Preis - Cena l 1 Uredništvo • uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 23-61—23-65. Mesečna naročnina 25 lir, za inozemstvo 40 lir. — Ček. rač. Ljub. liana 10.650 za naročnino in 10.394 za inserate. Izključno zastopstvo za oglase iz Italije ln inozemstva: UPI 8. A. Milano. Rokopisov ne vračamo. IUL1I 18 TOREK Englischer Grossangriff siidwestlich Oaen durch deutsehe Gegenstosse zuruckgsworfen Anglo-amerikanische Angriffe in Italien abgewiesen — Abvvehrschlacht im Siidabschnitt der Ostiront nimmt an Heitigkeit zu — Grodno geriiumt Bandenzentrum auf dem Balkan gesaubert DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 17. Juli. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekaunt: Sudvvestlich Caen traten englische Divisionen zuni Grossangriff an. Schwer-stes Artilleriefeuer von Land und von See her unterstiitzte die feindlirhcn Angriffe. Es gelang dem Gegner, in einige dicht hinter unseren Linien liegendc Ortschaften einzudringcn. Sofortige Ge-genstiisse unserer Reserven warfeu ihn zuriick. In einer Einbruchsstelle wird noch gekampft. 58 Panzer wurden dort abge.schossen. Im Raum von St. Lo und im Abschnitt westlich der Vire fiihrte der Gegner infolge der hohen Vcrluste an den Vortagen nur schvvachere Angriffe, die erfolglos blieben. Vor*der n i e d c r I a n d i s c h e n Kiiste beschiidigten Vorpostenboote ein britifcches Schnellboot schwer. Mit sei-nem Untergang ist zu rechnen. Bei einem Sauberungsunternehmeii im siidfranzosi.srhen Raum vvurden 460 Terroristen im Kampf uiederge-inacht. Das schtvere Fener der »V 1« liegt weiterhin auf dem Grossraum von London. In Italien lag der Schvverpunkt der Kampfe gestern nordostlich Vol-terra, bei Arezzo und beiderscits des Tiber. AVahrend alle mit znsam-mengefassten Kriiften gefiihrten Angriffe verlustreich fiir den Feind abgcw»>-sen tvurden, gingen die Triimmcr der Stadt Arezzo nach erbittertcm Kampf verloren. Sichcrungsfahrzeuge der Kriegsma-rine schossen vor der italienischen Westkiiste ein britisches Schnellboot in Brand und zwangen vveitere zum Abdrehen. Im Siidabschnitt der Ostiront nnhm die Abvvehrschlacht ostlich des oberen ukrainischen Bug an Ilef-tigkeit zu. In schweren wechselvollen Kiimpfen vvurden die aus dem Raum von Ta rn o pol und Luzk angreifen-den sowjctischen Panzerkrafte nufge-fangen. in den beiden letzten Tagen \vurden hier 125 leindliche Panzer vernichtet. Zwischen Pripjet und Diina hiel-ten die harten Kampfe auf breiter Front an. Am Njemen vereitelten unsere Divisionen mehrere Durchbruchsver-suehe der Bolschevvisten. Bei Grodno setzten sich unsere Truppen nach plun-mtissiger Kiiumung der Stadt auf das \Vestufer des Njemen nb. Im Seen-gebiet sudlic-h der Diina brachen wie-derholte Angriffe des Feindes verlustreich zusnmmen. Zwischen Diina und Peipussee scheiterten aucli gestern zahlreiche Angriffe der Soujets. Nur im Einbruchsruum siidlich Opotschka konnte der Feind nach vvcchselvoilen Kiimpfen Boden gevvinnen. Die Luftwaffe griff an den Schwer-punkten mit starken Schlachtfliegerge-sclnvader in die Abwelirschlacht ein und fiigte den Bolschewieten in Tiefangriffen hohe Vcrluste zu. Zahlreiche Panzer, Geschiitze und iiber vierhuudert Falir-zeuge des Feindes vturden vernichtet. lil hrfiigen Liiftkiimpfen wurden 88 feindliche Flugzeuge, durch Flakartillerie neun woitero ahgeschogsen. Auf dem R a I k a n vvurde ein griisse-res Bandenzentrum narh harten Kiimpfen gesaubert. Die Koniiniiniston verloren weit iiber 1100 Tote und zahlreirhe Ge-fangene. Zahlreirhe leichte und srhwere \Vaffon. 11) Lagrr sowie grosse Mcngen an Munition und Kriegsgerat allcr Art nurden vernichtet oder erbeutet. Vor der siidnnrwegisehen K ii s t e schossen Sirhrrnngsfahrzeuge eines deutsrhrn Celeits und Bordflnk von Iiandelsschiffcu 6 britisrhe Bnmber ab. Nordamerikanisrlie Bombcrverband« griffen mehrere Orte in S ii d - und M U d w e s t d e u t s c h 1 a n d an, u. a. Saarhriicken, Augsburg und mit stiirkercii Kraften M ii n c h e n. Be-sonders in M ii n c h e n , gegen das der Feind innerlialb von fiinf Tagcn bei fiir die eigeno Abwehr ungiinstiger Wetter-lago vier Gressangriflo fiihrte, entstan-den zum Teil empfindliche Schiiden und Verluste. I)i0 Haltung der Bevolkerung war vorbildlich. Ein vveitercr von Sii-den einfliegender nordamerikaniseher Bombervcrbnnd griff W i c n an. Anch hier rnstandeu Schiiden im Stadtgebiet und Personenverluste. Durch Luftvertei-digungskriifte vvurden 43 feindliche Flugzeuge vernichtet. In der Nacht warfcn einzelne bri-tisehe Flugzeuge Bomben im r h c i -n i s o h - w e s t f ii I i s c h e n Raum. Angleški velenapad jugozahodno od Caena je bil zavrnjen z nemškimi protinapadi Angloameriški napadi v Italiji odbiti — Obrambna bitka na južnem odseku vzhodnega bojišča narašča na silovitosti — Grodno izpraznjeno Tolovajsko središče na Balkanu očiščeno letal ter zadali boljševikom v nizkih poletih visoke izgube. Uničeni so bili številni oklepniki, topovi in picko 400 vozil. V ogorčenih zračnih bitkah je bilo sestreljenih 88 sovražnih letal, protiletalsko topništvo pa je sestrelilo 9 nadalinjih letal. Na Balkana fe bilo po težkih bojih očiščeno neko večje središče tolp. Ko-munisti so izgubili daleč preko 1400 mrtvih in številne ujetnike, številno lahko in težko orožje, 19 taborišč kakor tudi velike količine streliva in vojnega gradiva vseh vrst je bilo uničeno ali zaplenjeno. Pred južno norveško obalo so sestrelile zaščitne ladje neke nemške spremljave in ladijsko protiletalsko topništvo trgovskih ladij 6 britanskih bombnikov. Ameriški bombniški oddelki so napadli več krajev vjužniinjugozahod-n i N e m č i j i med drugim Saarbriik-k en, Augsburg ter z močnimi silami M ii n c h e n. Posebno v Miinchenu, proti kateremu je izvedel sovražnik v teku petih dni štiri velenapade, in pri čemer je bila lastna obramba ovirana zaradi slabih vremenskih prilik, je nastala deloma občutna škoda ter izgube. Obnašanje prebivalstva je bilo vzgledno. Nek nadaljnji oddelek ameriških bombnikov, ki je priletel z juga, je napadel Dunaj. Tudi ju je nastala škoda na mestnem področju in izgube med prebivalstvom. Zračne obrambne sile so sestrelile 43 sovražnih letal. V noči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na rensko-west-ialskem področju. Finsko bojišče se je ustalilo Helsinki, 17. julija. Dnevnik »Helsin-gin Sanomat« se bavi v uvodnem članku s sedanjim vojaškim položajem Finske. Od izpraznitve Viipurija, ki je bila izvršena pred 4 meseci, je bil zaustavljen sovjetski napad v Finski na vsem karelijskem bojišču in le majhne obmejne uspehe je dosegel sovražnik pri neprimerno velikih žrtvah v moštvu in gradivu. Odločujoče za finsko obrambno silo pa je dejstvo, da je finski narod prestal začasno ohromitev prve faze bojev in da je sedaj finsko bojišče na vsej črti stabilizirano. Amsterdam. Kakor poroča agencija Reuter so uradno sporočili, tla so leteče bombe v noči na nedeljo padale nad ozemlje južnih grofij in nad podrofie Londona. Javljajo o nastali škodi. Ffihrerjev glavni stan, 17. julija. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil javlja: Jugozahodno od Caena so pričele angleške divizije včeraj ponovno z vele-napadom. Najtežji topniški ogenj s kopnega in morja je podpiral tukaj sovražne napade. Sovražniku je uspelo vdreti v nekatere kraje, ki leže tesno za našimi bojnimi črtami. Takojšnji protinapadi naših rezerv pa so ga vrgli nazaj. Na nekem vdornem mestu je borba še v teku. Tamkaj je bilo uničenih 58 oklepnikov. Na področju S t. L o in zahodno od reke Vire je izvajal sovražnik zaradi visokih izgub prejšnjih dni le šibkejše napade, ki so pa ostali brez uspeha. Pred nizozemsko obalo so pred-stražni bojni čolni težko poškodovali nek britanski hitri bojni čoln. Z njegovo potopitvijo je računatL Pri nekem očiščevalnem nastopu na južnofrancoskem področju je bilo ubitih v borbi 460 teroristov. Hud ogenj orožja »V 1» ogroža še vedno velepodročje Lo n d o n a. V Italiji je bilo težišče bojev včeraj severovzhodno od V o i t e r r e, pri A r e z z u in na obeh straneh reke T i-b e r e. Medtem ko so bili vsi sovražni napadi, ki jih je izvajal z osredotočenimi silami, z izgubami za sovražnika odbiti, smo po ogorčenem boju izgubili razvaline mesta Arezzo. Varnostne ladje vojne mornarice so zažgale pred italijansko zahodno obalo nek britanski hitri čoln ter prisilile druge k umiku. Na južnem odseku vzhodnega bojišča je narasla silovitost obrambne bitke vzhodno zgornjega ukrajinskega B u -g a. V težkih sprememb polnih bojih so bile zaustavljene sovjetske okiepniške sile, ki so prodirale iz področja pri Tarnopolu in Lucku. V obeh zadnjih dneh je bilo uničenih 125 sovražnih oklepnikov. Med Pripjetom in Dvinoše trajajo hudi boji na širokem bojišču. Ob Njemenu so onemogočile naše divizije boljševiške prebijalne poskuse. Pri G r o d n u so prekoračile naše čete po načrtni izpraznitvi mesta reko Njemen ter so sedaj na zahodni obali reke. Na jezerskem področju južno od D v i n e so se izjalovili ponovni napadi z izgubami za sovražnika. Med Dvino in Pejpu-š k i m jezerom so se izjalovili tudi včeraj številni sovjetski napadi Le na vdornem področju južno od Opočke je uspelo sovražniku, da je po izprememb polnih bojih dobil nekaj ozemlja. Letalstvo je poseglo v obrambno bitko na žariščih z močnimi jatami borbenih Nadaljevanje bojev za St. Lo Berlin, 16. julija. Namera Amerikan-cev, da bi na invazijskem bojišču zasedli St. Lo, so dovedle 15 julija do nadaljnjih težkih bojev. Jugozahodno od St. Andreja so bili odbiti vsi nasprotnikovi napadi ter je bilo sestreljenih 8 sovražnih oklepnikov. Južno od Villiers-Fossarda se je posrečil sovražniku tik zahodno od ceste, ki vodi v St. Lo, nek krajevni vdor, ki so ga pa nemški grenadirji takoj zajezili. Z močnim topništvom in z oklepniki podprti sunki so bili odbiti s krvavimi izgubami za sovražnika ter je bilo uničenih več oklepnikov. Zahodno od Villiers - Fos-sarda so Amerikanci večkrat zaman poskušali polastiti sc nemških postojank pri Pont Hebcrtu. Sovražno topniško delovanje na vsem bojiščnem odseku med La Barre de Semilly in Pont Herbertom se je potem do večera stopnjevala do bobneče-ga ognja, kar se lahko smatra kot znak za skorajšnji osredotočen napad na St. Lo. Močni oddelki lovskih in borbenih