foj&usta pfctčcvta 9 potiatMŽU. Poštni Uta JU Letnik XI. V Ljubljani, dne L julija 1931. 13. in 14. štev. Ustanovitev enotnega udruženja. Dan 31. junij 1931 je 'zgodovinski da'tum v razvoju stanovskega gibanja ipoštno-tele-grafsko-teIetomsikega osobija kraljevine Jugoslavije. Tega dne se je ustanovilo na izrednem kongresu Saveza p. 1. it. uslužbencev v iBeogradu in na osnovi § 76. uradniškega zakona enotno udruženje p. 1. t. nameščencev. Kongres je sklical im vodil g. Toma Jovanovič kot ustanovitelj in vesčasni predsednik Saveza. Skupščini, ki je trajala od 10. do il2. in od 15. do (117. ure, je prisostvovalo okrog 200 delegatov in članov iz vseh krajev države. 'Razmeroma majvelč jih je bilo iz Dravske banovine, čeprav je najbo'lj oddaljena, a je isltočasmo tudi organizacijsko še vedno majkrepkejša in najzavednejša. Zastopane so bile tudi vse oštale oblastne organizacije, kakor tudi predstavniki onih organizacij, ki doslej niso bile članice Saveza (Prosvetna zajednica iz Zagreba, maturantski društvi 'iz Zagreba in Ljubljane in društvo nižjih uslužbencev iz Ljubljane). (Kot odposlanec g. prometnega ministra se je udeležil skupščine g. min. inšpektor Jura-čič. S skupščine so bile odposlane pozdravne brzojavke 'Mij. Vel. kralju, predsedniku vlade, promeltnemu ministru in njegovemu pomočniku g. Ratajcu. Od kralja je vladallo precej bojlno razpoloženje posameznih skupin, vendar je bilo od vsega pdčetka jasno, da obvlada situacijo in ima ključ relšiltve dosedanji predsednik Saveza g. Toma Jovanovič, ki je vodil svojo zadnjo skupščino — kot upokojenec ne more biti več funkcionar organizacije — z isto odločnostjo in brezprimerno rutino, kakor vse prejšnje kongrese in skupščine. 'Uvodoma omenja predsednik, da se po sili zakona poslavlja s svojega mesta in stopa med redne člane organizacije z željo, da se nadaljuje dosedanje delo in pravec ter da poteče tudi današnja izredna skupščina tako kakor vsi dosedanji kongresi, to je v redu in solidarnosti. 'Poročilo uprave očrta delovanje Saveza do danes in smernice za nadaljnje delo nove organizacije. Bilanca izkazuje povoljno stanje imovine Saveza. lObveznosIti im dolgovi so nasproti aktivam, ki znašajo il,863.000 Din, malenkostne, talko da znaša čista imovina organizacije blizu milijona dinarjev, pri čemer se mora upoštevati, da se računa vrednost nepremičnin po nakupni ceni, medtem ko je resnična današnja vrednost vsaj trikrat večja. (Domovi, ki iže stoje ali ki se bodo šele zgradili, morajo biti in ostati kakor ustanove, kakor cerkve last vseh p. 1.1. uslužbencev za vse čase in vse generacije. Težlkoča je v tem, da v nekaterih središčih še niso postavljeni domovi, ali pa so ponekod osnovane take ustanove na zadružni osnovi. Treba bi bilo prenesti vse te nepremičnine v imovino centrale, 'katere dolžnost bi bila, začeti s sistematično gradnjo domov po vseh središčih, prvenstveno seveda tam, kjer imajo že zemljišče za stavbo, a hajpoprej ravno v Ljubljani. Pri predlogu glavne uprave o izpremem-bi pravil, odnosno prilagoditvi organizacije določilom novega uradniškega zakona, pride do burne debate in ostrega prerekanja že pri 2. členu osnutka novih pravil. Prisotni dele-gatje se podele v dva tabora glede načelnega mišljenja o ustroju novega udruženja. Uprava in posamezniki so za osnutek, ki določa 9 banovinskih sekcij na sedežu vsake banovine, a kot 10. sekcija naj bi bila beograjska sekcija, katera bi fungirala istočasno kot centralna uprava udruženja, ki bi štola 10 članov. Drugi del, zastopan pred vsem v predsednikih poedinih oblastnih organizacij, zahteva, da bodi beograjska sekcija enakovredna im enakopravna vsem ostalim banovinskim sekcijam, nad vsemi pa naj bo centralna uprava, izvoljena na kongresu, kot vrhovno In samostojno telo. Ker se mišljenja nikakor ne dajo izenačiti in nobena stran ne odneha, odredi predsednik g. Toma Jovanovič triurni odmor, katerega maj porabi ena In druga stran 'kongresa razmišljanju, kako bi se došlo do mirne im solidarne rešitve, da bi tudi ta kongres potekel in se zaključil v redu in mirp, kakor vsi dosedanji kongresi. Nadaljevanje kongresa ob 15. uri takoj ob početku pokaže, da je odmor blagodejno vplival in da se tako ena kakor druga stran zaveda možnosti dalekosežnih posledic, dko brezpogojno vztraja pri svoji zahtevi. Predsednik poudarja, da dela glavne težkoče v prvi vrsti denarno vprašanje. Organizacije, ki so si tekom svoje 'samostojnosti pridobile znatnejšo imovino, ljubosumno gledajo na one organizacije, ki bodo prinesle v skupno udruženje manjšo doto ali nikakršne, ali pa sodijo po onem napačnem reku: kar je tvoje, to je moje, a kar je moje, to tebi nič mar! Tako edinstvo pa ni pravilno in ne more vesti do duhovnega edinstva. Če je ena sama organizacija, mora biti tudi samo ena blagajna, v to blagajno pa moramo dati vsi vse, kar imamo, ter uživati potem vsak in vsi skupne moralne in materialne blagodeti organizacije. Nato slede izjave posameznih predstavnikov poedinih organizacij. Predsedniki oblastnih organizacij izjavijo, da izroče vso imovino teh organizacij centralnemu udruženju. Predsednik splitske obl. organizacije, t. j. nove primorske banovinske sekcije, izjavi, da je v načelu prav tako za ta Sklep, da pa nima praktične vrednosti, ker splitska organizacija nima nikake imovine, kajti je odstopila vso svojo .imovino Poštnemu domu v Splitu. Ta pa je osnovan na zadružni podlagi, pa zato organizacija ne more razpolagati z denarjem Poštnega doma kot samostojne zadruge. Podobno izjavi predsednik maturantskega udruženja g. Pešelj, da so maturanti za to, da se odlda ves denar centralni blagajni, ali da oni nimajo nikakega premoženja. Predstavnik osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev g. Penko izjavi, da njihovo društvo ne da denarja, ker vobče ne namerava vstopiti v novo udruženje z ozirom na to, ker pričakujejo, da bo zvaničnikom in služite-Ijem dovoljena posebna organizacija za vso državo, v kakršnem smislu so že predložili tudi osnutek novih pravil g. prometnemu ministru. Končno sprejme kongres