Sv. Ivan Meduvanakl, Ljaš... Topovi ao peli avojo atrašno in veličastno peaem z bronaetkm glaaom in aipali iz avojih žrel jekleni dež, žvenke-tale ao aablje in rdečlli ae bajoneti. Kri je poli-vnla zemljo in akale, kri junakov in dušmaninov, da jo blagoalovi, da opere z nje vžig atoletnega rolMtva. Cvetovi bodo pognali iz te krvi, cvetovi ftVdbodc, nad w ljubljene, tako zažčljene . . . Krvav kr»t je prejemal narod, prerojenje v boljšo lMMločnoat, v novo življenje . . . Najdražje avoje je polagal narod na oltar domovine, alnove avoje. A žrtev mora biti .. r_________
Veliki petek je bil, ko ae je glaallo »z ti-»oče rili grl: Dopolnjeno je I" . .In grom to-p »v je potrjal te velike besede, ta velik krik, ter oznanjal velikonočno jutro . . . Zemlja ae je iMrenala v»l«d korakov junaške vojake, ki je lo-inilii prod seboj vae ovire in zmagovala In apela dalje . . . dni je . . . "onam', onamo, za brda ona . . ."
I'red Tarabošein divja boj. Hilujo granate, puške pojo zloveščo, krvavo melodijo morije. H rebrna »opara plava nad bojiščem, ae trga in »P*1 8g<*č«. ArapneU orjejo zemljo, podirajo, doni troimlia. Junak je ne ališi. On ve, da mora naprej, on hoče priti tja, odkoder pošiljajo aovražui topovi »mrt trnogomki vojaki, da jih priaili k
"Kaj delaš ti tukaj, dete," je vprašal mlado deklico-Čmogorsko, junak, lirokopleč in sokolje-gn (»ogleda.	-----------
DekUei ao zažarele velike, črne oči.
" Prišla aem, da pomorem ranjenim junakomy gotpodart" '	£
"Preblizu ai krogelj, dete. Ne hodi v bojno črto."
(KitnaJala je deklica a glavo.
"Kanjcnci trpijo, gospodsr in potrebujejo pomoči. Na bojim ss krogelj."
*	"Ne bojiš ae kro*eljf A če te katera za-
denenet"
"(loapodar ... za domovino, za avobodo naroda dam avoje življenja . . . Naj prileti krof-Ija. Kri Črnogorke bi poškropila to zemljo In ne
Imi mi žal življenja, ki bi ga morala zgubiti, ako » trm pomorem aarno enemu vojaku . • ."
Zažarele »o oči junaku-krslju, oroaile in ob-jrl j«» glavo dekliee, ter jo atienil k eebi.
" Uvula ti, dete junakinja, hvala tl za te besedi* OUjtalc no mi duio, ki plaka ob pogledu tolik iti žrtev, otrlr no aolae,,ki jih lije vsled gorja, ki uh jc prinmls vojna metli in mojemu narodu."
• ) Stari .log Bogdan jr itnrl devet sinov,
ki mi >*i x očrt nan vred |»»dli n» Konovem, na VhIov dan lrt» 13H9, mtn >«• teptan od konj, zato kliče na puauoč, d» gu uavetijo.
Zagledal ae je ka trenutek ▼ daljavo, tja, od koder ao bljuvali topovi aort, nato pa vprašal, aklonjen k nji:
"Kako ti je ime, junakinjafs. v
---"Dobroalava, gospodar! Dobroalava fcogaši-
nova iz aela Bjelopolja blizu Žabljaka." , "In kje ti ja očef" "Bije ael"'
"In bratjef Imaš brate?" "Imam tri goapodar." "In oni!" "Bijejo ael" "Pa še padejo9"
"Bog jih bo šuval; a mati jih je rodila, da ae bi jejo."
Pobožal je kralj-junak deklico po zagorelem, lepem lieu.