letal so podpirali boje vojske V nizkem letu so napadli nemški oddelki angloameriške izvidnice in napadalne čete ter jim Z odrnelom bomb in obstreljevanjem iz strojnic zadali težke izgube. V letalskih bojih z nekim britanskim lovskim oddelkom jo bilo sestreljenih več sovražnikovih lovccv. Nad Rokavskim prelivom je bilo tudi v soboto slabo vreme. Proti jutru so opazili v Scinskem zalivu močna zbira- nja sovražnih ladij. Obalne baterije vzhodno od Orne so obstreljevale sovražne ladje, ki so se nato umaknile in zameglile. Obalne baterije so tudi na vzhodnem delu Seinskega zaliva uspešno obstreljevale sovražne ladje. Zaščitne sile vojne mornarice so se na vsem morskem področju pred predmostjem in v Seinskem zalivu zapletle v boje s sovražnimi hitrimi bojnimi čolni in lovskimi bombniki. Pri tem ie prišlo do težkih bojev, da se je moral sovražnik zaradi močnega obstreljevanja umakniti. Berlin, 16. julija. Mednarodni poročevalski urad javlja o bojih na invazijskem bojišču: Na področju 1. ameriške armade so se v soboto ojačili sovražni napadi. Amcri-kanci so z novimi oddelki predvsem se-vernovzhodno od St. Loja piitiskali na nemške postojanke. Skoro vsi sovražni napadi so se zrušili žc pred nemškimi četami. Napadajoči oddelki so utrpeli pe-sebno hude izgube vzdolž cest, ki vodijo iz Villiers-Fossarda in iz Pont Hcrbcrta v St. Lo. Lc južno od Les Champs de Losqua, torej na skrajnem levem krilu tega odseka, so dosegli Amcrikanci vdor v nemške postojanke, ki pa je bil s protinapadom očiščen. Tudi na sosednjih zahodnih odsekih med St. Andrejem in St. Georgesom je prišlo do ponovnih težkih bojev, pri katerih so dosegli Nemci po-polen obrambni uspeh. Slično je bilo tudi K položaju na vzfiodnem bojišču Berlin, 17. julija. Vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallensleben je prišel danes v vsesplošni preiskavi položaja na vzhodnem bojišču do ugotovitve, da nudi stanje sedanjih veleofenzivnih napadov za kritičnega opazovalca zelo zanimive in popolnoma nove poglede. Takole piše: Vojaški kritiki mednarodnega slovesa so očitali nemškemu vojnemu vodstvu že od nekdaj, da postopa v svojih načrtih v temelju preveč znanstveno, preveč abstraktno, da bi v kritičnih trenutkih lahko prišlo do odločilnih uspehov. Sedanja vojna pa je skoraj na vseh bojiščih dokazala nasprotno (treba jo le pogledati na drzno dejanje na Norveškem, izredno podjeten prodor v Abbe-villo in velike napadalne in obrambne bitke na vzhodu) in to, kar se sedaj dogaja na vzhodnem bojišču, bo poučilo zadnjega dvomljivca, da imajo Nemri tudi ono trdoto, odločnost pri važnih odločitvah, dar improvizacije, kakor tudi sposobnosti, ki so jih pripisovali doslej le sovražnikom Nemčije. Na vzhodnem bojišču se položaj na severnem krilu v nobenem primeru ni izboljšal za Nemce. Nasprotno, na tem mestu pokazana grožnja, ki so jo izvedli Sovjeti s 6unki v globino nemških severnih armadnih skupin in sicer enkrat v smeri Dvinsk-Riga, drugič preko Vilne proti Kovnu in končno iz področja pri Grodnu proti neposredni nemški meji, so je medtem dalje razvijala, tako da bi vsaka šolska taktična reakcija morala vztrajali končno v zopetni osvojitvi celega nemškega severnega krila. Da pa ni nemško vodstvo tega storilo in tega niti no namerava, obeta zelo zanimivo vojaško igro. Odpoved nemškega vodstva obeta tako močan moment, da se moramo vprašati, zakaj in iz katerega razloga ne slede Nemci tukaj pravilom, temveč izpostavljajo več armad nevarnosti, da bi bilo odrezane od zvez v zaledju. Le dva odgovora sta možna na to vprašanje, namreč, da mora biti bojna sila nemške severne skupine dovolj močna, da lahko nastopi z utemeljenimi uspehi proti vsem eventualnostim in da ima opuščanje tako močnih skupin armad gotovo naloge, ki daleč presegajo naloge prvotnega položaja. Iz grožnje proti nemškemu severnemu krilu pa lahko nastane ogrožanje boljševikov, ki ga nikakor ni omalovaževati. Mnogo dogodkov, ki so se medtem odigrali na srednjem odseku vzhodnega bojišča, je dobilo novo lice. Morda bo v bližnji bodočnosti prišel trenutek, ko bomo umikalne pokrete nemških armad drugače ocenjevali, kakor se to dogaja sedaj na podlagi skromnih konkretnih nemških poročil. Kajti zanimivo je ugotoviti, da se odrečejo Nemci, čeprav se žilavo in zagrizeno bore, vendar razmeroma precej obširnemu področju. Njihovemu vojnemu vodstvu bo treba vsaj priznati, da so zelo točno vzeli v račun ogrožanje vzhod noprusko meje, kakor tudi Byalystoka in Brest Litovskega ter ukrenili potrebne protiukrepe. Ce nemško vodstvo dovoljuje Sovje-tom tako približanje, ima gotovo svoje vzroke. Gotovo jo treba računati z nekaterimi presenečenji. Najmanj je pa tudi očitno, da ni sovjetsko vodstvo z razširitvijo svojega velenapada na področju med Tarnopolom in Luckom s smerjo napada na Lvow doseglo prodora in da so pokazali Nemci tukaj vztrajnost, ki kaže vse drugo, kakor popuščanje njihovo bojne silo. Pri tem je brezdvomno tudi tamkaj sovražnik nad-močen v številu vojaštva in gradiva. na področju med Prairies Marccageuses de Georges in Lesseyem, kjer so se nemške čete po uspešni obrambi vseh ameriških probojnih poskusov končno načrtoma odmaknile proti jugu Ameriške čete so smatrale, da se Nemci r.a tem področju splošno umikajo tet so sledili nemškim četam tik za petami, pri čemer pa so utrpeli izredno visoke krvave izgube. Njihovi sunki so se zaustavili na spretno razporejenih minskih poljih. »V 1« tudi nad Normandijo Ženeva, 16. juliju. Vsi londonski časopisi poročajo v jietek pod velikimi naslovi, da uporabljajo Nemci >V 1« sedaj tudi nad invazijskim pred-inostijein. »Daily Muil« poroča, da prihajajo sedaj z vseh delov invazijskega področja jioročilu o eksplozijah »V 1«. Zavezniške čete pred*sem moti. da |«) zvoku ne razlikujejo teh letečih liomli od težkih granat. To velja predvsem za one odseke bojišča, ki so močno obstreljevani s topniškim ognjem. Berlin 1(5. julija. Mednarodni poročevalski urad je izvedel o zanimivem dogodku, ki ga je doživel nek nemški izvid-niški ietalec včeraj nad Rokavskim prelivom. Opazoval je, kako je skušala neka jata britanskih lovcev napasti »V lc. Nek pilot je hotel od spredaj napasti »V lc. Nemška leteča bomba pa jo nemoteno nadaljevala svojo smer. Pri nadaljnjih napadih pa se je zaletela nemška leteča bomba, približno nad angleško obalo, v neko britansko letalo. Kakor je opazil nemški izvidnik, je britansko letalo strmoglavilo, medtem ko se je »V lc v strmem loku bližalo zemlji. Fotič odstopil Stockholm, 15. julija. Po Reulerje-vem jKiročilu iz Washinglona jc v jie-tek odstopil »veleposlanik« jugoslovanske begunske vlade v Washingto-nu, Konstuntin Fotič. Svoj odstop je utemeljil s tem, da ne more priznati novo »vladec, ki je bila sestavljena na pritisk Moskve, ker »ne zastopu ko-risti jugoslovanskega narodne. Fotičevo zadržanje je zanimivo v toliko, ker so člani nove vlade politiki, ki so jih zavezniki izrecno jiotr-dili. Pred presenečenji Beograd. Pod naslovom »Pred presenečenju piše list »Obnovac, da bo uporaba novih nemških orožij pripravila sovražnikom Nemčije še veliko presenečenje, ki ne bo imelo posledic le na bojiščih, ampak tudi na političnem polju. Na vsak način so pričenja sedaj najzanimivejši del te vojm. Bonomiju so odvzeli skoraj vsa pooblastila Prehranjevalni položaj je nadalje obupen — »Times«; Bonomijeva Italija se mora sama preskrbovati Milan, 15. julija. Po poročilih iz južne Italije so odvzela zavezniška zasedbena oblastva Bonomijevi vladi skoraj vsa pooblastila. Vse področje ob tirnski obali z luko Neaipelj je bilo postavljeno pod nadzorstvo anglo-ameriških vojaških oblasti, Sicilija bo dobila baje avtonomno upravo in Sardinija ^je pod ameriško vojaško kontrolo. /ato »smec Bonomijeva vlada »upravljatic le nekaj provinc južno od Rima. Takšna je torej zahvala angloamc-riških »osvoboditeljev«. Iz nekega anonimnega pisma časopisu »Ncw Sta-tesman and Nationc je razvidno, kakšen je prehranjevalni položaj v zasedeni Italiji. Ta očividec iz vrst bri-tansko-ameriških zasedbenih čet lako-nično ugotavlja, da je prehranjevalni položaj v Italiji obupen ter da predstavlja izredno neugodno propagando za zaveznike. Cene na črni borzi so sc švedska nevfralnostna politika Stockholm, 17. julija. Zunanji minister Gtinther je imel na neki svečanosti švedskega domobranstva Iloga-niis v nedeljo govor, v katerem se je ibavil s švedsko nevtralnostno politiko in njeno kritiko. Minister je izijavil, kakor posnemamo iz poročila agencije TT, da bi bilo nepravilno trditi, da je naletela švedska nevtralnostna politika na vsesplošno odobravanje pri vojskujočih se narodih; vendar pa lahko trdi, da je naletela v toku let na naraščajoče spoštovanje. Nikoli nt bil nevtralec priljubljen pri onem, ki je bil sam zapleten v vojno. Kritika se menja seveda z interesi vojskujočega se, ta jo mnenja, da naj ohrani ne-vtralnost, drugi pa, da se odtx>ve nevtralnosti. Prišlo ic tudi do kritike v notranjosti Švedske, toda tudi tukaj so bilo kritike diametralno nasprotne z ozirom na subjektivno, osebno politično prepričanje kritika. Zunanji minister se je obrnil na razširjevalce govoric in posebno proti »nekemu velikemu goteborškemu časopisu, ki je znan po svoji kritiki vladec. Dalje je izjavil, da je ta časopis trdil, da je švedska vlada pripravljena uničiti vse dokumente, ki bi lahko kompromitirali nevtralnostno poliiiko švedske vlade v zadnjih vojnih letih. Zunanji minister je izjavil, da ta izjava ne predstavlja ničesar drugega, kakor »nesramno prevajoc. On osebno upa, da bo nekoč lahko doživel pregledno, vzročno, znanstveno objektivno prika-zanje vseh dogodkov. Z njegovim privoljenjem ne do uničen niti najmanjši akt. Dalje se je obrnil proti kritiki, ki očita vladi, da je možno p>ovoriti o švedski politiki pred in po Ei Alamei-nom. Resnica pa je, da je švedska politika zasledovala vedno isti cilj, to je obdržanje svobode in miru zu Švedsko in da je švedska vlada sedaj kakor takrat morala računati z resničnim svetovnim položajem in razdelitvijo svetovnih sil. Dalje je izjavil zunanji minister Gtinther, da bo za Švedsko častna zadeva, če bo ostala do konca vojne nevtralna in da bo lalrko po vojni nudila pomoč onim državam, katerih |>o-krajiine jc vojna optustošila. Takrat pa ne bo treba oddajati potrebnim lo