deklaracijo Saveza in vseh organizacij, da se da celokupna imovina na oltar vzajemnosti v centralno blagajno. Dokler se te izjave ne realizirajo, se sprejme Savezni osnutek pravil s pripombo v prehodnih določbah, da so ta pravila začasna, t. j. dokler se ne uredi imovinsko stanje Saveza in oblastnih organizacij. To se pa mora izvršiti najdlje v teku 6 mesecev. V tem času se mora sklicati redna skupščina, ki bo sprejela nova pravila, izdelana v sporazumu z vsemi banovinskimi sekcijami. Te sekcije, kakor tudi sam Savez, pa so vezane, da morajo zadržati imovinsko stanje od 31. junija 1931, to je, da ne smejo ničesar odtujiti, odprodati, zadolžiti ali pokloniti. Ta čas tvorijo glavno upravo udruženja uprava beograjske banovinske sekcije ter predsedniki in tajniki vseh banovinskih sekcij. Volitve se izvrše na osnovi Savezne kandidatne liste z g. Miloradom Jovanovičem, upravnikom pošte Beograd 3, na čelu. Predsednik ta ostali funkcionarji udruženja se izvolijo na prvi seji. Končno sprejme kongres z velikanskim navdušenjem in dolgotrajnimi ovacijami predlog g. Nalkiča, da se izvoli g. Toma Jovanovič za dosmrtnega častnega predsednika udruženja. (Na osnovi zaključkov kongresa udruženja, se je izvršila teden dni pozneje, t. j. 28. junija 1.1. v Ljubljani .izredna skupščina OPO, ki: je bila obenem ustanovna skupščina Dravske banovinske sekcije Udruženja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije. (Skupščini je prisostvovalo okrog 70 članov, precej tudi z dežele. K er . je bila skupščina izredna im sklicana samo v svrho, da se prilagodi dosedanja oblastna organizacija pravilom za novo banovinsko sekcijo, so izostale vse običajne formalnosti. Poročilo uprave je bilo kratko in samo ugotavlja, da se .mora izvršiti reorganizacija na osnovi zakona o uradnikih in na osnovi dne 31. 'junija t. 1. sprejetih pravil Udruženja p. t. t. uslužbencev za vso državo. Skupščina sklene, da organizacija ne likvidira, ampak da se samo prilagodi novemu stanju, da sprejema za čas 6 mesecev pravila Udruženja, da pa se bo še naprej prizadevala, da dobi Udruženje nova pravila, ki bi bolje ustrezala našim zahtevam in koristim. Imovina OPIO, ki je znašala na dan 27. junija t. 1. Din, preide začasno, do novih pravil, na banovinsko sekcijo. Prva skupščina te sekcije pa bo odločila, kako in kam se končno porazdeli imovina. Ako bi sekcija ne mogla pristati na nova pravila ali ako bi ostale organizacije ne dale svoje imovine v centralno blagajno, preide imovina OPO na zadrugo »Poštni dom«. Volitve so se izvršile že po novih pravilih, ki določajo za banovinske sekcije samo 7 odbornikov in- 2 namestnika ter 5 članov in 2 namestnika nadzornega odbora. V upravni odbor so bili izvoljeni: Cuderman Leopold, Čampa Josip, iMikuževa Slava, Slabina Josip, Šalehar Franc in Štukelj Josip, a za namestnika Cuderman Franc in Kavčič Ivan. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Boh Anton, Dular Josip, Pokorn Tomo, Rakovec Ivan in Škrjanec Alojzij, a za namestnika: Hauptman Josip in Metelko Ivan. Funkcionarje '(predsednika, tajnika in blagajnika) bo izvolila prva odborov® seija iz svoje srede. TIHI E n\EX CO. Ljubljana, Gradišče 10 Zagreb, Sajmište br. 56 Telefonjšt. 268 interurban Ustanovljeno 1906 Specjialna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih potrebščin Pisalni stroji na obroke Jos. Štukelj: O pokojninskem fondu in rodbinski pokojnini.* i. V seriji člankov, ki jih nameravam napisati o novem uradniškem izakonu, ne sme manjkati 'članek o rodbin s/ki pokojnini in o pokojninskem fondu, ki je v neposredni zvezi s to pOkOjnino. 'Vsakega, ki ima rodbino, skrbi, kako bo po njegovi ismrti z njegovo rodbino in kaj bo prejemala od države v svojo /preskrbo. Zato zanima vsakega državnega 'usllužtoenca: ali moram kaj prispevati in koliko moram prispevati od svojih prejemkov, da bo imela rodbina pravico do pokojnine? Zadnji uradniški zakon ni poznal posebnega sklada (fonda), v katerega bi morali aktivni in upokojeni državni uslužbenci plačevati prispevke in iz katerega bi se po njihovi smrti izplačevale rodbinske pokojnine. Tak sklad je ustanovil šele novi uradniški zakon ter mu določil vse pravice in dolžnosti. S tem je zakonodajalec odredil to, kar že imajo drugi /stanovi, ki so si, bodisi prostovoljno bodisi prisilno, ustanovili /take sklade, v katere morajo prispevati dosti večje prispevke kakor sedaj državni uslužbenci. V pokojninski sklad morajo plačevati vsi aktivni /državni uslužbenci (o upokojencih pozneje) brez razlike spola, rodbinskega stanja in /starosti. V sklad morajo plačevati torej Vsi ženski in moški uslužbenci brez razlike, ali so omožene odnosno oženjeni, ali pa samski ,(§ .135). To določilo je po mojem mnenju pravično, ker se tako tudi samci, ki predstavljajo sicer suho vejo na živem narodnem telesu (pa brez zamere!), in neomožene uslužbenke pritegnejo k vzdrževanju rodbin državnih uslužbencev in s tem k jačanju narodnih sil. Njim je to plačevanje tem manij nadležno, ker jim ni treba vzdrževati rodbin. Ta pokojninski /Sklad pa ni namenjen samo za civilne državne uslužbence, temveč tudi za uslužbence vojske in mornarice ter za uslužbence prometnih ustanov (železničarje in brodarje). Da zakon pri zadnjih uslužbencih ne omenja rodbinskih pokojnin, je razlog očividno ta, ker bo v kratkem izšel nov zakon o prometnem osobju, zakonodajalec pa je hotel, da plačujejo vsi uslužbenci že od 1. aprila 1.1. v pokojninski /sklad. Naknadno 'odtegovanje prispevkov bi pa uslužbence 'preveč zadelo. V pokojninski /sklad pa morajo po § 272 od 1. aprila t. 1. naprej plačevati prispevke tudi oni državni uslužbenci, ki so bili v času od 1. septembra 1923 do 31. marca 1931 upokojeni s prejemki, določenimi po pravkar imenovanem zakonu. Upokojenci pa, ki so bili upokojeni pred il. septembrom 1923, ali pa še po tem datumu, toda s prejemki, določanimi po zakonih, ki so veljali pred 1. septembrom 1923, lahko, če želijo, plačujeljo prispevke v pokojninski fond, in sicer od kadar hočejo in do kadar hočejo. Kalj je pa is prejšnjo