"Bog čuvaj vae tvoje in tebe, junakinja moja." ,
e -
Bil je atrašen boj, ki ae je kvojeval ob utrdbah Taraboša ono uaodno noš, ko ae aklenili LeŠ-njani akupno a ceklijanakim bataljonom, da oevo-je trdnjavo Taraiboš. Krogi je ao deževale in junaki ao padali kakor k Um je pod arpom. Tedaj je padel tudi Bogašin in njegovi trije einovi. Starejša ainova ata ležala daleč drug od drugega. Najmlajšega, Milojka pa ao izvlekli izpod očetovega trupla. Sigurno je opazil oče, da je padel najmlajši ehi, zadet od kroglje in da ga ščiti, ga je pokril z laatnim truplom. A beane granate nieo »poštovale očetove ljubezni Raztrgale ao ga in ubile aina.
Dobroalava ni zaplakaia. Le njena lepa Ilea ao obledela. Pogled ae ji je za trenutek zaaadil v Taraboš in njegove okope, ki ao gledali na črno-; goree z kruto-reenim, ciničnim naameškom, kakor bi hotel reči: Zaman vaš trud, vi aokoli . . . Odfe-tUe nazaj v vaša gnesda, zakaj ta ai polomite krila . . . Poljubila je očeta na krvavo čelo, po-ljubila brate. V areu ao ji pač vatajali viharji, bo-leat je silila na dan in oči ao ae je nehote oroaile. Klešeš kraj očeta in bratov je aklenila, da oaveti njihovo amrt. In po tej priaegi, sklenjeni in izgovorjeni aamo v m »lih, v duhu, je leglo na njeno lice nekaj trpkega, jeklenega . . .
Neki dan po bitki, ko ao vtihnili topovi, kakor pred vtiaom grooote, kakor bi ae vatrašUi aame aefce in evojega dela, je šel kralj po bojišču
in z roanimi očmi štel ranjene in mrtve junake. ' Naenkrat je obetal in ae aklonil:
* * Dobroalava ... tudi ti ai legla na žrtvenik, ti junakinjaf I"
Deklica ni bila mrtva. Daai ao ji bile razme-aarjene prsi vsled šrapnela, je še živela. Truden, boleeten izraz ji je objel obraz in motne, oči je vprla v kralja. Ko ga je epoznala, je šel preko okrvavljenih uatnic naemehljaj In djala je a tihim, pretrganim glaaom:	> "Maščevala aem odeta ... in braU . . . ge-apodar . . . ihvala Bogu . . . Udeležila aem ae boja ... za domovino . * t za očeta . . . sa brate ... In arečna aem . . . Tudi kri Čmogorke naj bo kamen k avobodi ..."
Ia oči junaka-kraja ata zdrknili dve avetli aolzi in padli da tla, v etrjeno kri, aolzi boleati. Rac junaških avojih pral ai je snel odlikovanje in ga položil na okrvavljene p mi Črnogorke. <• Sklonjene glave ao gledali ta prizor okrog stojcfti in v njih srelh se je mešalo čustvo bolesti a čustvom ponoea. Zakaj, tak narod, ki ima take žene, junake, mora smagovati, mora raeti...
Tam v taboru pa je igrala godba darorija: Onam', onamo ... in polni, mogočni akordi nav-duševalne himne ao trepetali v zraku in phili po bojišču dalje . . . dalje ... v širni daljni a vet ... — —	— — mmm ~~~
HA STEAH
Premirje je podpiaano. Utihnil je bronaati rik topov, utihnil krohot mitraljea. Dolgi dnevi in še daljše noči ae vlečejo v nedogled in vojaka ae okopava trudna v okopih, prezebava ... Ali bo konee klanja In ae povrne, domov k avojim, ali pa zaviši besen boj z novs, boj na življenje in amrt . . . Kdo to ve . . . Ali bolje se je biti, bolje umirati na bojnem polju, nego giniti tu zakopan, prezebajoč in zasledovan od bolezni.
Mraz je * . . Zimska noč . . . Sneg naletava. Bel prt je pokril bojišče. Na brdih In postojankah čujejo atraže, ne zmeneč ae za sneg, ne za mraz. Treba čuti, akrimo in pazno čuti, da ne preseneti kje aorražnik junakov. Po-noana je straža na avojo nalogo. Njeni pasnoati je izročeno tieoče tovarišev, vaa vojsks, ki mir-no spi tsm doli v taboru.