to, kar bo švedski preostajalo. temveč bodo morali biti vsi pripravljeni žrtvovati mnogo za dobrobit V6ega sveta. Boljševiška tolpa napadla finsko vas Helsinki 15. julija. Kakor je izvedela finska poročevalska služba z uradne strani, je vdrla neka. boljševiška tolpa 80 mož v petek popoldne v neko zakotno vas občine Sodankylii (severno od Lapplanda) tor napadla brezbrambno civilno prebivalstvo. Tolovaji so umorili 19 vaščanov, ranili nadaljnjih sedem ter požgali večino hiš v vasi. grozovito dvignile. Nemogoče je dobiti kakršno koli stvar izven črne borze. Zaradi tega, tako piše dobesedno, » je nastopila neke vrste demoralizacija ter izguba zaupanja v vsnko vlado.c Londonski »Timesc pa skuša odvaliti prehranjevalni problem iz anglo-ameriških pleč na Bonomijevo vlado. Londonski list lakonično ugotavlja, da z rešitvijo ali nerešitvijo prehrane v Italiji stoji ali pade Bonomijeva vlada. Zavezniki da so Italijo opozorili, da bo morala sama skrbeti za svoje potrebe. Če tega ne more, potem bodo pač morali nadalje zmanjšati obroke lirane na italijanskem polotoku. To si torej drzne izjaviti londonski časopis kljub temu, da so žc danes obroki v ozemljih, ki so jih zasedli Angloamerikanci, tako majhni, da mora večina prebivalstva stradati. Angloamerikanci so žrtvovali Finsko Lizbona 15. julija. »Angloamerikanci so prepustili junaško Finsko samo sebi ter sovjetskemu srdu,« piše Coreia Mar-ques v časopisu »Voz«. Mnoijo važneje [>a še je, da zahtevajo Angloamerikanci od Finske, naj so sama izroči sovjetskemu maščevanju. Pod temi okolnostmi je seveda razumljivo, če se Finci nadalje upirajo, zvesti besedi, da je bolje pasti v boju, kakor napraviti samomor. Correia Marques navaja potem številne ameriške časopise in revije, ki vse zahtevajo od Finske lo žrtev, ker eto-ji na potu pri napadli na Nemčijo. Zaključno ugotavlja Correia Marnues: »Resnica je, da izročajo angloameriške sile, ki navajajo, da so demokracije in ki trdijo, da se borijo za demokracijo, strašni sovjetski avtokracijl plemenit, pošten ter junaški demokratičen narod.« Nove obsodbe grških upornikov Madrid. Izredno vojno sodišče v Kairu je obsodilo na smrt sedem častnikov iu pet vojakov ter na dosmrtno ječo devet častnikov in enega vojaka. Vsi I i so pripadali grški 1. brigadi ter so bili obdol-ze.ni upora v vojnem času. Ženeva. »Dailv Ex|>ress« poroča, da se je znrudi delovanja »V (c močno zvišalo število zavarovancev v južni Angliji. Proti letečim bombam se jo dalo v južni Angliji zavarovati štirikrat več ljudi, kakor pa proti navadnim bombam. To izkazujejo statistike znanega zavarovalnega podjetja Lloyd. Angleške zahteve za bodočo Evropo Berlin, 16 .juliju. PoiT naslovom »Teza sira Samuela Iloarac se buvi zastopnik državnega tiskovnega šefa Helmut Siindermann v nedeljski izdaji lista »Volkischer Beobachter« z obema govoroma, ki ju je imel lloare v Londonu in Barceloni. V teh govorih je zastopal lloare naslednje zahteve glede bodoče Evrope: »Nobene vojne in nobeno množične brezposelnosti več.« V obeh govorih je zastopal lloure vse one teze, ki bi bile v K v ropi že davno uresničene, če bi ne bila posegla vmes Anglija. Del teh spoznanj — tako piše Siindermann dobesedno — do kakršnih je prišel danes lloare, bi, če bi jih leta 1910 izjavila ali upora bilki angleška vlada, preprečilo to vojno sploh, gotovo pn nemško-britansko-f rancosko-poljski spor. Čc hi ne bila v onem letu britanska politika hotela na vsak način preprečiti končne združitve Nemcev v eni državi, potem bi se lahko na miren način izpolnilo to, kar je ifiines dejstvo: Splošno spoznanje, da obstoja usodna evropska skupnost in da se ne more narod tega kontinenta pregrešiti proti njenim koristim, ne da bi bil pri tem sam prizadet. Potem bi bilo mogoče britanskemu narodu prihranjeno, da bi doživel razkroj svojega imperija. Besede »Nobene vojne in nobene množične bre.z|>osolnosti več« bi morale biti izrečene v onih mesecih ko je šlo za to, da se prepreči ta vojna. Kdaj bi bila boljša prilika, da bi dobila Evropa »hrano, red in svobodo v smislu pravičnosti in socialne gotovosti« o katerih govori sedaj lloare, kakor pa po miroljubni rešitvi poljskega vprašanja, ki ga je Llovd George že leta loio smatral kot bolečo točko Versaillske Evrope. Sir Samuel lloare je prepustil seveda v tem odločujočem letu — 1939 — govorniški oder Churchillu, Vansittar-tti in podobnim. Ti pa niso govorili o Evropi in miru, temveč o obkolitvi in vojni. Pogled nii angleško brezposelnost pa je dal tem ljudem le nadaljnje argumente, da so z orožjem napadli Nemčijo, ki jc ta problem že davno rešila, ne da bi pri tem ošikodovaln delavce, kakor to delata kapitalizem in boljševizem. Tudi glede sedanjosti je omembe vreden lloarov govor. Njegove zahte- ve, cTa se mora Evropa združiti v veliko skupnost, da bo živela kot velik civilizatorični faktor, so se medtem že uresničile. IJaues pa je žc vsakemu evropskemu narodu jasno, da bo lahko živela Evropa le, če se ji bo |>osrcčilo, upreti se boljševiškemu navalu. V nadaljnjih lloarovih izvajanjih je zanimiv stavek, ki govori o možnosti s|>ora med zupadno Evropo in »vzliod-no-evropskim blokom«, pri čemer misli na boljševiški problem. Kako si prav za prav predstavlja ta veleposlanik Njegovega Veličanstva ta spor v praksi? Ali si inorda misli, da bi po zaželenem izpadu Nemčije kot velssile Sovjetska zveza odstopila tudi ped zemlje, kamor so stopile boljševiške horde? Ali gospodu veleposlaniku ni znano, da ima Moskva zahteve celo jaui, kjer nikdar ni bilo sovjetskih vojakov, kot na primer v Rimu in Alži-ru? Potem bi seveda imela Evropa ■»svetovni nazor«, kakor gu je zahteval lloare v svojem prvem govoru. Besede svoboda, enakost in socialna pravičnost ter podobni izrazi bi bile potem za vedno črtane iz evropskega leksikona. Sir Samuel lloare misli, da jc dober Evropec. Mi samo ugotavljamo, da je ta pojeni nezdružljiv in v popolnem nasprotju z vso Churchillovo politiko. Vansittard in njegovi pomagači so povzročili to vojno v Evropi. Oni so krivi, da sc uničujejo nenadomestljivi evropski kulturni spomeniki, oni so vojaško in politično združeni z najhujšim sovražnikom evropskega življenja. Kdor je »dober Evropejec«, mora biti lo najzagrizenejši sovražnik Churchillu in njegove klike, ne pa njegov po-muguč. Sedaj ni čas za govore, ampak za dejanja. Ta dejanja pa ne bo napravil »dober« pač pa pravi Evropejec. To pa so oni, ki žive v osrčju tega kontinenta in ki ga branijo kakor sami sebe. Ne stoje za govorniškim odrom, pač pa nn bojni poljani in ne premišljajo 1<> o evropski skupnosti, pač pa zanjo živi jo, se borijo in umirajo. I a vojna, ki je prava življenjska borba tega kontinenta, se bo povsem drugače končala kakor si to predstavlja ta britanski veleposlanik in to bo ravno zmaga Evrope. Poročila z italijanskih bojišč Berlin, 16. julija Mednarodni poročevalski urad javlja o položaju na italijanskem bojišču: V srednji Italiji uporabljajo Nemci takšno strategijo, da vežejo čim več nasprotnih sil z najmanjšo uporabo lastnih čet. Z izredno iznadljivostjo so nemški oddelki že v več ko dva meseca trajajočih težkih obrambnih bojih izrabljali ozemlje ter s tem prisilili Amerikance, Britance in tudi njihove pomožne narode in plačaniške čete, da so morali uporabljati zelo močne sile V Italiji' ne odločuje področje, pač pa izrecno samo višina izgub, ki jih prizadevajo nemške čete nasprotniku v ljudeh in gradivu. Ni pa treba še posebej dokazovati, da so v tem ozi-ru zavezniki mnogo na slabšem, kajti s tem da Nemci zelo spretno izrabljajo ozemlje štejejo svoje lastne čete. Ko se je Amerikancem posrečilo zavzeti področje Rima, so menili v zavezniškem taboru, da bodo lahko korakali vse do Severne Italije brez večjega odpora. Ta upanja pa so se izkazala kot zelo neupravičena, tudi če so se morale nemške obrambne sile na gotovih odsekih po zelo ■■aaaBBMaaaaBaMMaHHH Norvežani so proti banditom Oslo, 17. julija. Pravosodni minister Riisnas je govoril na zborovanju »Nasenal Samlinga« v Stavangeru o obnašanju norveškega naroda v sedanjem času druge svetovne vojne. Izjavil je, da so trenutne razmere naredile častno borbo težavno, dovedle pa »Nasjonal Samling« bliže k zmagi. Norveški narod si prepoveduje vsako vmešavanje podzemeljskih sil. Prebivalstvo preklinja v vsej deželi delovanje tolovajev, saboterjev in zločincev. Razumevanje v narodu narašča od dneva do dneva. Predvsem razzume narod, da ni Nemčija ona, ki ogroža življenje Norveške. Komunistični poraz na Dvoru pri Žužemberku težkih in dolgotrajnih bojih umakniti za dva, tri ali štiri kilometre proti severu, da bi se s tem umaknile nevarnosti zajetja. Posamezni boji v teh dneh imajo torej s tega gledišča le podrejen pomen. Važno je predvsem, da vežejo čete fpld-maršala Kesselringa močne zavezniške sile ter tudi angloameriško preskrbo, ki bi lahko drugače uporabljala vse te številne ladje na kakšnem drugem področju. KIBSIEBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBZ Iz gospodarstva Izplačila terjatev iz koncentracijskih taborišč v Italiji Finančni oddelek šefa pokrajinske uprave razglaša: Oni bivši interniranei italijanskih koncentracijskih taborišč, ali njih svojci, ki so pri finančnem oddelku šefa pokrajinske uprave ali pri ravnateljstvu računovodstva prijavili terjatve iz nevnov-čenih taboriščnih bonov, iz nedvignjenih dobroimetij pri taboriščnih ali kaznilnič-nih upravah ter iz neizplačanih denarnih pošiljk, naj se zaradi izplačila zglasijo čimprej osebno med uradnimi urami pri finančnem oddelku šefa pokrajinsko uprave v Gregorčičevi ul. št. 29, II. nadstropje, šolska soba II D. V uvaževanja vrednih primerih so dopustna tudi pooblastila. Ta razglas ne zadeva drugih morebitnih prijavljenih zahtevkov interniran-cev ali njih svojcev za izgubljena oblačila in vrednote, za nedostavljene pakete, za odvzet denar, za shranjen denar pri taboriščnih ali kaznilničnih upravah, za katerega niso bili izdani boni aLi ustrezna potrdila in pod. * Konzumno društvo Vi? ima svoj občni zbor v nedeljo dne 23. julija popoldne ob %3. uri v gostilni Amerika (E. Maknič), Tržaška cesta 71. OdkaT so začeli z delovanjem udarni bataljoni slovenskih domobrancev, je bil Žužemberk že večkrat imenovan v zvezi s hudimi komunističnimi izgubami in porazi. Tako od Novega mesta, kakor