dobo, ko še nismo plačevali v pokojninski /sklad? Ali imajo naše rodbine takoj sedalj pravico do pokojnine, ako nas pobere nezaželjena smrt? Tudi to je zakon jasno rešil s tem, da je v § 265. določil, da se za državne uslužbence, ki so bili na dan 1. aprila 1931 v aktivni državni službi, ali pa so bili prej' v službi, pa se bodo šele vanjo zopet vrnili (Iker so dali ostavko, šli odslužit kadrski rok itd.), računa kot doba vplačevanja v uradniški pokojninski sklad, ves čas, odslužen pred 1. aprilom 1931, ki se po novem uradniškem zakonu pripoznava za pokojnino. Torej brez ozira na to, ali se je po prejšnjih zakonitih predpisih pripoznaval za pokojnino ali ne. (Podobno /določilo ima § 272 za upokojence vseh vrst, bodisi, da so upokojeni po prejem- * V 'članku izpuščam skoro vse, kar ne pri« haja v poštev za p. t. t. uslužbence. kih zakona z dne 31. julija (1923, ali pa še po prejšnjih zakonih. Za obe vrsti upokojencev pravi, da se jim računa kot doba vplačevanja v pokojninski Sklad oni čas, ki jim je bil z izvršljivim (to je po glavni kontroli ocenjenim) rešenjem pripoznan za osebno pokojnino. Obe vrsti upokojencev pa lahko nakupiti za rodbinsko pokojnino dobo od upokojitve do 1. aprila /1931, odnosno drugonavedeni upokojenci do dne, ko bodo začeli plačevati v pokojninski sklad. 1 To določilo je posebno važno za one upokojence, kateri so imeli ob upokojitvi še malo službenih let. S tem, da plačujejo v pokojninski /sklad, se jim še v pokoju večajo odstotki, po katerih se bo odmerila po njihovi smrti rodbini pokojnina. /Uradniški zakon pravi, da je urad. pokojninski Sklad »/samostojna pravna oseba« in da se sme uporabiti samo za izplačevanje rodbinskih pokojnin. Kakor vsaka (fizična) oseba, ima tudi pravna (juridična) oseba svoje pravice in dolžnosti. Saj bistvo osebe obstoja baš v tem, da more biti nositelj pravic in dolžnosti. Uradniški fond torej ni last države ali koga drugega, /temveč samostojna ustanova (oseba). Ker se pa /uradniški fond ne more sam upravljati in gospodariti**, zato določa zakon v § .133, da upravlja sklad državna hipotekarna banka, nadzorstvo nad njo pa vrši finančni minister, kateremu mora vsako leto poročati o Stanju sklada in mu predložiti letni obračun. Ta obračun se .pošilja potem glavni kontroli na pregled, nakar se z razrešnico vred objavi v Službenih novinah. Za javnost računov je potemtakem dovolj preskrbljeno in bomo imeli dovolj vpogleda v upravljanje fonda. II. Dohodki /Sklada so: 1. prvomesečni prejemki... uradnikov, uradniških pripravnikov, zvaničnikov in slu-žiteljev; 2. prvomesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki ob napredovanju; 3. mesečni prispevki (vloge); 4. obresti od fondovega kapitala; 6. disciplinske denarne kazni. Kaj so prvomesečni prejemki? Nobenega dvoma ni, da gre prvomesečna plača kandidata, ki je prvič stopil v državno Službo kot uradniški pripravnik ali zvaničnik (potem ko je bil dve leti dnevničar, § .10) ali s lužit el j, v /pokojninski sklad. Tako tudi ni dvoma, da gre pri napredovanjih ali imenovanjih v višje skupine /(§ 263) prvomesečna razlika v pokojninski /sklad. Zakon namreč točno razlikuje med postavitvijo, napredovanjem in imenovanjem. (Napredovanje se smatra samo (§ 48) po-meknitev v višjo položajno skupino, pri kateri obdrži uslužbenec stari naslov (zvanje), o imenovanju pa govorimo tedaj, če dobi uslužbenec /drug naslov, pa najsi dobi s tem višjo Skupino ali ne. Kak slučaj pa nastopi pri prehodu iz stroke v /stroko, ako je to zvezano z imenovanjem v višjo položajno skupino? Tak slučaj nastopi, ako uradnik X. ali JX. položajne skupine dobi diplomo te ali one fakultete in mora dobiti po § 58. /u. z. Vlili, položajno skupino. Enak slučaj /nastopi, če uradnik X. položajne skupine napravi maturo in dobi pri prehodu v višjo stroko IX. položajno skupino. Pri vseh prehodih Iz stroke v stroko se zakonodajalec poslužuje izraza »dobi grupu«. Ker pa uslužbenec v vsakem takem primeru izpremeni zvanje in pride v nekaterih pri- ** Ker hočem, da me razume sle/herni poišt/ni uslužbenec, /pišem /kolikor sploh mogoče poljudno. — Opomba pisca. merili v višjo skupino, moramo, posebno z ozirom na § 263. u. z., smatrati tak prehod kot »imenovanje« ter gre v pokojninski sklad prvomesečna razlika, ne pa morda prvomesečna plača. Prav za prav pa ne gre v pokojninski sklald prvo — temveč trinajstmesečna razlika. Po § 263. ostanejo namreč uslužbencem, ki bodo po 1. aprilu t.l. napredovali ali .bili .imenovani v višje skupine, eno leto še stari prejemki, to je prejemki prejšnje skupine; prva razlika, torej 13. meseca, pa gre v pokojninski sklad (§ 263., odst. 6). Kako je pa, če dobi uradniški pripravnik po 3 ali več letih in po položenem izpitu uradniško mesto? Za talke primere rabi zakon dosledno izraz »postavitev« (§ 12, 47 itd.). V takem primeru gredo najbrž prvomesečni celotni uradniški prejemki v pokojninski Sklad (§ 134, t. 1), drugi mesec pa že dobi cele prejemke. Če to drži, je veliko ugodneje, kakor pa če bi se smatralo kot napredovanje ali imenovanje in bi prišel do uradniških prejemkov šele po /13 mesecih. (Plača pripravnika znaša na primer Din 1400.