A sneg naletava vedno goatejše, veter brije... Mxzlo je, da zmrzuje arce v prsih ... a kaj to junakon.
Na nekem brdu, raz katerega je lahek pregled daleč okrog po bojišču, tja do okopov iurš-. klh, atoji vojak Vaailij.
Vae je mirno, vae je tiho. Sneg pada naallš-no m goato, mrzla aapa ae zaletava v obraz. Nikjer primarnega zavetišča ...	*
Vojak Vaailij as zavija teaneje v plašč in strmi v daljavo, pazno motreč okolieo, če ae morda po belem anešenem prtu ne plaši sumljiva asnes.
Zdaj pa adaj pomene roke, jih neee k uitom, da vsaj malo ogreje otrple prate in sopst prime aa puško. Kno uro še \n druga atraŠa ga zamenja...
TeAia alušba je to, stati na streli, posebno ▼ mrzli noši, ko pads sneg. Ko drugi spe, mors on bedeti, iapostsvljen vnem nevarnostim in težavam . . . Dolga so tire na straši. Ali treba je vstrsjsti moško, j una ik o, treba sa žrtvovati sa domovino, aa avobodo.
Kj domovina mila .'. , . Zamisli ae vojak, nsaloni ae ob puško. (Dalja aiedi).
V/AXama aaAja
fCCCilr SCICf.
[> Zmerom asm jih Ijabil; zdaj, ko ae bližajo, me je atrah. Oko ne vidi. nho m šuje, še sree ne sluti; nenadoma, aredi veeelega smeha — glej, vašarl
6el aem pred zdavnimi leU k Ljubljane na Vrhniko, tieto pot, hi sem jo premeril tisočkrat Lepo spomladansko jutro ja bilo; ko mi je toplo solnee poadravilo lica, ja seglo tudi v moje sree m je popilo vae aktfcL
Ker m mi ni mudilo, aem legel pod jablan ob cesti in sem bral Shakeepeereja; ne vem, katera drama ja bila; toliko vem, da me je vsega prevzela nepoznana in čecnaturna lepota, da me je nasi «ila in napolnila in da mi je že sijalo v obraz vroče opoldansko solnee, ko sem vstal. .
Omamljen, vee v sanjah, aem Šel dalje po beti cesarski sesti in sem prišel do tfete krčme, Id u mi je popotniku vselej tako prijazno naamehnila izza topolov. V tinti krčmi pa je bilo takrat lepo in mlado dekle. Ne spominjam se veš, kako ji je bilo Ime, kje da je adaj in kako »vi; le lji«be*njive ga, veeelega obrača se spominjam, Čistih oči in solašnega smehljaje Meni je bilo takrat šestnajst let; nikoli še nisem bil poljubil Ženske, niti v sanjah. Kar pa sem bil o-mamljcn aam od svoje mladosti, od solne«, od češe vina in od lepih misli, sem kakor ponevedoma objel dekleta krog pasu in sem jo toplo stisnil k iebi. Se v tistem hi pu mi je roka omahnila in od arama mi je šinila kri v obraz. Ona ae je veselo zaamejala, za vroč tre-notek aem čutil njene ustnice na avojih.
&el sem dalje kakor blagoslov ljen romar, tako srečen in v srcu vriskajoč. Ob tiati lepi uri aem prvikrat ugledal podobo, ki sem jo videl kaateje še mnogokrat, al take aatašne m ja»ne nikoli več: voz je švignil mimo mojih oči, v vozu je sedela ženska, kakor bi je ne vkM lepše v eamih nebeških aanjah; aolnee ae je lesketa lo v zlatih laaeh, sijalo je na beli alamnik. na belo bluzo, na beloža reča lica ; kakdr se je podofra pri k#zala, tako je bliskoma ugasnila tegiuUa — svetloba v svetlobo. Kadar sem jo videl v poznejših letih, me je bilo strah in umaknil sem se prav do jarka: "T»ko s šla, mladoet, tako si mi pobegni la, sreče, brez pozdrava in blago-albval" Takrat pa sem gledal za njo z veselimi očmi: "Hiti, jadmo hiti, prihodnoet moja, pa te doj-dem a temi mladimi nogami ...