od Višnje gore so naši domobranci pogosto šli preganjat komuniste na to ozemlje. V začetku so se jim komunisti vsaj na kakem mestu postavili po robu, tako da je prišlo do pravih spopadov. Toda razbojniki niso nikdar vzdržali. Strah pred domobranci jim je po celi vrsti neuspehov prešel v meso in kosti in sedaj se niti mnogoštevilnejše komunistične tolpe ne upajo več udarili z domobranskimi bataljoni. V četrtek dno 14. julija sta udarila po daljšem preganjanju komunistov po Suhi krajini udarna bataljona proti Dvoru pri Žužemberku. Tam se je nahireč mudil cel »korpus«, okrepljen z eno »divizijo«. Prav pred kratkim so komunisti pomnožili svoje vrste z ljudmi, ki so jih nalovili ob Savi v okoiici Litije. Te novince so hoteli poslati v Belo Krajino, da bi jih vsaj kolikor toliko pridobili za svoje cilje in jih zlepa ali z grda napravili za svoje bojevnike. Toda tolovaji so delali račun brez krčmarja. Domobranci so zgrabili sovražnika od voč strani in posrečilo se jim je, da so ga popolnoma iznenadili. Takoj prve izgube v komunističnih vrstab so bile le za četniško vojskovanje, kakršno se odigrava po naši Dolenjski, naravnost velikanske. Komunistične tolpe niso vzdržale napada, amrpak so se pognalo v beg. Le sem in tja se je kakšna skupinica, ki ni imela primernega položaja, da bi se hitro umaknila iz nevarnosti, spustila v boj, a dolgo ni mogla vzdržati. V teh spopadih je prišlo do prav zanimivih prizorov. Tako sta se na mostu čez Krko spopadla na nož domobranec in komunist. Po čudnem naključju sta se oba prebrnila v vodo. Boj med možema je bil s tem končan, začel pa se je boj z vodo. Ko je domobranec videl, da jo komunist izpustil puško, da bi laže plaval, jo je pograbil on ter srečno z obema puškama priplaval na breg, medtem ko je komunist utonil. V boju je izrabilo 46 prisilnih mobi-lizirancev priložnost in so se predali domohrancem. Ti so šli na kraje, kjer je bila bitka najbolj vroča, preštevat padle komuniste. Našteli so jih 132. Domobranci imajo 3 ranjene, padel pa ni no- Anica Zupanec-Sodnikova razstavlja Gospa Anica Zupanec-Sodnikova, ki spada med našo najl*>ljše upodabljalke, je priredila zanimivo razstavo svojih najnovejših, doslej še nerazstavljesiih del. Dasi širši javnosti manj znana, so njena odlična dela vzbudila živo pozornost, kar pa je povsem razumljivo, saj so res prave umetnine. Umetnica je že v dneh najnežnejše mladosti kazala zanimanje za barve, z resnejšim študijem pa je začela v svojem 16. letu. Nadaljevala je sto jo umetniško izobrazbo v Jakopičevi šoli, na umetnostni akademiji za žen6ke v Mttnchnu, v Pragi in v Firenci. V Mttnchnu je veljala za najboljšo učenko. Portreti in tihožitja so ji najbolj pri srcu, močna pa je tudi v krajinskih in drugih motivih. Uspešno tudi akvarelira in oblikuje. Doslej je priredila razstave svojih del v Celju, v Ljubljani, v Zagrebu in v Beogradu, v Hodoninru na Moravskem, v Barceloni, v Londonu in drugod. Zadnja njena razstava je bila leta 1941. na Sušaku. Med prvo svetovno vojno je upodobila tudi ljubljansko k rižansko cerkev, za kar ji je veliki komtur, bivši nadvojvoda Evgen, poklonil lepo zlato zaponko. Sedanja razstava obsega 19 olj, večji del cvetličnih tihožitij, ki se odlikujejo po pestrosti, zanimivosti in dognanosti. Nedvomno največjo pozornost pa vzbujajo njene »Madone«, štiri po številu, močne umetnine tako v pogledu barv, kakor v sami zasnovi in izvedbi. Pozornost vzbujajo tudi motivi »Pogled na Ljubljano«, »Omišalj« in »Na paši«. Razstava je v prehodu nebotičnika in bo trajala le še nekaj dni, na kar opozarjamo upodabljajočo umetnost ljubeče občinstvo. beden. Kdor ne verjame, mu ni treba, res je pa le, da domobranci nimajo mrtvih v tej akciji. Predvsem pa so bili naši fantje veseli, ker .so iztrgali komunističnim roparjem naravnost velikanski plen. Vsega blaga je bilo za 20 voz, poleg vojnih potrebščin so bile velike ' zaloge živil, tako 5000 kg pšenice in nekaj tisoč nakradenih jajc. Tudi živine so komunisti v zadnjem času veliko naropali po okolici. Vse to so jim domobranci odvzeli in vrnili izropanim kmetom. Posebno težko bodo komunisti pogrešali obilo usnja, ki je tudi prišlo kot plen v roke našim fantom. Tolovaji bodo pa lahko še naprej bosi bežali preko skal in robidovja. Ko so se komunistične tolpe rešile iz pogroma, so začeli takoj poglavarji premišljevati, komu bi naprtili krivdo za ta strahoviti poraz. Kot smo že poročali v nedeljskem »Slovencu« so sklicali skupaj prebivalstvo Dvora. Niso se ozirali niti na to, če je kdo njihov privrženec, ampak so se pognali proti Stični. iz Trata Ljubljančani, ki prihajajo 6edaj v Trst, V6e premalo zahajajo k slovenskim sv. mašam. Zato bi bilo želeti, da jih v bodoče bolj obiskujejo, da bi z obiskovanjem slovenskega bogoslužja ne izpolnili le svoje ver6ke dolžnosti. Zlasti opozarjamo na slovensko sv. mašo e pridigo ob pol devetih v župni cerkvi 6v. Jakoba, do koder jih pripelje tramvaj št. 1 z Goldo-nijevega trga. Tudi jutranjim kopalcem v Barkovljah bo ustreženo, saj je tam slovenska sv. maša s pridigo že ob osmi uri zjutraj. V kratkem bomo objavili točen urnik slovenskega bogoslužja. V tržaški lunctuostni galeriji je bila pred kratkim odprta umetniška razstava. Razstavljenih jo približno šestdeset del slikarske in kiparske umetnosti, ki obravnavajo motiv »Mati«. Največ zanimanja vzbuja lepa slika matere, ki kleči ob svojem mrtvem sinu, polzasutim z ruševinami. Slika je pač z ozirom na zadnje dogodke zelo aktualna. Najboljša dela bodo nagrajena. Koinisariat 7.a nadzorstvo cen je odobril nove cene brivske in česalne stroke, ki so nekoliko višje od prejšnjih. Skupni prispevki v zbirki za oškodovance zaradi bombardiranja znašajo do 13. julija t. 1. 6,651.215.76 lire. Pred kratkim ustanovljeno posebno sodišče, namenjeno borba proti verižni-štvu in črni borzi, je že pričeJo poslovati. Zaradi dokazanega verižništva in prodajanja blaga so bili obsojeni: Marija Ba-lič, Alojzija Perovič in Rudolf Kerševan, Oton Tomaziin, Alfred Minimi in Ana Mrevje skupno na 15.330 lir kazni in 8 mesecev in 20 dni zapora. Obdolžena Marija Pirič je bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Imenovani 60 večinoma gostilničarji in trgovci z zelenjavo. Cene za hotelske sobe. Komisar za določanje cen v pokrajinah Trst, Pulj, Videm, Gorica in Reka je določil najvišje cene za hotelske sobe. Cene ee razlikujejo po kategoriji, v katero je vključeno gostišče. Soba z eno posteljo brez kopeli stane od 10 do 60 lir, z dvema posteljama brez kopeli od 18 do 100 lir; 6oba z eno posteljo s kopeljo 30 do 90 lir, z dvema posteljama in kopeljo 50 do 180 lir. V katero kategorijo spada obrat določi urad za tujski promet. Pomožne čete za letalsko zaščito. Tržaški prefekt je izdal odlok, po katerem mora vsako industrijsko podjetje, ki zaposluje nad 30 delavcev, ustanoviti civilno pomožno četo za letalsko zaščito. Ta četa obstoji iz devetih delavcev v starosti od 17 do 60 let in enega poveljnika. Podjetja, ki zaposlujejo nad 100 delavcev, morajo postaviti pomožno četo močno 30 do 100 mož. V primeru bombardiranja 6e mora ta četa pol ure po ukinitvi alarma zbrati v podjetju in biti na razpolago letalski zaščiti. Ta odlok je bil izdan, da ae zagotovi v nujnih primerih potrebna pomoč in stopi takoj v veljavo. Vsa podjetja, ki pridejo v poštev, morajo do 20. julija doposlati uradu za letalsko zaščito imenski seznam pomožne čete. Nesreče,* Pri padcu s češnje si je 35 letna Albina Bernetti prebila lobanjo. — V Treninski ulici je padla 70 letna Jo-sipina Vi(Jic in si zlomila kolek. — Med letalskim alarmom je bila v zaklonišču ulice Pondares Marija Pironio, ki se je Prav ničesar jim niso dovolili vzeti s seboj; da bi se med potjo s čim ne oskrbeli so jim dali do Žužemberka spremstvo, ki jih je nato zapodilo proti Stični. Zanimivo je, da je med temi izgnanci celo mož, čigar dva sinova in ena hči so šli b komunistom v hosto. Med izgnanci so tudi matere z dojenčki. Nekateri izmed izgnancev, takrat ko so jih komunisti sklicali skupaj, niso bili niti obuti in tako so prišli sedaj bosi v Ljubljano. Komunistični zločinci naj ne mislijo, da bodo z izganjanjem mater in otrok popravili svoje poraze, ki so zadnji čas vedno bolj pogosti in vedno hujši. S svojim slepim besom, ki celo njihovim nekdanjim prijateljem ne prizanaša, bodo dosegli samo to, da bo prav vsa dežela brez izjeme podprla boj naših domobrancev, ki so s celo vrsto uspešnih pohodov svojih udarnih bataljonov dokazali, da ji mše takšni razbojniški korpusi« niso kos in da jih ne zadrže ne hribi, ne utrjena tolovajska gnezda. začela prepirati z nekim moškim. Besedam je sledilo dejanje in prepirljivka je odnesla iz težepa razbit nos ter praske po obrazu. — S pokvarjenim mesom se je zastrupila 45 letna Štefanija De Feo. K sreči je brž iskala zdravniške pomoči in tako jc nevarnost minila. Prosto pridobivanje soli. Finančno ministrstvo je uvidelo, da sedanja produkcija soli zadostuje za uporabo prebivalstva in je odredilo, da se more odslej pridobivati sol v kolikor je ta potrebna za družinsko uporabo. Za pridobivanje soli v industrijske svrhe pa je treba vložiti posebno prošnjo na glavno ravnateljstvo monopolskega ministrstva v Bellunu. Umrli so: Alojzij Gregoris, Ivan Da-nek, Vito D'Aprile, Petra Kozlovič, Eliza Pian, Armando Rigotti, Egidij Palank, Adolf Gregori, Josip Stančič, Angela Ri-tossa, Danilo Sušteršič, Mihael Lizza. Z Goriš/sega 15 družin brez strehe. V gorski vasi Form di Sopra je izbruhnil požar, ki je uničil veliko hiš in gospodarskih poslopij. Skoraj celotno naselje je upepeljeno. Petnajst družin je ostalo brez 6trehe. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. Stara pesem. Dnevno se dogajajo nesreče z granatami in drugim strelivom. Iz Opatjega sela poročajo, da so drobci granate, ki je počila v bližini, ranili 16 letno Vilko Frandoličevo, ki se zdaj zdravi v goriški bolnišnici. Tovorni avto je povozil štiriletnega Angela Markiča na cesti Aostskega vojvode. Fantek je bil na mestu mrtev. Očividci pravijo, da je kriv voznik, ki je čisto brez potrebe krenil preveč ha desno. Avtomobila in vozača jc zmanjkalo. 