—, plača uradnika X. polož. skupine pa Din 1675, Trinajstmesečna razlika znaša 3575 Din!) Dasi so to njegovi prvomesečni uradniški prejemki, vendar se bojim, da bo praksa drugačna, zato to takoj omenim, da ne bi koga zavedel. Prav isto kakor za postavitev uradniškega pripravnika za uradnika, velja tudi za postavitev zvaničnika, ki ima 3 leta zvanični-ške službe in izobrazbo /in izpit za uradnika, ter se postavi /za uradnika X. položajne skupine ali pa za prevedbo zvaničnika (služilte-Ija) za uradniškega pripravnika. Kalj pa mesečni vlogi (prispevki)? Po § 137 znašajo 5% od osnove za vlaganje. To osnovo pa ne tvorijo vsi prejemki, temveč je pri uradnikih samo plača in položajna doklada, /pri izvaničnikih in /služiteljih pa samo plača, ker položajne doklade nimajo. Od osebne draginjske doklade se torej nič ne vplačuje v pokojninski sklad, prav tako seveda tudi ne od rodbinske drag. doklade in razlik, o katerih je bil govor v P. Gl. od 15. maja t. 1. Glede upokojencev pravi zakon, da tvorijo osnovo (za vlaganje v pokoj, fond) njihovi zadnji aktivni prejemki, po katerih jim je bila odrejena pokojnina. To so nekateri tolmačili talko, da morajo plačevati tudi od osebne draginjske doklade. (Vendar to ne drži. Zakon ostro loči pri prejemkih upokojencev »pokojnino« in osebno drag. doklado. (Glej § /123, 124; posebno § 127, ki pravi, da ima upokojeni drž. uslužbenec poleg pokojnine še osebno drag. doklado; dalje § 244, ki pravi, da se zmanjšanje pokojninskih prejemkov (pri disciplinski kazni) nanaša na pokojnino in na osebno drag. doklado.) Upokojenec mora torej plačevati 5% od plače in položajne doklade (odnosno zvaničnik samo od plače), ki jo je imel kot aktiven, ne pa od pokojninskih prejerrtkov, ki so vsaj za 5% manjši kakor aktivni, kakor smo videli v zadnjem članku. Zato se pa tudi njegovi rodbini odmeri rodbinska pokojnina po njegovih aktivnih prejemkih, ne pa po njegovi pokojnini. Uradniški pripravnik plačuje 5% od polovice svoje plače. Za upokojence, ki so bili upokojeni s prejemki zakona od 3(1. julija 1923 (prejšnji uradniški zakon), ali pa s prejemki prejšnjih zakonov, tvorijo osnovo za vlaganje v pokojninski sklad oni prejemki, ki so služili kot osnova za določitev osebne pokojnine. Plačevati morajo potemtakem 5% od zadnje aktivne osnovne in položajne plače in stanarine, odnosno od plače, ki so jo imeli po zakonih, ki so veljali pred .1. septembrom 1923, če so bili po teh zakonih upokojeni. Zato se bo /pa njihovi rodbini, kakor sem že rekel, odmerila pokojnina /tudi po tej osnovi. (Konec prihodnjič.) Loterija „Poštnega doma“. Kakor smo javili že v i»Poštneim glasniku« štev. 10 od 15. malja t. 1., se je posrečilo naši stavilmi zadrugi »Poštni dom«, da je dobila dovoljenje za igranje efektne loterije, kar je imenovana zadruga že skoro vsa leta svojega obstoja 'poizlkušala in si prizadevala, toda do letos zaman. Včasih so bile loterije pogoste, a zadnje čase so le redke ustanove, katerim dovoli kmetijsko ministrstvo, izaradi ugovarjanja državne razredne loterije, igranje na efektno loterijo. Pa tudi one redke ustanove, ki dobe tako dovoljenje, marsikdaj izgube zaupanje ljudstva, bodisi zaradi tega, ker ni število srečk v pravšnem razmerju s številom in vrednostjo dobitkov, bodisi zato, ker je mnogo takih ustanov prelagalo napovedano žrebanje srečk od meseca do meseca, ali celo od leta do leta. V tam pogledu bo pokazala zadruga »Poštni dom«, da je solidna in zanesljiva ustanova ter da zasluži renome, katerega si je bila pridobila leta 1929 s svojo tombolo, o kateri je šel glas povsod, v Ljubljani in na deželi, da je bila najboljša in najpovoljnejša tombola. (Tega renomeja ne smemo pri loteriji izgubiti, temveč ga moramo še Okrepiti. To naša loterija tudi v pblni meri zašluži. Saj prekaša tako po številu kakor po vrednosti dobitkov vse .slične prireditve. Treba je samo poudariti, da ima loterija Poštnega doma 20.000 srečk, a pri tem razmeroma nizikem številu srečk celih 600 dobitkov v vrednosti 66.000 Din. Morda bo kdo rekel: pri tako majhnem številu srečk in pri tolikem številu dobitkov ne more biti drugo, kakor da so ali prav slabi dobitki, ali pa so srečke bogve kako drage. Toda ne drži ne eno ne drugo. Dobitki naše efektne loterije niso kaki običajni tom-bolski dobitki, ampak prvorazredni dobitki, ki predstavljajo visoko vrednost. Saj je treba samo pogledati glavni dobitek in za njim ostale, ki se razvrste: ,1. Pohištvo za jedilnico, spalnico in kuhinjo v vrednosti 25.000 Din. Naš glavni dobitek ustreza torej po vrednosti raznim mikavnim dobitkom, kakor n. pr. majhen avtomobil, a je istočasno praktičnejše vrednosti, ker zadeti celo pohištvo za vse stanovanje — spalnico, jedilnico in kuhinjo — pomenja za malega in srednjega človeka, ki bo igral na to loterijo, dragocenejši dobitek od avtomobila. 2. Voz-zapravljivček s konjem in popolno opremo v vrednosti 10.000 Diln. Že to je idealen dobitek: imeti voz, konja in opremo! iKfdor vsega tega noče ali ne more uporabljati, lahko proda ali pa zahteva protivrednost. 3. Šivalni stroj, vreden 3500 Din. 4. Moško ali žensko kolo — na i/Jbero — v povprečni vrednosti 2000 Din (žensko je malo dražje, molško malo cenejše). 5. Blago za dobro moško obleko in podlogo v vrednosti 1500 Din. 6. Vsa kuhinjska oprema iz aluminija, vredna ilOOO Din. 7. Žepna ura znane znamke »Omega« v vrednosti 500 Din. 8. Kos Sifona — 300 Din. 9. Štirje dobitki v vrednosti po 500 Din. 10. Pet dobitkov po 400 Din. hi. Šest dobitkov po 300 Din. 12. Sedem dobitkov po 200 Din. 13. Deset dobitkov po 100 Din. 14. Še 560 dobitkov v vrednosti do 100 Din v skupni vrednosti 14.000 Din. Menimo, da proti številu in vrednosti dobitkov ne more nihče oporekati. Ali mar proti ceni srečke? To pač ne. Zakaj cena srečke je običajna loterijska, ne glede na to, kaj in koliko loterija nudi, namreč 10 dinarjev. Z eno besedo: loterija »Poštnega doma« je tako ugodna, da ne potrebuje reklame. Dovolj je, da pozna kdo gornje pogoje, pa bo rad kupili ne samo eno srečko, ampak več, ter se tako približal možnosti, da postoteri in potisočeri svoj vlog po 10 dinarjev za srečko. Še neke velike prednosti, katero smo sicer že omenili, ne smemo pozabiti. Naša loterija bo sigurno in brezpogojno vlečena dne 1. decembra t. 1. Predlanskim smo odigrali tombolo, ali proti vsem Običajem in razvadam, točno oni dan in uro, za katero je bila napovedana. Prav tako lahko se vsak in vsi zanesejo, da se bo odigrala razpisana loterija »Poštnega doma« točno in nepreklicno dne 1. decembra t. 1. in da bodo zadeti dobitki upravičencem takoj izročeni odnosno izplačani. Zadruga Poštni dom je razposlala prav te dni vsem poštam primerno število srečk in navodila. Najmanjše število srečk je 20 komadov. To je zaista tako majhno število, da je razproda vsak, kdor se količkaj pobriga, lahko v enem dnevu. Vendar smo pustili tem prodajalcem za vsak slučaj 2 meseca časa na razpolago, tako da resnično ne more biti nikakega izgovora, da