Ni se še prikazala bela Sveta Trojica na hohua, ko aem se osr! ves osupel po imačni pokrajini. Kdaj ao bile prišl* sence in odkod, kdaj je bil ugaanil dant Tiho in nevidno je bila noč popila dan in svetlobo njegovo; tiho in nevidno so bile legle sence na moje sree ter so zagrnile mladost, arečo in zaupanje.
Saj ne tam za gorami v vese lem solncu; pred menoj v tišin in grozoti noči je pravo moje živ ljenje; tam ao črne skrbi, je prezgodnja utrujenost, je rano spoznanje, k ponižanja in trpljenja porojeno. In vse, kar je bilo lepe ga od zora do mraka, vse je le spomin, all so morda le aanje; ki jih je Bog poelal sa tolažbo — objokanemu otroku ropotuljao
Tako tešak mi je bil korak, ka-kor da asm Ml vas dan hodil tisto pot, ki je tri ure hoda. Videl sem M vsa, kakor ja v resnici bilo; najdražji sbraz razglodan od skrbi, najmlajše oči objokane, naj-blažje uatnlee trepetajoče od pritajenega ihtenja ...
Zmerom aem ljubil večerne sen-če; kadar ao mi v lica dahnHe, me je bilo atrah. Gledal sem v dsn naaaj vae de jutra in teiko ae mi je storilo pri srcu. Kaj ni bilo na tej kratki poti veliko luči, veliko lepote, veliko sladkosti — jn vse to ugašeno, kakor potopljeno v črno močvirje t C« je SMgeše, da se tako zgodi, šs je grenak m trpek eelo qpomin earn: ali ja bila vaa tista lepote zlagana, vsa tista sladkost l# opojna prevara, tista luč Is dhnaat plamen ia nočif Ali ao le aaaoe reanlčne in večne je vae drugo le gola doarišljija, le 1 f
pa do teh zadnjih senc, vae je bil« gola doaoišljija, posta samopreva-
ra.
Strašna je noč, kadar stopa ia doline s tihimi koraki; atrašnejša je ta hladna praznota v aren . . . Da bi že prišla noč, z njo mir in tišina! _
Pum Majskih cest
Ivan Lah.
Zdaj aa bližajo večerne sence in šspeše na vsa tiso tiati odgovor, ki at ga v stoji malodušnoati najbolj bojim resničnost in ve*noet je te-
ma, Jj.isanlJna boš. b vae, kar ja lepega od prvih otroških lat
Voz je-atal pripravljen na dvorišču. Pregrnjen je bil z zeleno odejo, ki je viaela na obeh atra neh čez ročnlke. Hlapec Bomej je aedel na teslu in je nemirno čakd. Konj je stresal a košato grivo in n**trpno hrkal, iztegoval nejevoljno golbec in otepal z repom. Vke je bilo pripravljeno.
"Tinica, pojdi!"
Prikazal ae je pri oknu oaivel obraz z živimi očmi, z nagajivim naamebom.
"Takoj pridem; glej, vino je še na mizi."
Na mizi pod lipo je atalo še vino v kozarcih, kakor amo ga pustili, pred no amo ai izmialili, da ae odpeljemo. Dva velika paa ata ležala ob mizi in sta let »o gledala po vrtu. Prijel sem kozarec in ga pomolil hlapcu. Izpil ga je v dušku.
MDobra pijača, Bomej." In ai je globoko oddahnil.
"Tiniea, pojdi, čemu ae lepoti čiš!" *
• Prikazal s# je zopet prijazni obraz na cftnu.
"Počakaj, pridem takoj! Pij še!"
Natočil aem vina v kozarec in izpil. Leno ata gledala paa novega gospodarja.