57 letni šofer Giovanni Pagnacco je šel oni dan z avtomobilom po opravkih v goriško okolioo. Od takrat ga nihče več ni videl. Avto je bil vreden vsaj 100.000 lir. Ne pobirajte vrečic oziroma zavojčkov, ki vsebujejo vata Ugotovljeno je namreč, da take vrečice mečejo sovražni letalci z namenom, da bi poškodovali posameznike. Kdor jih samo vzame v roko, se že izpostavi resni nevarnosti. Goriška prefektura je o tem izdala posebna navodila. Deset panjev in večjo količino medu so neznanci oni dan odnesli kmetu Flo-rijanu Maleliču iz Višnjevika. Škode bo imel več kot 20.000 lir. Pustili pa 60 okoli deset drugih panjev. Zločinski napad. Neki mlad fant je v petek popoldne ob pol 4. v Carduccije- vi ulici št. 4 v Gorici obstrelll 24 letnega Cirila Pfeiferja iz Ljubljane. Pfeifer sedaj leži v goriški bolnišnici ter bo okreval v enem mesecu. G. Pfeifer je zelo delaven član goriške varnostne straže. Zlasti se njegovo prizadevanje pozna na kulturnem polju. Želimo mu prav iskreno, da bi spet kmalu s polnimi močmi poprijel za delo, ki ga je tako uspešno začel. tMEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBMDB Seznanite se z življenjepisi naših velikih mož, ki so dali življenje za vero in narod. Kupite knjigo »Kri mučencev...«, ki o tem govori [j>enar, topovi in kri.. Pod zaščito prostozidarjev in s pomočjo zlatega zaklada Pariško - nizozemske banke, čigar ravnatelj je bil žid Horacij Finaly, se je levičarski kartel na novo izpopolnil, čeprav z majhno večino. Zopet se je pokazalo, da se je po vojni kljub menjavanju vlad boj med obema trustoma nadaljeval, kakor poprej pred vojno. Finančna kriza v letih 1925 in 1926 je vplivala tudi na Comite des Forgcs kot posledica kartela v 1. 1924. Mirnejši politični odnošaji v letih 1926 do 1930 pa so ugodno vplivali na_ mirno življenje gospodarjev Comiteja cfes Forges, da so lahko v miru uživali silno bogastvo in mastne zaslužke, ki jim jih je prinesla dobava orožja, gradnja Maginotove črte ter gradnja rnarokanskih železnic. L. 1932 pa so se bili bankirji naveličali brezdelja, saj v splošni svetovni krizi niso imeli dela, in so ugibali, kako bi jo zagodli industrijalcem. Visoka financa je vedela, da so industrijalci veliko zaslužili in da kritzo lahko prenašajo. Tudi francoski varčevalec je postal v sploni krizi bolj previden. Svoj denar je nalagal kot denar, ki p*u je bil vedno na razpolago: ni več kupoval delnic, niti za-dolžnic. Zaito ao se industrijalci ofora-fali vedno bolj na Ctwnk6jewe haofce in le-te so posojale in posojale na nepremičnine. Ostali bankirji so smatrali ta položaj za prehoden, vendar je to stanje slabo vplivalo na njihove zlate zaloge. Trajanje krize in pomanjkanje razpoložljivega denarja so pripisovali borznim špokulacijnm in nerodnosti bančnega sistema. V letu 1930 so vsi ti poij a vi povzročili polom nekaterih bank. Vlagatelji so se vznemirjali, bilo ie, kakor v času Škandala Oustriceve banke, ko so bili kompromitirani tudi nekateri regenti Francoske banke, posebno oni, ki so bili v zvezi s Comi-tčjem. Oustric je bil drzen finančnik; podjarmil si je celo vrsto podeželskih banik, n. pr. banko Adam, Alzaško-Ix>rensko industrijsko banko ter veliko raznih industrijskih podjetij za avtomobile, umetno svilo, nogavice itd. Banka Holding je vrgla na trg svoje delnice. Holding jc dosegel s svojo spretnostjo ter s pomočjo Francoske banke in še nekaterih drugih industrijskih bank, da so mu skontrirale efekte od enega podjetja Oustric na drugo podjetje istega imena. Ilude krize, polom nekaterih bank in škandal Oustric, vse to je pospešilo, da so 1 .1932 prišli na površje radikalni socialisti, ki jih je podpiralo denarništvo. Radikalne stranko so utemelje- vale svoj volilni boj s krilatico, da je potreba zaščititi varčevalca in usmeriti njegov denar v skladnost z resničnimi potrebami in koristmi naroda. Z ozirom na to so ustanovili nekakšno »fronto za zaščito prihrankov«. V to fronto so vključili srednje sloje, njihove voditelje, kmete in delavce. Z ozirom na to je prostozidarstvo trobilo budnice levičarjem in sestavilo kartel. Prostozidarski konvent je 1. 1931 poročal sledeče: »Zavedamo se, da je povzročilo 1. 1928 naš poraz tekmovanje levičarjev. Združimo se torej znova in zmaga bo naiša. Kajti če postane prostozidar-stvo še enkrat voditeljica levičarjev, bo zmaga naša.« In kartel levičarjev je bil zopet na vrhuncu. Njegovo prvo delo je bilo — seveda — omejitev velikih javnih del in velika dobava orožja. To pa se ni zgodilo zaradi domoljubja, temveč zato, da bi prešla gospodarska moč enega kartela na dragega. /v /v Medtem je polom bank v Nemčiji in v Avstriji zelo neugodno vplival na banke, ki so bile udeležene v Srednji in Vzhodni Evropi. Te banke so bile pod nadzorstvom Comit6ja des Forges. Kriza ni prizanesla niti banki Union Parisienne, ki je dala velikanska posojila Maili zvezi, Poljski in Nemčiji. Ko so se razširile vesti o polomu, so nasprotniki prežali ob bančnih okencih, da bi čimprej dvignili svoj denar. V 14 dneh so vlagatelji dvignili 600 milijonov, y naslediajih dvajsetih dneh pa 900 milijonov frankov. Stiske rše ni hotelo biti konec. Proti koncu 1933 so delnice padle za 50 % in ljudsko premoženje se je znižalo od 300 na 100 milijonov. V prav kratkem času je izgubil tudi Schneider pri svojih špekulacijah — 3 milijarde. Toda Schneider in Comite des Forges sta bila še močna; močni Sp bili tudi desničarji, njihovi zaščitniki, prav kakor v času Staviskyjevega škandala. Goljufije Stavyskega so stale francoskega varčevalca 650 milijonov frankov. V Stavyskijevo goljufijo je bilo zapleteno precejšnje število levičarjev radikalnih socialistov in prostozidarjev. Desničarji so se polastili šikaindala z nezaslišano besnostjo. Ni jim zadostovalo, da bi bili to zadevo opravili med seboj, temveč so zatfevo spravili v javnost. Dne 6. februarja 19*34 so zaradi tega škandala nastali poulični boji. Pri teh bojih je bilo 25 mrtvih in 900 ranjenih. Levičarji so odgovorili na to prav tako z manifestacijami na cesti. Toda škandal je bil tako viden in napad desničarjev tako hud, da se je na levici vse zamajalo. Vendar so se desničarji in levičarji ob volitvah zopet pobotali in zedinili za prijaznega Dou-mergueja, bivšega predsedn. republike. Visoka financa se je prepričala, da kartel, tako omahljiv kakor se je izkazal, ne nudi zadostnega jamstva. Ako hoče doseči trajno in neomejeno moč, si bo morala poiskati drugih, zanesljivejših zaveznikov. Ali naj jih išče pri levičarjih? Tam ne, kaže: levičarji so omahljivi. Kdo pratv za prav je predstavljal levico? Francoski komunisti, ki so posnemali Moskvo. Ako bi se hotela visoka financa vezati z levičarji, bi se morala vezati tudi z Moskvo. In res, visoka financa se je zatekla v Moskvo. Bilo je. kakor nalašč. Visoki financi je pomagal Comitč, oziroma desničarji, ki so po škandalu Stavyskega prišli zopet na krmilo. Toda desničarrji so delali napake, neod-pustljive napake, ker niso znaili izra-niti v 6vojo korist Stavyskijevegs škandala in ker v splošni krizi niso razumeli duha francoskega naroda. Večina francoskega naroda je bila uverjena, da je vzrok gospodarske krize padec franka, zastoj gospodarstva, brezposelnost, nesposobnost in brezvestnost demokratičnih vlad, ki so sledile druga drugi, ki pa so bile slabe in brez moči in so lahko vladale le v času procvita, niso pa bile zmožne, da bi v času krize trdno zgrabile za krmilo in uredile zadeve. Neposredno pridemo do sledečega zaključka: Če so bile demokratične vlade preslabe in nezmožne, da bi rešile velike naloge, ki jih je terjal čas, zakaj volivci niso izvolili boljših voditeljev? Zato, ker so bili strankarski boji nepošteni, ker je vladalo podkupovanje in protekcija! Materialistični režim, kjer je bilo vse dovoljeno, tudi goljufije in podkupovanje, je zakrivil nesrečo. Takšno zlo bi bila mogla odpraviti edino le močna vlada, "ki bi ji stal na čelu močan ir energičen človek. Novi grobovi + Dominika Grajzar. V uršulinskem samostanu je umrla č. m. Dominika Grajzar v 56. letu starosti. Bila je več let skrbna zakristanka in postrežljiva, ljubezniva vratarica. + Nada Velepič. Izdihnila je po daljšem trpljenju gospa Nada Velepič, rojena Šircelj. Na zadnji poti jo bodo pospremili v torek ob petih popoldne iz kapele svetega Jožeta na Žalah. Naj rajnima sveti večna luč, vsem njunim dragim naše iskreno sožalje. Osebne novice Obvestilo. Svojim domžalskim fara-nom, bivajočim v Ljubljani in svojim tukajšnjim sorodnikom na mnoge tozadevna vprašanja naznanjam, da bom v petek, 21. julija, na dan, ko sem bil pred petdesetimi leti — 21. julija 1894 — posvečen v mašnika, na kraju, kjer se v teh dnevih udelpžujem duhovnih vaj, v cerkvi sv. Jožefa pri Marijinem oltarju zjutraj ob 6 v zahvalo opravil tiho sv. mašo. — S tem vas prav lepo povabim, da se te sv. maše po možnosti udeležite. —Vsako drugo kakršno koli proslavo glede na sedanje razmere hvaležno odklanjam. — Franc Bernik, župnik. Osem križev g. duh. svetnika Ignacija Zupanca O sv. Alešu leta 1864. se je v Kranju rodil predaški župnik in duhovni svetnik Ignacij Zu-panc. Po kratkem islužbovanju na Bledu in v ljubljanskem Trnovem zje prišel za kapla- na k enemu izmed najbolj častitljivih mož naše duhovne preteklosti, k bivšemu uršulinskemu katehetu in nabožnemu pisatelju Jožefu Kerčonu. V pre-daškem župnišču so se do pičice uresničile krilate besede: Sinamus sanetum •pro saneto laborare. Plemeniti, umetniško nadarjeni, nežnočutni in iskreno pobožni kaplan je v Kerčonovi šoli zra-stel v svetniškega župnika, ki je z očetovsko besedo, z obilno molitvijo in z zmagovitim zgledom vzgojil kar cela dva rodova teb trdih, a v resnici tako dobrih Gorenjcev. Saj je letošnjo pomlad minilo že zlato leto, kar se je blagi gospod prismejal v svoje Pre-doslje. Kaj vse bi se dalo napisati o njem, pa bi še daleč ne izčrpali te pregloboke duše, a ne morem pozabiti, kaj mi je rekel 17. avgusta 1916, ko bi bilo treba naslednji dan slaviti Franca Jožefa: »Kako zoprno je poveličevati človeka, ki še živil« Le to naj povem, da se je pred kratkim iz Tupalič preselil v Precloslje, kjer s svojimi osmimi križi duhovno oskrbuje kar dve župniji. Sicer nič ne pridiga, a to je pri njem zelo postranskega pomena, zalcaj zgovornost njegovega molčečega nastopa je tako prepričevalna, da se ji more ustavljati le zakrknjeno srce. Kerčon, Zupane in župnik v Arsu so zame imena, ki imajo isti pomen. Vsaj nekaj takih mož bo treba za stebrišče- novega reda. Beseda o naturalizmu V zadnjem Gledališkem listu je govor o SchUlerfevi tragediji »Marla Stuart«, ki jo igrajo sedaj v našem Narodnem gledališču v režiji ravnatelja Cirila Debevca in kreaciji nosilke dejanja gospe Saričeve, Elizabete pa gospe Marije Vere. Ob tej priliki je prinesel ta Gledališki list več krajših člankov, ti-čočih se te tragedije, ki je izrazito — Idealističnega značaja. Schiller je bil »idealist v najvišjem in najbolj žlahtnem pomenu besede«, je zapisal o njem ravnatelj Debevec, ki se je tudi sicer zavzel za takoimenovane klasike. »Gorje času, ki bo kriv, da bodo klasiki v njem umirali!