vsaka, pa tudi najmanjša pogodbena pošta, ne bi mogla razprodati prejetih srečk. Večje in sezonske pošte so prejele seveda razmeroma večje število srečk, katere bodo prav tako lahko razprodale, če se bodo le malo potrudile. Uspeh naše loterije ni torej toliko odvisen od kupujočega občimšfcva, kakor od prodajalcev srečk, to je v Ljubljani iu drugih večjih mesitih od tovarišev pismonoš, na deželi pa od predstojnikov pošt. Na ene ko na druge zadruga Poštlni dom računa ter vanje in v njihovo zavednost zaupa. Zato naj ne bo pošte, nad katero bi Poštni dom bil razočaran, temveč naj vse, od največje do najmanjše, tekmujejo v idealnem prizadevanju in volji: niti ena srečka loterije Poštnega doma ne sme ostati neprodana! Likvidacija društva prometnih poštnih uradnikov. Dvanajst let je poteklo od tega, ko smo se ločili od dunajske centrale ter si v novi državi osnovali novo društvo z istim smotrom. Zbrali smo skupaj vse tovariše in bilo nas je lepo število mož, na katere je bil človek ponosen. Lepa družina je bila to: pravična, poštena, skromna, a zavedna in meupogljiva. Ni delala pompa ta družina, pač pa si je vtirala svoja pota s tihim, složnim delom. In dosegla je v danih razmerah mnogo, to je: obdržala je svoje posestno stanje. iVedeli smo, da bo ta družina izumrla, ker ni imela naraščaja. Od leta do leta nas je bilo manj; možje so odhajali v pokoj in na oni svet. Pa ni izumrla, a kljub temu je ni več. Novi uradniški zakon jo je zlikvidiral predčasno. Že na letošnjem občnem zboru je bil napravljen Sklep, da se naj izvrši likvidacija, kakor hitro bodo izvršeni pogoji za novo edinstveno organizacijo. Odbor je dobil za to pooblastilo. Te pogoje je napravil novi uradniški zakon, odnosno kongres Saveza p. t. t. uslužbencev v Beogradu dne 21. junija t. 1. Glede na to je odlbor dne 26. junija t. 1. izvršil likvidacijo društva ter izročil premoženje in arhiv OIPO. [Vam pa tovariši — bivši člani, hvala za vse! Ostanimo taki tudi v bodoče! IV novi organizaciji imamo svoj klub — .»iKlub prometnih poštnih uradnikov«. Ta klub naj bo naša posvetovalnica v naših težnjah, nova organizacija pa naša dobra mati! Nadejamo se tega prav tako, kakor se dobro zavedamo, kaj smo organizaciji dolžni mi, če bomo hoteli biti deležni vseh podpor. Šalehar F. Zakon o prometnem osohju. Naši tovariši iz področja Istega ministrstva — železničarji so dobili dne 24. junija t. 1. nov zakon o državnem prometnem osob-ju, ki bo nadomestil dosedanji zakon od 28. oktobra 1923. Kalk or so imeli tovariši železničarji že doslej svoj posebni zakon, tako so dobili tudi zdaj hitro za novim splošnim uradniškim zakonom svoj novi zakon. Poštarji smo pričakovali, da pridemo tudi mi pod ta zakon, ker spadamo od ilO. decembra lanskega leta pod isto prometno ministrstvo. Da se to ni zgodilo, miso krivi načelni, temveč tehnični razlogi, ker da ni bilo mogoče v tem času prilagoditi p. t. t. osobja določilom zakona o prometnem osbbju im da mora zato p. t. t. osobje začasno ostati pod splošnim uradniškim zakonom. ‘VObče sta si Oba zakona močno podobna. Zgrajena sta ma istih načelih (kategorije so otipale, uradniki so podeljeni na 10 skupin), prejemki so enako sestavljeni in v enakih zneskih. Obdržali so kot v edinem resoru dve vrsti zvaničnikov <1. m 11. kategorije). Ukazni uradniki se začno šele od 5. skupine navzgor. Ostala jim je ugodnost, da dosežejo pokojnino poprej kakor drugi uslužbenci, in sicer se lahko upokoji uslužbenec, ki je odslužil 30 let v eksekutivni službi, 25 efektivnih let v aktivni službi, ali 35 let, ki se računajo za pokojnino, če je izpolnil 60 let starosti. Za eksekutivno službo se smatrajo službe strojevodje, kurjača, Sprevodnika, vlakovodje, manipulanta in progovnega nadzornika. 'Za prevedbo imajo ugodne pogoje. Določene skupine zvaničnikov z več ko 5 leti službe se razvrste v X. skupino. Skozi 10 let od uveljavljenja tega zakona se lahko postavijo za načelnike oddelkov pri direkcijah tudi uradniki brez fakultetske izobrazbe, če ima-. jo 20 let dobre službe. Nazive dobe vsi uradniki '(višji sivetnik, višji tajnik, svetnik, inšpektor, poverjenik, višji pristav, kontrolor, pristav Itd.) tako prejšnje L in II. kategorije. Glede organizacij in 'Stanovskega udru-ževanja imajo železničarji drugačno zakonsko določbo, kakor jo ima § 76. uradniškega zakona. Njihov zakon namreč ne izključuje, da bi ne mogli imeti železničarji več organizacij, vendar ni gotovo, ali bodo obdržali sedanje organizacije. Vsa Obstoječa društva prometnih nameščencev morajo namreč, če hočejo nadalje obstojati, predložiti prometnemu ministrstvu v treh mesecih svoja pravila in prositi za odobritev. Obstojati bodo smela samo ona društva, ki jih bo minister znova potrdil in odobril. O G usna in sidrava je dCcIins/ca /cava! Orožniška služba in osebna pokojnina. 'Uradniški zakon od 31. marca 1931 ne omenja mikljer posebej in izreono orožniške stroke, radi česar je potrebno, da se razmo-triva tudi ta ustanova gilede določb za pridobitev ipravice do osebne pokojnine. Orofžništvo je bilo v bivši (Avstriji po zakonu o orožmištvu z dna 25. decembra 1894 (filst dnž. zak. štev. 1) vojaško organizirana državna straža, 'ki je imela nalogo, da vzdržuje javni red, mir in varnost v državi; pripadala ipa je ta ustanova, glede javne službe, političnim okrajnim in deželnim civilnim ob-lastvom. Z zakonom z dne 2i9. januarja 1897 (list drž. zak. štev. 42) je bilo odrejeno, da se odmerja pokojnina za orožnike in njihove rodbine po paragrafih 1, 3, 4, 7 do 14 in 17 civilnega pokojninskega zakona od 14. maja 1896 (lisit drž. zak. štev. 74), kakor za civilne uslužbence. Pokojnina se je izplačevala iz civilnega pokojninskega fonda. Uslužbenci orožniške stroke so imeli pravico do osebne in rodbinske pokojnine po 10. letih službe, ki se jim je štela za pokojnino. Cas za odmero pokojnine se je računal 1 leto za 16 mesecev. Ta pravica ni šla v izgubo tudi ne takrat, če je uslužbenec prestopil iz orožniške stroke v drugo Stroko civ. drž. službe. Iz gori navedenega je jasno raz/vidno, da se služba