"Od kod si ae vzel, kaj hočeš tu,prinaaf"	Y
Naenkrat ao ae vrata odprla in Tinjca je prišla^ stopnicah. Oblečem je bila v lahko rošaato dbleko kakor jo nosijo gospodične na deželi, na glavi je imela preprost slamnik in svilen robec v rokah. Veselo se je zasmejala.
"Kako ai nestrpen! Niti ne počsksš, ds .bi se oblekls." ' Hlapec Bomej je nervozno za-katljal. Z lahnim korakom je atopila na voz m aedla na mehki aedež. ' Paa ata akočila na noge.
"Doma oatanita, kaj bi z ve mat" je rekla in ata ae obrnila faTodšU. /	"
Usedel aem ae poleg nje in hlapec Bomej je pognal.
Tako je zadela vožnja.
Ali ate ališali kdaj pesem, ki je polnila ves svet okoli vas, kakor da poje vaa okolica,- da je glaa odmevu enak in ae razlega od zgmlje do ntfbeaf Ali ste že peli pesem iz vse duše, ko je tre petalo v njej neugnano hrepenje id je hotelo naprej kakorkoli, kamorkoli T — Ali ste obstali kdaj preaenečeni na svoji poti in se vam je sazdelo, da je ves svet o-koli vaa ena sama pesem f—
Taka je pesem dolenjskih cest.
Voz je dndral naprej po beli ce-ati; konju je igrala v zraku košata griva, komat ae je zibal ena komerno.
"Hljo! Kam, na levo ali na deanof"
"Vse eno, kam. Naprej po ce aaraki ceati, kamor zaneae pot, kjer je več krčem!"
Prijel aem Tinico za roko. Meb-ka in nežna je <bila njena roka, zagorela od aolnoa. Tudi njen obraa je bH zagorel, kakor da jo je vaako jutro hodilo poljubljat aolnee. Zato ao bUe šive nje oči in jaaen njen neemeh. Ali vi, ki govorite o srebrnem smehu svojih gospodišen s ko bi vi videli nje žive oči, nje jssni nasmeh, ne pisali bi več o srebrnem smehu svojih gospodišen!:; .
'Obležala je nje roka v moji, nehote nevede.
Vos je ropotal po beli cesti in je polnil a avojim ropotanjem vso okolieo. Jesenski lesovi so šumeli ob ecetV ptiči ao jo obletavali in ao priepeli e svojo pesmijo. Vae ja bila kakor ena aama peaem, ne veš, od kod prihaja, kam gre. Pesem vel ft • od zemlje ()o nebea. Kje so ostale skrbi, ža-loat, nesreča t Ali jih nismo iz-Cdbili kje na eeetif Peberi jih vrag! Kdo ae jttk spomni ob tsj visoki pesmi!
"Hi, vozil" "
"Kako je nežna tvoja roka, Tinka, kako je dobra! Ali še veš, kakšen dar mi je dala nekoč T In jaa sem šel na gore in aem isgubii tisti dar. Vrag vedi, kaj me je neelo na gore. Skale na gorah, sem mieIH, ds se boljše nego v do lihi ljudje In tsm sem izgubil
tvoj dar. Padel je nekam med dkale in ae je iegubH v pesku. Drsgocen dsr je bil, vreden da bi se shranil v okovano akrinjico in ohranil od roda do roda. Tako pa leži zasut med peskom tam v gorah. Iskal sem ga s nemirnim er-m. Toda bolj ko aem ga iakal, bolj ga je zaaipal pesek in bogve, kam ga je odnesel. Odpusti, Tiniea ! O le j, nekoč je bil človek, ki je isgtibil dragocen kamen na poti. In ga je hodil iakat, da je ovieel od žalosti in aknbi. Bog ve, kateri popotnik ga je pobral in prodal, ali pa ga je zavrgel kak otrok kot ničvredno atvar; mogoče tndi, da so ga etrli vocovi s težkimi kolesi. In so govorili ljudje, ki »o ga videli dčdiega pe cesti: Čemu ae vralča ta popotnik m dela napotjef Kareje izgubljeno, je izgubljeno. A!ko ni našel prvič, to tem manj našel drugič. Ali ni boljše, z 'bre&akitmo radostjo oditi v svet nego vračati ae in iskati a tucro in žalostjo, kar je izgiA-IjenoT Toda popotnik jih ni poslušal : iakal je dolgo, ne da <bi bil našel, kar je izgubil; nazadnje ao ga našli mrtvega na onem mestu. Kaj je bilo treba praznega iskanja, žaloeti in emrtif Ali ni bilo boljša, zapeti pesem in oditi v avetf Kdo ve, kaj ga je čakalo drugod na cesti. Ako mu je uaoje-no, bi bi) »topil nekoč v krčmi k njemu popotnik podal bi mu bil dragoceni kamen in reke: Vzemite ga, našel sem ga in vem, da je vaš. Tako pa ni imel niti tega, kar je še čakalo na nadaljnji ce«ti, niti tega, kar je bil izgubil. Unirl je od žalosti in skrbi Bil je ljudem v napo t je, sebi v nesrečo.