« — Maša Slavčeva je napisala nekaj režijskih opomb k tej tragediji, kjer označuje znaiaj režijskih poudarkov in notranji nasprotji obeh protagonistk. — Najzanimivejši pa je članek dramaturga prof. Modra, ki je ob tej priliki napisal »gloso o resnici in poeziji ▼ umetnosti« ter z njo obsodil tako slovenski naturalizem kot literarni pravec, š4 posebej pa naturalizem v drami kot umetnostni in režijski pravec. Ker Gledališki list ne pride vsem v roke, ki bi jih to mnenje o naturalizmu zanimalo, ponatis-kujemo odstavek iz njega: »Naturalizem je posebno v drami po-olnoma odpovedal, dasi ni mogoče za.nl-ati njegovega dobrega vpliva zlasti y Zgodovinski paberki 17. malega srpana 1823. lata se je rodil v Altenu pri Dessaui na Anhaltskem zgodovinar slovenske reformacijske dobe Nemec T h e -o d o r E 1 z e. Po dovršeni gimnaziji se je posvetil teologiji. Študiral je v Ttibinge-nu pri Berlinu, potoval po Italiji, nato pa prevzel mesto protestantskega pridigarja v Ljubljani. V našem mestu je deloval nad trinajst let, nato se je preselil v Italijo, kjer je v Benetkah 1900 leta umrl. Elze je bil v prvi vrsti znanstvenik in literat, cvsestransko nadarjen mož, ki se je udejstvoval na različnih poljih. Od obširnih zgodovinskih spisov imajo za nas pomen le oni, kjer razpravlja pisatelj o reformacijski dobi med južnimi Slovani s posebnim ozirom na Kranjsko. Elze je prišel že po objavi prvih del na glas veščaka za zgodovino reformacije na Kranjskem. Objavljal in zbiral je vire, skušal jasno orisati posamezne pomembnejše osebnosti, raziskoval je vpliv nemških univerz na razvoj verske miselnosti pri nas ter razpravljal tudi o cerkveni organizaciji. V znanstvenem pogledu predstavljajo njegovi spisi viden mejnik, odlikujejo se po obvladanju literature, oslonitvi na vire — pc volji do objektivnosti. Sicer so danes ELzejevi spisi že zastareli, vendar so še vedno nujno potrebni vsakomur, ki se bavi s to dobo naše preteklosti. Elzcju moramo priznati, da si je pridobil dasi Nemec po rodu in mišljenju za reševanje proble-' mov, ki bi morali biti predvsem slovenska naloga, nenavadnih zaslug. 1854. leta je stekla železnica preko Semmeringa. 1930. leta je umrl v Ljubljani politik in organizator delavskega zadružnega gibanja Anton Kristan. Rojen na Viču 1881. leta je dovršil v Ljubljani gimnazijo, odšel v Zagreb in nadaljeval študije v Pragi, kjer se je navzel Ma?arykovih idej in postal svobodomislec. Delavskemu gibanju se je pridružil v Gorici, kjer je postal tajnik trgovsko-obrtnega društva in na kongresu socijalno-demokratske stranke v Celju 1902. leta. Sodeloval je pri ustanovitvi številnih zadrug in denarnih zavodov, pri katerih je zavzemal važne funkcije. Publicistično je deloval skoraj pri vseh socialističnih glasilih, ustanovil in urejal je list Naprej. Objavil je več člankov o zgodovini soci-jalističnega gibanja in zadružnega gibanja in napisal knjigo O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem. Politično je sodeloval pri socijalno-demokratski stranki, bil član izvršnega odbora in njen zastopnik v Narodnem veču in konsti-tuanti, dokler se ni leta 1921. umaknil iz političnega življenja. V stranki je bil vodja desnice, ki so ji levičarji očitali opor-tunizem in malomeščansko ideologijo. 18. malega srpana 388. leta so Rimljani v vsej svoji zgodovini doživeli morda najhujši poraz. Rim se je komaj dobro utrdil, mlada republika je skušala razširiti svojo oblast. V tem pa so nenadno udarili preko Ape-ninov Galci, drli so skozi Etrurijo naravnost nad Rim. Ob rečici A1 i j i so se jim Rimljani postavili po robu, pa doživeli strahovii poraz. Galci so zavzeli Rim in ga temeljito opustošili, le Kapitol se je obdržal. Le z visoko odkupnino so odpravili Rimljani Galce proti severu in sicer šele tedaj, ko je bila ogrožena njihova lastna domovina. 1374. leta je umrl v kraju Arqua pri Padovi poleg Danteja in Boccaccia naj- vprašanjih pristnejšega in neposrednej-šega prijema ter boljšega in globljega pogleda v skrivnosti življenja, Naturalizem je v bistvu vsestranska skrb za pesnico in dosledno zametavanje sleherne poezije. Zastopniku tega pisateljskega načina je bila poglavitna zvestoba naravi in resnici, zato toliko zgodb z značilnim podnaslovom: resnična zgodba. Zaman so naši tedanji slovstveni vodniki in uredniki po svojih listnicah opozarjali doraščajočl rod pisateljev, da bodi poudarek na zgodbi in ne na resničnosti. Naturalizem se nas je držal kakor klop, ko so ga že povsod drugod ie zdavnaj preboleli in prešli. Danes je — hvala Bogu — tudi pri nas v pisateljevanju domala zavržen ali vsaj nima tistega nepotrebnega prvenstvenega mesta. Vendar je treba ob pogledu na naturalistično razdobje zapisati, da pomeni za nas izrazito dobo epigonstva. In kakor epigon ovsod in zmeraj do spačenosti poudari ako dobro potezo svojega vzornika, tako so naši naturalisti videli samo resničnost in so jo v svoji kratkovidni in naivni zagledanosti pestovali kakor največjo dra-gotino, pri tem pa pozabljali, da njihovi resničnosti ni mogoče reči resničnost, marveč kvečjemu vsakdanjost, povrh-nost, zunanjost, banalnost, grobost in kar je še podobnih pojmov v celotni lestvici navzdol do navadne nesnage. — Druga skrajnost naših naturalistov d* ia po lepi slovenski navadi zašla v romantiko in tako iskala za svoje ustvarjanje najčudovitejših prigod ter svojo ustvarjalno in oblikovalno revščino vneto zagovarjala z enim samim izgovorom: to in to se je prav tako resnično zgodilo dne tega in tega tu in tu. Priče še živčl Znanstveni, racionalistični naturalizem velikih evropskih pisateljev je ostal pri nas epigonsko plehek, prazen in grd. Zakaj? Iz čisto preprostega razloga, ker niti zdaleč ni nihče izmed nas vsaj približno še pojmoval življenja, njega vse-stranosti in globine. ■ Tudi v gledališču je dolgo pljuskal val naturalizma. Ne samo pri nas, tudi drugod. Prinesel je neutajljive koristi, rodil pa tudi — zlasti pri nezrelih — dokajš-njo škodo. Veliki dramatiki — Ibsen, Strindberg, Hauptmann in drugi — so sami preživljali ves razvoj naturalistične miselnosti. S svojim darom in znanjem so upali po naturalističnih načelih ustvariti vrhunsko umetnost, pa so morali drug za drugim spoznati in priznati, da jc naturalizem zmota in umetniška zabloda. Ohranili so pač skušnje in pozitivna dognanja, zavrgli pa celotni teorem in se zagnali bodisi v skrajni simbolizem ali pa se umirili v zdravem realizmu. Naturalistični dramatiki so imeli tudi ri nas svoje navdušene posnemovalce, al so tudi ti ostali samo pri lupini in niso prišli niti do jedra spoznanja. Zato pri nas prav za prav niti ne vemo, da je naturalizem kol slovstvena struja pogorel. Pri oas so pogoreli že kar natu- Obvestila »Prevoda« Delitev zaseke za mesec avgust V torek, 18., sredo U. in četrtek 20. Julija 1114 naj dvignejo potrošniki, ki eo v posesti ljubljanske osnovno živilske na-kaznloe za mesen julij, vsak pri svojem stalnem mesarju (pri kutereni »ti prejoli z>u »oko že za julij) zaseku za mesec avgust. Mesarji bodo delili zapeko na odrozko Stev. »55 — Jut«, »57 — Jul«, »iS— Jul«, »Jul — II«, »Jul — (4«, »Jul — i7«, Iu »Jul — 70«, in sicor po 50 g na vsak odrezek. tako, da dobijo potrošniki, kl imajo vsob 7 odrozkov, 350 k, potrošniki, ki imajo samo zadnja :2 odrezka (»Jul —67« in »Jul — 70«) pa po 100 g zaseke. Zasoko bod delili mesarji na zgoraj določene dneve v času od 0 zjutraj nepretrgoma do 5. ure zvečer in sicer: mesarji z začetnico A do J v torek, 18. julijat od K do P v sredo. 19. julija In od R do 2 v četrtek, 20. julija. Stranko mesarja Avbetj Joiefa, Trnovski pristan, bodo prejelo zasoko pri mesarju Broskvar Ivanu, Costa v Mestni log; Mranke mesarja Dular Franca, Cerkven« ulica pri mosarju Avhelj Francu Krakovski nasip ter stranke mesurja Skufca Alojzu, Vodnikova oziroma Celovška cesta, pri mesarju Jeloncu, Celovška costa in sieor v to. rek, dne 18. julija. Stranke podružnic mo-sarja Javornik Ivana na Rimski in Miklošičevi cesti dobijo zasoko iatotam, ostalo njegovo stranke pa tam kjer so dobile zadnjič meso. Opozarjamo vse potrošnike, da naknadne delitve zaseke na te odrezke ne bo 4n naj zatorej nabavijo zaseko vsekakor na določeni dan. Delitev zaseke na bolniška nakazila ali na dodatne nakaznice ta težke In najtežje delavec ho ob.'avlJena posebej v časopisih In so pri tej delitvi no umre upoštevati. Za potrošnike, kl se stalno hranijo v gostinskih obratih naj nabavijo zaseko tisti gostinski obrati. Oni potrošniki pa, ki se samo delno branijo v gostinskih obra tih, pa za dnevno prohrano ne bodo mogli uporabljati gornjih 7 odrezkov, temveč bodo morali to odrezke zamonjntl zn ustrezno Število novoizdnno Gostinske nakaznice. Vank prizadeti bo lahko brez nadaljnjega zamenjal po enega od zgoraj naitotih odrezkov osnovno julijsko živilske nakaznico zn 5 odrezkov gostinske nnknznico. predpogoj je samo ta, da odrozki katere želi zamenjati Se niso odroznnl od glave osnovne živilske nakaznico. Odrezke bo zamenjaval Mestni preskrbovalni urad v 1. nnd-stropjn palače Bata v čnsu od ponedeljka 24. julija do 31. julija 1944. Potrninlke opozarjamo, da J« to redna mesečna delitev xa avgust ne pa morda kakšen Izreden dodatek. Zato naj potrošniki ne uporabijo te zaseke le za mesec julij. •RAZSTAVA ANICA* SODNIK, ZU PAN ČE.VA PASAŽA • £0S —— Poziv mesarjem Za avgust bodo delili zasoko mesarji, kl naj jo prevzamejo na klavnici, v sleda, čem vrstnem redu: dne 18. i. m. mesarji s zajetno črko od A — J, dne 19. t. m. od K — P ln dno 20. t. m. od R — 2. Delitev «e začenja vsak dan ob pol 6 in se konča ob 8. Zaseko morajo mesarji razdeliti še Isti dan In Jo tudi Istega dne od 17 — 1) vrniti