orožniške ustanove računa za pri-dolbitev pravice do osebne pokojnine po 1. odstavku paragrafa 113. u. z., ker so taki uslužbenci imeli že pridobljeno pravico do pokojnine v sami prejšnji ustanovi. Drugi odstavek paragrafa 114. u. z. ne more priti v poštev za uslužbence te vrste, ker orožniška ustanova ni spadala pod vojsko in mornarico in je imela svoje posebne določbe. Torej, ker se čas orožniške službe brez-dvomno računa iza državno službo po paragrafu 113., prvi odstavek, se šteje tudi po odstavku 5. paragrafa 270. u. z. kadrski rok za določitev količine pokojnine enim uslužbencem, ki so ivstopilii v orožniško službo pred 6. septembrom 1919. leta in niso prekoračili 32. leta starosti. (Zakonodajalec gotovo ni imel Inamenal, koga prikrajšati v njegovih že pridobljenih pravicah, ker je upoštevali celo take službe, ki po prejšnjih zakonih niso bile vračunljive za pokojnino. A. A. AUmentacijski plačilni sistem. Ze takoj prva leta po vojni so plače drž. nameščencev skoraj v vseh državah zaostajale za predvojnimi prejemki. Reklo se je, po vojni povzročeno škodo je treba z vsestranskim varčevanjem nadoknaditi. Okrnjenost plač so najbolj občutili družinski očetje, kar je tudi razumljivo. Ako je že pred vojno morala družina paziti na vsak izdatek, je sedaj pri največji varčnosti primanjkovalo. Ker pričakovano (gospodarsko izboljšanje ni nastopilo, družine pa nikakor niso mogle več izhajati, so začeli dajati skoraj v vseh državah prispevek, dodatek, alimentacijo za posamezne družinske člane. S tem korakom je padel sistem plaćanja uslužbenca samo po njegovem delu, ne glede na druge obveznosti, ki jih ima posameznik do človeške družbe, in se je prešlo na alihientačijski sistem. Upalo se je, da bo ta sistem samo začasen, toda splošna gospodarska kriza, nadpraduk-oija dobrin, ki je zajela ves svet, je pripomogla k temu, da mi izgleda, da bi se opustil ta sistem, ampak nasprotno, da bo obveljal za vedno v večji ali manfjši obliki. Ako ni mogoče muditi vsem uslužbencem tako velikega pkilčila za delo, da bi lahko s svojimi prejemki preživljal družino vsak, ki bi se za to odločil, potem je ta sistem z dr- žavnega im socialnega stališča popolnoma pravičen. Ako je družina osnova družabnega reda, kar tudi priznavamo, ako se hoče zdrav in v sebe verujoči naraščaj, potem je dolžnost, da posvetimo tudi družini drž. nameščenca 'vso skrb in da se preide popolnoma k novemu sistemu plač. Ugotoviti je treba eksistenčni minimum družine in na podlagi tega določiti in uravnavati posamezne doklade, ki jih sedaj predvidevajo Skoraj vsi zakoni in dogovori uslužbencev poedimih strok. Ako bo pa človeška družba do družin, ki žive samo od zaslužka svojega glavarja, indiferentna, egoistična, lahko se potem tudi, da se izpostavlfjaljo te družine nevarnostim, ki so za enkrat še nedogledme. — INikakor se ne more trditi, da je s tem sistemom prikrajšan samec. (Prikrajšan je sicer nekoliko materialno, odvezan pa je tudi vseh Skrbi in odgovornosti za preživljanje in vzgojo družine. Kakor hitro pa si postavi, odnosno odloči za svoj družinski dom, mu tudi pripadajo večji prejemki. Zato alimenltacijiski plačilni sistem ni krivičen, ampak v današnjih časih pravičen in potreben. Fr. Z. Šato: Pravilnik In drago. (Nepotrebna odgovornost. — Službena tajnost. — Ovire. — Red.) Pravilnik za notranjo poštno službo pre-poveduje, pošiljati denar in vrednote v navadnih in drugih pismih. Pa je vendar splošno znano, da mnoge stranke pošiljajo denar in vrednote kar v pismih. Škoda, ki jo s tem povzroče državni blagajni na neplačanih pristojbinah, je gotovo prav občutna. Zgodi se, da tako »tihotapsko« pismo izgine ali da se opleni. Tukaj pa je teorija in praksa — .na razpotju. Posledica? (Na vsako tako prijavo -se začne z zasliševanji, zapisniki, trošenjem papirja in časa, brez pravega dokaza resnice in verodostojnosti pošiljatelja in naslovnika. S tem se postavlja osobje pred nepotrebno odgovornost in zasledovanje. Prvi prestopek, kolikor je dejanski dokazan, je na strani pošiljatelja in naslovnika take pošiljke. Brez prvega prestopka (pošiljanje denarja v pismih) tudi drugi prestopek (poneverba, kraja) ne bi bil mogoč. Zato bi se moralo zatreti prvo zlo ter kaznovati prvega krivca, t. j. (pošiljatelja, odnosno naslovnika, ne pa dajati potuho s poizvedbami in zasliševanlji o takih pismih. Minoge pošte imajo v stenah in okencih, ki ločijo uradni prostor od prostora za stranke, vdelano navadno prozorno steklo. V interesu službene tajnosti in varnosti državne imovine bi bilo, da so vse take pre-graje iz motnega stekla, ki ne dopušča opazovanja notranjih, uradnih prostorov. Velike ovire hitrega in točnega izvrševanja službe so razne opazke in kritike strank proti službujočemu osobjiu. In pretirane, neupravičene pritožbe. Ker vse to samo zavira poštni promet in ubija avtoriteto službujočega osebja, bi bilo treba take ,pojave odstraniti ali vsaj zmanjšati. iRed povsod! Tudi pri strankah pred pre-dajnimi okenci. Pri poštah, ki imajo večji promet, naj bi se pred vsako okence postavile močne železne »otočne« ograje' ter na levi in desni napis: Dohod — Odhod, kakor imaijo to pri vseh večjih železniških postajah. S tem bi se onemogočil naval in nered, pospešilo pa poslovanje pošte. _____ 1 Pletenine, nogavice, | | galanterijo | G) nudi po najnižjih cenah g | Eksportna hiša „JalJMA44 | ® Maribor ^ H 3. in 4. otlb. seje OPO od 13. in 30. VI. 1931. Osnutek novih pravil Saveza. OPO je zaznala za osnutek pravil, na katerih bi se imelo osnovati novo udruženje p. t. t. uslužbencev. Beograjska sekcija ima biti obenem centralna uprava udruženja. Članarina bi znalšala 4 Din mesečno, od teh bi šlo d Diin v centralno blagajno; kjer je pododbor, bi zadržal še ta za sebe 1 Din. Pododbori bi bili v krajih, kjer je najmanj 20 članov, drugi kraji spadajo naravnost v banovinsko sekcijo. Glavna uprava udruženja šteje 10 članov, uprava banovinske sekcije 7 članov, uprava pododbora 3 člane. — Predsednik OPO se izreče proti temu osnutku, češ da je ž njim favorizirana beograjska