Vidiš, Tinica, tako ae je zgodilo z onim tpopotnikom. Zato nieem šel vdč nazaj iakat dragocenega daru, ki si ihi ga dsla. Ako je usojeno, prinede'ga bodo vode z gor in vrgle predme na eeeto: Olej, našle amo, kar ai bil izgubil. Afto ne, Bog i njim! Tako je vidiš, Tinica, s vsem na eve« tu, tudi z mladoetjo in tudi z ljubem i jo. Zato sem ti po vedel, di sem izgubil tvoj drageeni dar, in sem ti dal za primero popotnika, ki jc iskal, kar je bil izgubil, do amrti. Čemu bi se vrač#li, čemu bi iskali? Vse leži tam za nami: nedolžnost, mladoet, ljubezen. Bog ve, kdo je pobral! Ali je našel popotnik in odnesel a seboj, ali je zavrgel otrok kot ničvredno atvar, ali je stri voz s težkimi kolesi. Ne našli bi, če bi iskali do amrti. Žalost bi objela naša area m staroat bi zlezla na rame. Ako je uaojeno, prineso vse za nami: nedolžnost, mladost, ljubezen; ako ne, Bog ž njimi! Kdo ve, kaj naa še Čaka na nadaljnji ceati."—
"Hijo, vozi! Vidiš, Tinica, neumno je (žalovati izgubljenim, vračati ae in iskati in ae pri tem starati. Daj rolko, Tinica, zaamej ae z jasnim smehom! Kdo bi mislil na to, kar amo izgubili! Cesta leži pred nami. Hijo, vozil" . Zasvetila ae je krčma ob ceati. Zelen vrt je raetel okoli nje, ka--menita miza je etala pred njo.
"Eha, ustavi!"
Hlapec ,Bomej je pritegnil vajeti. Konj je zavil, kakor da bi aam vedel, (kaj in kako. Kdo ve, kolikokrat jc vozil mimo, nikoli še ni vozil, da bi ae ne bil ustavil pred krčmo. Zato je zavil in ae uetavil naravnost pred vrati, kakor je navada.
"Liter vina, krSmart"
Debel človek se je zasmejal na pragu.
"Ali (bodete rumenega ali rde-črgat"
" Rdečega."
Godec se jc prebudil za mizo, kjer je spal od prejšnje noči. T*-ko j ee je prcbudH, kakor hitro ja slišal besedo o vinu. Vsel je harmoniko in je nategnil veeelo pesem.
Ali ate kdaj ališali godčovako pesem t Niiče na svetu ne poje kskor on. Pometali amo proŠ vse narodne infttrumente, ko smo zaslišali njegovo harmonfco. Vragu samemu je menda odnesel svojo umetnost.
Stopila svs s Tinico s vosa in celo hlapec Bomej ae je začel nemirno premikati. Konj je aem-I jo kopal z nogo. Komaj ja voa nt al na svojem mestu; skoraj hi ae bila začela kolesa premikati. r> (Konee prikodnjiš).
lite vselej stari ta Mfl Vaš sossd iaorda šs ne v* fe je
ljen prt svojih šttaialjlh. »I