na klavnico, kolikor je Je preostalo. Nalepljene odrezke (poseboj ono po T odrozkov ln posebej one po 2 bodo predložili mesarji z začetnico A — J v četrtek, dne 20. julija, mesarji z začetnico K — P v petek, dno 21 julija In mesnrjl z začetnico R — 7, v soboto, dne 22 Julija v dopoldanskih uradnih urah na »Prevod«, Gosposka ulica 12-1, soba št. 10 obenem s koneignacijo v dvojniku. Važno za trafikante Vpisnike je treba oddati v sredo dne 19. VII. 1944 ob 9. v Glavno zalogo. Vsaka stran naj bo označena s štam-piljko in številko strani, na koncu pa sešteto število moških in ženskih odjemalcev. V ostalem ee je pa točno ravnati po okrožnici št. C. — Združenje trafikantov. | ralistl sani. Vendar pa so zasejali — bodisi sami bodisi njihovi tuji vzorniki — tudi v gledališče nezdravo pojmovanje naturalističnega igranja, ki je docela zmedlo prave pojme o igri in igralčevi kvaliteti. V gledališču že od nekdaj veljajo posebne postave, ki jih ni mogla podreti nikakršna struja, marveč jih kvečjemu izostriti, izbrusiti, dopolniti in podpreti. Oder je svet zase, svet izven sveta, iluzija sredi vsakdanje resničnosti, otok poezije v morju poetičnosti in naturalizma. Nekaj opazk k Pleteršniku Od kod je ime »pil«? Tako imenujejo po Dolenjskem znamenja ob potih in cestah: Steber, na katerem vrhu je kaka podoba. Pleteršnikov slovar ima pri besedi pravo prestavo: Die Bildsaule, potem pa je še dostavil: — iz nem. Bild, C. Cigale je bil torej mnenja, da je »pil« n. das Bild. Tako je domneval tudi naš nekdanji profesor slovenščine v Novem mestu pred 70 leti, p, Lacko Hrovat, in vendar je ta prestava napačna, ker »pil« ne pomeni podobe na stebru, ampak »pil« sam, torej ne das Saulenbild«, ampak dic Bildsaule, kakor ima Pleteršnik prav, Kaj je torej »pil«? Nič drugega kakor »pal«, Plet.: der Pflock, der Pfahl, to je iz lat, »palus«, (Stowasser), (statt pag — slus von pango), ko se je samoglasnik »a« spremenil v »i«, kakor se to dogaja večkrat v slovenščini, da sa samoglasniki »a, e i in o« večkrat zamenjajo, kakor Dnevne novioe I) e k I e I a I Ne pozabite, da je jutri, v sredo, skupna molitvena ura v stolnici oh 19.30 !0.30. Knjižice molitven« ure za blugo-slov narodu ln domovini boste dobile v cerkvi. V sredo, li. t. ul. ob po! sedmih bo na Rožniku sv. uiuiu za pok. razrednikom Andrejem Ažmanom ob obletnici njegovo smrti. V počastitev spominu hlagopokojnega g. dr. Janoza Vrtniku je podarita družina Do-bovoo 100 Ur Viucencljovi konferenci pri Sv. Potru. Bog povrnil TRI NOVOSTI Beličič: Čoštniuov grm. Broš. 22 lir. Majcen: Bogar Melio. Vez. IX) lir. Pravdio: Užingin-ksu. Voz. 160 lir. (Vse iz zbirko »Naša knjiga:) LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 6 in Miklošičeva 5. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino Jo durovaln Produktivna zndrugn čevljarjev namesto vene« nu krsto gostilnlčar-ke ge. Ivnnke Možlne 100 lir. Darovalcem so druttvo nnjtoplejo zahvaljuje. Jutri Izide v osmi Izdsjl knjižica >Za mir med narodi«. Obsega dve molitveni uri. Cena 3 Ure. Mludlnska založba. Stnri trg 30. Stenogrnfski In knjigovodski počitniški tečujl: Pouk stonogrufljo prlčno v torek, 18. t. m., pouk knjigovodstva v sredo, 19. t. m. Vpisovanje Se ves teden dopoldne in popoldne do 19: Trgovski učni znvod, Kongresni trg 2. II. nadstropje. Dijake.lnje vseh Sol opozarjamo, da je ta todcu pričel pouk (instrukciJo) v vseh oddelkih: pripravljalni tečaji za višji razred, tečaji zn popravne lu privatno izpite, kore* petitorlj za prvo- in drugošolce. Naknudno vpisovanje še ves todou dopoldne In popol-dno: Specialno strokovne tnstrukclje za srednje šole, Kongresni trg 2. II. nadstropje. aaBanRBffonKasnniaaHHiiMSBa Odslej so naše nove telefonske številke: 23-61. 23-62. 23-63, 23-64, 23-65 asESSBBaBaBoaaaaaaaaflaBaaa Slovesnost praznika sv. Vlnecnolja I'a- vclskcga v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani so bo obhajala prihodnjo »redo, 19. julija. Ves duu bo izpostavljeno presv. Rešujo Tulo. Zjutraj ob 6 bo slovct.ua zlata maša misijonarja g. dr. Frančišku Knnvsa. Zvo. čor ob pol 8 bo Imel sluvnostnl govor o sv. Vinccnciju Scutpctrskl župnik g. svetnik Alojzij Košmcrlj. Po pridigi bo slovesen blagoslov. Častilci sv. Vincencljn, posebno Vluooncijevi brntjo in ttlizobotne sestre ter delavci na karitativnem polju so posebuo vabljeni. V Ljubljani nmrll od 7. do 13. Julija 1944: Mohorič Marija, rojena Stombul,'7S let, zaschnico, Japljova 2: Žitnik Helena. fc8 let, poljska dolavka Vidovdunska 9; Kcbor Leopold, 64 let. strojovodja v pok., Vidovdunska 9: Jenko Frančiška, roj. Jolldiišehcg, 80 let, znaobuica, Vidovdunska c.; Koščnk Jože, 29 let, posestnik. Notranja gorica: Porme Marlju, roj. Topolak, 80 let. vdova krojača. Vidovdanska 9; Abo Ivana, roj. Tičar, zasebnica, 2abjak 6; Christof Josip, 80 lot. Šolski ravnatelj v pok., PovSetova 33 a; Krcgar Fordinand, 60 lot, mesarski pomočnik. Jupljeva 2; Musck-Dvorak Drago, «8 lot, domobranski podpolkovnik, Prijat-ljovn 1; Tordan Marija, roj. Jukopin, 43 let, soproga lesnega trgovca in gostilničarja. Zaloška 18; Kramar Marija, 45 lot, poljska delavka, Vidovdanskn 9; Istenlč Frančiška, roj. Mulo, 40 let, ženu hlapca, Vidovdanska 9; Kok Uršula, roj. Grum, 61 let, žena železn. zvanifnika, Vidovdanska 9: Možina Ivana, roj. Zupan, 80 let, poscstnica in gostilničarka, Sv. Florljana ul. 24. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Prooen Mihael, 75 let, uradnik drž. že), v pok., rodmilSčako-va 39; Gačnik Ivan, 47 let, dninar. Bruna vas, Mokronog; .Ttigoveo Ivana, 63 let, dni-narica, Vič 10; Podobnik Anton, 2 mcseca, sin mestnega uradnika, Pod Jožami 9; Gliha Ema, roj. Borthold, 37 let, soproga inžo-nirja, Tavčarjeva 13: Spehar Franc, 45 let, kovinostrugar, Hradeokoga c. 38; Polajnar Ana, 50 let, gostilničarka; 2van Anton, 72 let, davč. urad. v p„ Rimska 12; Kumelj Jožofa, 80 let, zasebnica, Kogojova 8; Prijatelj Valorija, 20 let, šivilja, Poljanski nasip 40; Majhonift Jože, 45 let, pleskarski mojster, Cegnarjeva 2; MaSčo Dragoslav, 24 let, neznanega bivališča; Vukuiifi Marija, 36 lot, Dubrovnik. n. pr. tabak, tobak in tibak, ali belokr. peligraf za paragraf itd. Plet. ima tudi še izraz paličje, n. soli. Stdcke, Štabe in palina, die Signalstange. Naj dodam tu še nekaj drugih besed, ki imajo za podlago »pal« I« Kaj je naš »palec« drugega, nego dem. ad »pal?« In »palica?« Dem. ad. »pala«. Izraza »pala« Plet. sicer nima, gotovo pa bo znan kakemu drugemu jugo-slov. jeziku. »Pal« za podlago imata tudi naša dva glagola »opaliti in pripaliti — udariti. »Pal« za podlago pa imajo tudi še nekatera hišna in krajevna imena: »Palo-vec« jc hišni priimek na Gor. Slivnici, župnija Šmarje pri Ljubljani, »Palovec« se imenuje pa tudi zaselje, vas Brezovec, obč. Lasnič, na bivšem spodnjem Štajerskem. — »Paloviče« pa se imenuje vas v okraju radovljiškem in še druga vas v okraju kamniškem na bivšem Gorenjskem.' Obsegati; Plet. slov. ima na strani 748 pod besedo »obsegati:« 3 abziehen, obsegati, britvo na kamenu, na jermenu belokr. — to je pomota. Ta izraz ni ne belokr., ne slovenski, ampak nemški abziehen. Navadno se govori: obcegati ni obcigati. Slovenski izraz je potegniti britev po kamenu, da se nabrusi. Naj dodam še »Kača«. Je že več kakor 50 let, kar se mi je pritoževala »tara žena v Adlešičih o svoji sosedi, da nima miru pred njo, češ, da jo zmeraj objeda in obrekuje, nazadnje pa je rekla: Ta »pika-ča« mi ne da mirul Takrat se mi je posvetilo v glavi, da »kača« ni drugega, kakor skrajšana »pikača«, kakor imamo »ievnico« za »Sušilnico« itd. J. Sašdi. Molitvene ure NaS nad pastir dr. Gregorij Rožman vabi za ta teden verne Slovence v Ljubljani k molitvenim uram v stolnioo, v kateri je našla prijazno zavetje tudi naša Mati in Kraljica Marija Pomagaj. Iz ljubezni do Boga in do trpečega naroda nas vabi naš škof k tem molitvam. Kolikor bolj se razpihuje sovraštvo do Boga, toliko bolj naj verniki izkažejo svojo ljubezen do Njega. Kolikor večje so stiske našega naroda, toliko večje mora biti naše zaupanje do Vsemogočnega, pri katerem si moremo edino izprositi pravo varstvo in pomoč v težavah. Po Njem naj bi se zopet povrnil mir med narode in pa trajna sreča v nažo trpečo domovino. Zato bomo pri teh molitvenih urah molili uro melitve »Za blagoslov narodu in domovini«. Knjižice za to molitveno uro bodo verniki dobili v cerkvi (lahko jo tudi odkupijo — cena knjižici je 2 liri). Molitvena ura za dijaštvo, ki bo v soboto 22. julija, bo od 17. do 18. ure. Glode ostalih ur je bil spored včeraj točno javljen. Starši, vzgojitelji šolskih otrok in di-jaštva, naj bi storili vse kolikor le morejo, da bo udeležba čim večja. Vzgojitelji naj bi se udeležili molitvendih ur za šolske otroke in dijaštvo tudi sami zaradi vzgleda in reda. V važnem času nas naš duhovni vodnik vabi, da izpovemo svoje zaupanje, svojo vdanost Bogu in da ga poprosimo dobrotnega varstva. Pregrehe našega naroda, vse trpljenje, ki ga zaradi tega uživamo, nam jasno pričajo, da je prišel čas, ko je prav, da kličemo k Bogu: Oprosti svojemu ljudstvu, kar je grešilo, prosimo (Jo-spod! Za današnji dan Koledar Torek, 18. malega srpana: Karnil, spoznavalo« In ustanovitelj roda; Slmfo-roza, devica: Marina, devica In mu- čcnloa; Arnulf, škof. Sreda. 19. malega srpana: Vlncenc Psvoi-ski, spoznavaleo in ustanovitelj reda; Slinah, papež; Arscnij, spoznavale«. Dramsko gledališče »Marija Stuart«. Red Torek. Ob 17.30. Operno gledališče »Foust«. Red B. Ob 18. Kino Matica »Brez tebe ni življenja« ob 16 in 19. Kino Union »Gasmann« ob 17 in 19.15. Kino Sloga »Ob I pride Harald« ob 16 in 19. Lekarniška služba Nočno službo I ni a j o lekarne; dr. Kmet, Ciril Metodova cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Seleuburgova ulica 7. slavnejši italijanski poet Francesco Petrarca. Rodil se je v Arcssu 1304. leta pa moral že v mladosti pregnan z očelom zapustili rodno mesto. Študiral je pravo, potoval po Evropi, prejel nižje duhovniške redove, postal kanonik, živel v Avignonu, tedanji prestolnici papežev, bival v Milanu in Benetkah, gostoval na knežjih dvorih, pa zopet samotaril. Bil je mož čudne narave: napol menih, napol pogan, tehten učenjak in lahkomisclen trubadur. V Rimu so ga kronali za pesnika, cesar Karel IV. pa mu je dal naslov palatina in grofa. Petrarca je posrednik antične kulture, kralj italijanskih humanistov. Siovi posebno kot mojster soneta. 