sekcija. Predavanja o uradniškem zakonu, ki jih je imel podpredsednik tov. Štukelj v Ljubljani, Mariboru in Celju, so lepo izpadla, bila dobro obiskana in so dosegla svoj namen. Kongres Saveza. Za izredni kongres Saveza v Beogradu se določijo delegatje OPO in odškodnina, ki jim pripada. Izredna skupščina OPO. Odbor sklene, da se ima vršiti izredna skupščina OPO dne 28. junija t. 1. v Ljubljani ter določi njen dnevni red. Napredovanja. Ministrstvo je zopet izdelalo predlog za napredovanje uradnikov v višje položajne Skupine. Napredovati bi imeli vsi, ki so bili na dan 1. aprila t. 1. že več ko 3 leta v dotični skupini in so bili' dobro ocenjeni. Likvidacija društev. Odbor vzame v vednost likvidacijo Društva poštnih prometnih uradnikov, ki je prešlo dokončno v OPO, ter likvidacijo Društva poštnih konceptnih in tehničnih uradnikov, ki je prešlo takisto v sestav 0130. Izredna skupščina OPO. Predsednik prečita referate uprave k posameznim točkam dnevnega reda za zadnjo skupščino OPO, ki jih vzame odbor z manjšimi izprememibami z večino glasov v vednost, kakor tudi kandidatno lišto novega upravnega in nadzornega odbora Dravske banovinske sekcije, ki naj jo predloži uprava izredni skupščini. Drogerija 'ffiCip Vrtovec Celje Kralja Petra cesta 19 Zahtevajte cenike za aparate in potrebščine! Poštnim uradnikom in nameščencem nudi niamif aktura a trgovina A. Žlender modni kamgarn in športni ševijot, žensko volneno in perilno blago, svilo, baliste, etamine, cefirje, preproge, garniture itd. po najugodnejši li cenah Na obroke! I Blago dobrih kvalitet! Solidna postrežba! Seznam v Internacionali p. t. t. včlanjenih organizacij. Po stanljlu od 31. decemlhra 1930 je bilo v mednarodni ip. it. t. organizaciji Včlanjenih 23 držav s 35 organizacijami,, ki imajo članov: Avstralija (ena organizacija) . . 9.000 Avstrija (Postgewerkschaft 12.300, tehnična unija 5716 članov) . . . ,18.018 Belgija (ena organizacija) . . . 8.000 Bolgarska (ena organizacija) . . 2.750 Češkoslovaška (Gewerkschaft der Postler v Libercu — nemška — 4000, Zveza p. t. t. nameščencev v Pragi 2000, društvo slovaških poštarjev v Bratislavi 11900 članov) . 7.900 Danska (poštna zveza 6500, dru- štvo p. 1.1. uslužbencev 2504 članov) 9.004 Estonska (ena organizacilja) . . . 1.000 Francoska (ena organizacija) . . 50.000 Gdansk (ena organizacilja) . . . 1200 Grška (zveza p. t. t. uslužbencev) 2000, tehnična zveza 300) .... 2300 Irska (ena organizacija) .... 4.000 Jugoslavija (ena organizacija) . . 8.000 Kanada (ena organizacija) . . . 900 Letonska (ena organizacija) . . 1.872 {Luksemburška (ena organizacilja) 450 Nemčija (državna zveza nemških p. t. uradnikov 1130.000, oddelek p. t. v zvezi z javnimi Obrati 42.000, zveza nemških p. t. uradnic 34.000, nemška ipoštna zveza 23.000 članov) . . . 229.000 Nizozemska (osrednja zveza p. t. t. osobja 6800, uradniška zveza 2400) 9200 Nizozemska Indija (ena organizacija) ................................. 2.500 (Norveška (telegr. telef. zveza 550, telegrafisti 400)................ 950 Palestina (ena organizacilja) . . 815 Saarsko ozemlje (ena organizacija) 1380 Švica (zveza p. 1.1. uslužbencev v Bernu 8248, društvo poštnih uradnikov v Bernu 4000, društvo telegrafskih in telefonskih uradrtikov v Žene- vi 2910)..............................15;158 Zedinjene države ameriške (ena organizacija)...................... . 40.000 Vseh skupaj članov 423397 od katerih jih je nad polovico samo iz Nemčije, med tem ko popolnoma' manjkajo tri velike države: iRusija, Anglija in Italija. Ako M se kdo zanimal za cdlotni, oficielni naziv in naslov te ali one od gori omenjenih organizacij, mu lahko postrežemo z natanč-nfiimi podatki, v listu pa bi zavzelo to preveč prostora. To in ono. Današnja številka se je zalke&nila za par dni, to pa zato, ker smo morali počaikaiti na izid iz» redne skupščine OBO, da smo mogli poročati o njej še v tej številki. Zato pa izhaja današnja številka na 6 straneh im velja kot dvojna, tako da izide sedaj prihodnja številka »Poštnega Glasnika« šele dne 1. avgusta t. 1. Konstituiranje nove organizacijske uprave. Dne 28. junija izvoljena uprava Dravske bano* vinske sekcije Udruženja p. t. t. usliižibeeeev (o kateri poročamo v uvodniku) je imela dne 30. junija svojo prvo sejo, na kateri se je konsti« tuirala takole: predsednik Čampa Josip, pod« predsednik Štukelj Josip, tajnik Ralbič Ivan, blagajnica Mikulževa Slava. Nadzorni odbor se ni mogel konstituirati, ker ni bil sklepčen. Darila za Poštni dom. Darovali so naši stavb« ni zadrugi tovarišice in tovariši: Pakiž Marija, p. t. uradnica VII. skupine v Kočevju, 250 Din; Scbrnit Ema, p. t. uradnica VI. skupine v Ko« stanijeviei, 100 Din; Lešnik Franc, zivanionik v Križevcih pri Ljutomeru, 30 Din; Kardinar An« ton, služitelj v Križevcih pri Ljutomeru, 10 Din. Vsem najlepša hvala! — Blagajnik P. d. Prijateljski sestanek bivših članov likvidira« uega društva prometnih poštnih uradnikov v Strokovna posvetovalnica. PROŠNJA ZA NAKNADNO PRIPOZNANJE SLUŽBENE DOBE. Vprašanje: (M. T.): Ob prevedbi 1. 1923. mi imiso pripoznali nenaikupljenih aspirantskih let, pa se mi zato šteje slažlbena doba šele po navršenem 21. latu .starosti. Ker mi gre po novetm zakonu pravica do pokojnine od 18. leta starosti dalije, vpraišam, ali veillja tudi za mene dtrekcijslka odredba štev. 37.986-1a (Okrožnice X 111-140^1931), ali moram torej napraviti prošnljo in kako naj,'jo napravim? Odgovor: Seveda velja tudi za Vas citirana odredba. V obče hočem uporabiti Vaše vprašanje za splošni odgovor vsem, katerim se po prejšnjem zakonu kaka službena doba ni pripozndla. Po § 274. uradniškega zakona morajo uslužbenci, ki žele, da se jim pripiše kaka doslej nevštevna službena doba v uslužbenski list v swho upoštevanja te službene dobe ob upokojitvi, zaprositi v štirih mesecih od dne, ko je stopil u. z. v veljavo, to je do konca julija 1931, ministrstvo prometa za to. Na to smo opozorili uslužben-stvo že v »Poštnem glasniku« od L in od 15. maja t. 1. Katere službe se pripoznavajo po novetm za pokotjnino, !je razvidno iz paragrafov 101, 104, 105, 113, ltl4, l!15, 116, 119, 267 in 270 u. z., še bolj pregledno pa iz članka »Katere službe se po novem uradniškem zakonu pripoznavaljo za poko(jnino?«i (glej *Poštni glasnik« štev. 9 od 1. maja 1931). Ker za nekatere služba še vedno ni čisto gotovo, ali se pripoznavajo za pokojnino ali ne, svetujemo vsem p. t. t. uslužbencem, katerim se ob prevedbi 1. 1923. ni vštela kaka službena doba (civilna) po 18. letu starosti, da malj takoj prosijo za naknadni vtpis dotične službene dobe v uSlužbenski list. Saj jih itak nič ne stane, v najslabšem primeru bo pač prošnja kot neosnovana zavrnjena. Prošnja je lahko čisto kratka in izgleda približno takole: Ministrstvu za promet v Beogradu. Po § 97. u. z. kolka prosto. Podpisani .... (priimek in ime), p. t. ., . (službeni čin) pri pošti .... prosim, da se mi na osnovi § 274. u. z. pripiše v moj uslužbenski list doslej nepripoznana službena do- ba v svojstvu poštnega.......od ... do v iskupni izmeri .... let .. . mesecev . . . dni. Po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih od 31. julija 1923 se mi namreč ni pripoznala službena doba, ki sem jo prebil po priloženih dekretih kot poštni ......pri pošti.... Ker sodim, da mi po zakonu o uradnikih od 31. marca 1931 gre pra vica tudi do te službene dobe od 18. leta starosti da'lje, prosim, da se mi ta službena doba naknadno pripozna in vpiše v moj uslužbenski list. iV........... dne .... julija 1931. Podpis. Tako prošnjo izroči prizadeti uslužbenec svojemu upravniku (šefu), ta jo pa predloži s poročilom direkciji. Kldor nima dekretov o zaprošeni službeni dolbi, naj zapiše, da jih nima, oziroma kje so, sicer ima pa direkcija itak zabeleženo vsako službeno dobo, ki bi prišla v poštev pri naknadnem računanju za pokojnino. Opozarjamo pa še enkrat, da je za take prošnje čas samo še do konca tega meseca. DNEVNICARSKA SLUŽBENA DOBA. Vprašanje. (J. §.): Leta 1925. sem bila postavljena za dnevničaiko, 1. 1928. pa prevedena za pripravnika M. kategorije. Vprašam: L Kdaj zadobim pravico do pokojnine? 2. Ali dobim in za koliko mesecev dobim odpravnino, če podam ostavko na državno službo? Odgovor: Najpoprej Vas moram opozoriti, da pride šifra (začetne črke) samo v list, medtem ko se mora pisec podpisati v pismu za uredništvo s polnim imenom. Ker je torej Vaše vprašanje pravzaprav anonimno, zato čisto na kratiko: 1. Pravico do pokojnine zadobite 1. 1938. 2. Odpravnine ne dobite nič. Najprej je treba vedeti, da novi uradniški zakon vobče ne pozna Odpravnine, potem pa je še treba vedeti, da tudi po prejšnjih predpisih ni imel pravice do odpravnine oni uslužbenec, ki je dali ostavko, ki je torej sam pustil državno službo, ampak samo oni, ki je bil odpuščen (reduciran). Ljuibiljani se bo vršil v torek, dne 7. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v Prešernovi stiba restavracije »Novi svat«. Blagajnik društva »Dobrota«, g. Kavs Josip, se je preselil s Poljanske ceste 6 v svoje novo Stanovanje v Čopovi ulici 19/iH, kjer daje odslej članom potrebna druStvena pojasnila. G. Vukašin Pavličič, upravnik pošte Bačka Palanka, izda strokovno kmjligo o najvažnejših in trajnih polštnih predpisih. Knjiga bo imela okrog 300 strani. Prosi tovariše, da bi tnu rabi« rali oglase za to knjigo. Njegovo prošnjio in knji« go priporočamo. Poverjenik; bolniškega sklada. Bolniško pod« porno društvo finanlčnih uradnikov ima v Ljub« Ijani tele poverjenike: Markič Viktor, računski oddelek višjega dež. sodišča; Bischof Viktor, fi« nančno ravnateljstvo; Kobal Ivan, pisarna UJU v Frančiškanski ulioi (:za učilčteljisitvio); Hočevar Josip, raičunuski inšpektor pri banski upravi; Rakovec Ivan, špedicija glavne pošte (za post«). (Kupujte pri tvrdGah, Gi rirapv v našem ^lomilu t LEKARN Al »PRI ZLATEM EN0R0GU“ Mag. Ph. Ubald pl. Trnk6czy (Podpisujte notranje posojilo Poštnega doma t LJUBLJANA MESTNI TRG ŠTEV. 4 ©TOMANE žimnice (modroce', peresnice, mreže zložljive, postelje otomane, spalne divane, žimo in blago, dobite najceneje samo pri XL S a j e v i c, Ljubljana Stari trg; št. ent. *£eop. Stnei&oCj prej voditelj ateljeja Zins lijubljana VII Celovška cesta 32/II. Sprejema Telefon štev. 34—48 klora zobne paste Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5 Prva jugoslovanska f tovarna dežnikov Josip Vidmar I« jubl j ana Pred škofijo št. 19 vas vabi na ogled svoje gromne zaloge, da se prepričate o kvaliteti in skrajno nizkih cenah naših izdelkov. — Popravila dežhikov hitro in ceno! ZA 'NAIKUIP vseh pisarniških potrebščin j se priporoča tvrdka : M. Tli € AIR | Ljubljana Šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26 j Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec Ljubljana, Stari trg št. 11 VELIKA IZBIRA sukna ter velika zaloga dahiskih in moških črnih in modrih kamgamov. Zastopstvo slovitih tovarn »Medvedjega platna« ter bogata izbira Schroll-ovih belih tkanin v vseh širinah. Cene nizke! Postrežba solidna! Poštni nameščenci uživajo 10 % popusta! JOS. ULLAGA nasl. J. SZINICZ manufaktura MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 21 FABIAJVI »V .1 (RJOVEČ Ljnbljana, Stritarjeva ul. 15 Priporoča svojo veliko in krasno zalogo angleškega in češkega blaga za gospode in dame Vedno zadnje novosti v zalogi Državnim nameščenoem nudimo nakup na obroke MERCINA in DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 8 Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir BRATJE PIATNIK, RADEČE Od dobrega najboljše je Gritzner-Adler šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba, najboljši materijal! Novostj Kov««tl Šivalni stroj kot damska pisalna miza le pri So (petetinc - Jjutttjana Telefon interurban 2913 Zmerne cene Izhaja 1. in 15. v mesecu. Naročnina 24.— Din letno. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun štev. 11.834. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Pred Prulami 1. — Izdaja Konsorcij »Poštnega glasnika« v Ljubljani. Urednik Jožko Jakše v Ljubljani, Privoz 9. — Tiska »Narodna tiskarna«; za njo odgovoren Fran JezerSek v Ljubljani.