1591. leta je umrl v Pragi slovenski glasbenik Jakob Gallus. Rodil se je 1550. leta nekje na Kranjskem, vzgojen pa v Stični. Sam pravi, da je Kranjec ter da se je skoro vse življenje potikal po samostanih, stike s cistercijani je tudi kasneje vzdrževal Leta 1574. je bil pevec pridvorne kapele na Dunaju, kdaj je to mesto zapustil ni znano. Živel je po raznih samostanih v Avstriji, na Moravskem in Češkem ter se izpopolnjeval v glasbi. Leta 1578. je zložil v Pragi latinsko mašo, pa odšel nato v Olomuc in postal vodja £evskega zbora pri tamkajšnjem školu. eta 1585. se je vrnil v Prago, kjer so začeli tiskati njegova dela. Da bi se preživel, je prevzel vodstvo pevskega zbora pri cerkvi sv. Janeza, to mesto jc obdržal do smrti. Gallus je bil plodovit skladatelj. Spada v vrsto največjih in vodilnih glasbenikov, iskal je nove poti in novih izrazov. Staro navlako menzurske teorije je suvereno izločil in v tonaliteti podal stroge omejitve diatonike ter razmajal stari sestav s svojo hromatiko, ki je smotrna in drzna, a vzdržna. Sodobniki so ga visoko čislali in ga v učnih knjigah navajali za zgled. 1870. leta je vatikanski koncil razglasil dogmo o papeževi nezmotljivosti, kadar govori »ex cha-tedra«, to je kot vrhovni verski poglavar o verskih in nravnih vprašanjih. 1913. leta je umrl Karel Glase r, slovenski literarni zgodovinar. BMaaaBaaaaaaaaaaaaaaaBaaB V tisku je nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« Paul Heyse: Steklar iz Murana Knjiga je polna lepote starih Benetk in nam opisuje čisto ljubezen mladega steklarja, ki je iznašel kristalno steklo. Iznajdba kristalnega stekla je bila državna skrivnost, za katero je vedel poleg drugih tudi oče steklarjeve zaročenke. Ta je hotel skrivnost prodati, zato je na svojem begu obsojen na smrt. Mladi steklar mu z doževo naklonjenostjo reši življenje in končno sam najde srečo v veliki ljubezni. Zgodba je romantično idilična in jo boste brali z užitkom. KULTURNI OBZORNIK t Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Zaključek šole v Skofji Loki je bil prirejen na meščanski šoli s posebno prireditvijo za meščansko in ljudsko šolo Na prireditev so prihiteli v lepem številu starši. Ravnatelj - meščanske šole Embcr-ger pa je med došlimi pozdravil navzočega okrožnega vodjo dr. Pflegerla in mnoge druge predstavnike. Nastopil je pevski zbor meščanske šole. učenci so pokazali ljudske plese ter uspešno nastopil s spevoigrami in igranjem na harmoniko. Nekaj smešnih prizorov, ritmična telovadba in pravljična igra so še poživili pestri 6pored dve uri trajajoče prireditve. Tovariški večer je pred nedavnim priredila stranka za vojaštvo v Preddvoru pri Kranju. Večer je prav dobro uspel. Pred nedavnim je vojakom govoril v Preddvoru tudi študijski svetnik prof. Kende iz Kranja. Podal je sliko o trenutnem položaju in obravnaval sedanje razmere na Gorenjskem. Naslednji dan pa je govoril preddvorskeuni prebivalstvu čian stranke Belle iz Kranja. Zborovanje v Guštanju je bilo prirejeno te dni za delavstvo gradbenega podjetja. Na zborovanju so bila obravnavana vprašanja preskrbe, okrožni propagandni poverjenik Schwab pa je govoril o bolj-ševiški nevarnosti. S Spodnje Sta jersttega Slovesen pogreb so priredili te dni v Žalcu brambovsu Antonu Pokl&ku. Žalski domačin je padel v boju s tujimi tolovaji. Rojaki so ga v obilnem številu pospremili na zadnji poti in ob grobu se je poslovil od njega vodja krajevne skupine SteinbBck. Češnje za ranjence so v veliki količini pripravile žene v Ormožu. Izbrane češnje so pripravljali tudi otroci, ki so jim iztiskali pečke, nato so jih žene napolnile v kozarce in vkubale. Za zaključek so kozarci dobili še lepe etikete. Dolge vrste kozarcev sedaj čakajo, da bodo odprein-Ijene v lazarete, kjer bodo češnje za pri-boljšek ranjencem. Odlikovani so bili na bojišču z železnim križcem druge stopnje desetar .la-nez Hojnik iz .larenine pri Mariboru, do-6etar Mihael Flieeser in vojak Friderik Schrumpf iz Jakobovega dola ter grena-dir Anion Kokovič iz Celja. Iz Hrvaške Kaznovanje brezvestnih trgovcev v Zemunu. Po zadnjem letalskem napadu na Zemun, so nekateri trgovci samovoljno zvišali cene raznim svojim proizvodom. Vse te trgovce so policijske oblasli takoj zaprle ter jih poleg zapora kaznovale še z denarno globo do 100.000 kuu. Gledališka predstava za prizadeto ljudstvo v OsijeKu. Nemško vojaško gledališče je priredilo v Osijeku predstavo. Čisti dobiček prireditve je bil namenien prebivalstvu, ki je bilo prizadeto pri zadnjem letalskem napadu. Spokorniška procesija v Zagrebu. Na biinkoštno nedeljo zvečer je bila v Zagrebu velika spokorniška procesija, katere se je udeležilo nad 35.000 vernikov. Procesijo je vodil po zagrebških ulicah iz cerkve Lurške Malere Božje zagrebški nadškof dr. Stepinac. Za nebom so pa stopali papeški legat prevzvišeni Ramiro Marcone, zagrebški škof dr. Franjo baron Salis Saevis, člani hrvatske vlade, zastopniki vojske, za temi pa ostali verniki. Vsi verniki so prosili Mater Božjo, da bi v teh težkih vojnih časih ohranila hrvatski narod. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Obnova fresk v stolnici Prelepe Quaglijeve stenske slikarije v stolnici so že precej izgubile na učinkovitosti, saj so v letih precej obledele. Sedaj se je začelo obnovitveno delo na freskah v desnem krilu prečne ladje okrog oltarja sv. Dizme. Ob vseh treh stenah so od vrha do tal postavljeni odri in restavrater 2e-leznik si že ogleduje svojo ualogo. Delo bo zamudno, zato pa bo potem toliko lepša okolicu milostne podobe Maruije Pomagaj z Brezi j. Ko bodo te slikarije obnovljene, bodo prišle, v kolikor bo to mogoče, na vrsto ostale kapele v stolnici. Pa še nekaj bo v a 22-1. Po|>oldne. (1 I Siv, stroji | ŠIVALNI STROj" dobro ohranjen, pripraven za domačo uporabo, zamenjam za kompletno moško kolo. Julka. Pred Skotijo 19, 1. nadstr., dvorišče. (jPoizvedbeJ 1000 lir SEM ZGUBILA v soboto od Pogačar-jevega trga do Rožne doline. PoStenega najditelja prosim, da jih odda proti nagradi v upravi »Slov.« (e ZRIRKA »SVET« IEL KINO »MATICA* "" Odlična umetnika Marlanne Hoppe ln Wtlly Birgel v moderni Ijnbavni igri iz umetniškega življenja »Brez tebe nI življenja« V ostalih vlogah: Fita Benkhoff, Panl Dahl-ke. E. F. Ftlrbringer. PREDSTAVE ob 16 in 1». T£L KINO »UNIOM« a" Zaradi tehničnih zaprek ne moremo predvajati napovedanega Heinz Ruhraanovega filma »SE ENKRAT ŠTUDENT«, zalo predvajamo njegov ie boljši film »Gasmann« r režiji najboljšega in najbolj slovitega nemškega režiserja prof. Carla Froelieha. Zaradi nagle spremembe nismo mogli filma opremiti s slovenskimi napisi, kar naj nam blagovoli cenj. občinstvo oprostiti. PREDSTAVE ob 1? in 19.15. "L KINO »SLOGA« ™ Senzaeionalna sodna obravnava o zagonetnem umoru tvori vsebino tega psiUolpšJco-globokega in napetega filma, ki je prvovrstna umetnina in doživetje zase »Ob 9 pride Harald« V glavnih vlogah:- Irene v. Mevendorff, An- nelcise Uhlig, Roma Bahn, Ilans Nielsen, Werner Fuetterer, Josef Sieber. PREDSTAVE ob in 1». Zahvala Vsem, ki ste čustvovali z nami, nas tolažili, poklonili toliko vencev in cvetja, darovali v dobrodelne namene ter spremili k večnemu počitku našo nad vse ljubljeno soprogo, mamico in hčerko, gospo EMO inž.GLIHA roj. BERTHOLD »e najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom in čč. sestram za njih požrtvo. valnost in skrbno nego. Sv. maša zadušnica bo v sredo dne 19. julija ob 7.30 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V L j n b 1 j a n i, dne 17. julija 1944. Žalujoči družini INŽ. GLIHA in PEVEC ter ostalo sorodstvo. Ne prezrite knjige dr. Franca Grivca Narodna zavest in boljševizem Dotrpela je naša ljubljena mamica, gospa Velepič Nada roj. Šircelj Drag? mamica! Brezmejna bila je ljubezen Tvoja, neizmerna bila jo žrtev Tvoja, veliko bilo jo trpljenje Tvoje, večno svet ostal nam bo spomin na Te. Spremlja in čuva naj Tvoj duh naša pota. Tvoje izmučeno telo bomo spremili k večnemu počitku 18. t. m. ob 5 pop. z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, Trst, 15. julija 1944. Vanja in Mitja, sinčka; Ciril, soprog; rodbini Velepič Iv., šircelj Iv. Zahvala Ob prerani izgubi naše edine, nepozabne hčerke in nečakinje, gospodične Prijatelj Uolerije se vsem iskreno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, d. d. uslužbencem Nabavljalno zadruge, Vodnikov trg, darovalcem vencev in cvetlic in vsem ostalim, ki so jo spremili v njen večni dom. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 19. julija ob 7 zj. v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 17. julija 1944. Žalujoči ostali: n Terezija, mati; Karel, oče; Marjan, brat; Elizabeta Petkov-, šek, teta in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki so ob smrti naše predrage mame, stare mame, tete in tašče, gospe Jožefe Kameli z nami sočustvovali, vsem, ki so jo okrasili s cvetjem ali počastili z do. brimi deli njen spomin in vse^n, ki so jo spremili no zadnji poti, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo, ge posebej se zahvaljujemo zdravnikoma gg. dr. Graperju in dr. Sowenu za požrtvovalno skrb v njeni bolezni, čč. sestram internega oddelka Splošne bolnišnice in čč. duhovščini viške župnije. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne, 18. t. m., ob Vj8 uri v župni cerkvi na Viču. Ljubljana, Zagreb. Graz, dne 17. julija 1944. ŽALUJOČE RODRINE. ŽOGA SREČE Votlo grmenje sedaj ni povzročalo Antonu trepeta. Počutil se je kakor riba v vodi. Fric Braun ga ni navdajal s strahom; v tej polovici časa bo švignil mimo njega, kakor je bil šinil prejšnji teden. >Posktisil bom, da v tej polovici nič ne pokvarim,« je rekel Torker ju, čigar bledi obraz se je našobil v rezanje. »Vsak igralec je samo toliko dober, kolikor mu dopuščajo njegovi čevlji,« je odvrnil notranji forvvard. »V tej polovici jim boš pokaral svoje pete.« Anton je pokazal navijalcem Črnega Kroga nekaj več, kakor pete, preden je bila igra pri kraju. Bil je kakor človek, ki se je prebudil iz trdnega spanja. Življenjska moč je plala v njem. Bil je pravo poosebtjenje ne-nmorne energije — in vendar je pod vodstvom mojstrskega duha, ki je igral zraven njega, vedno storil nekuj smotrnega in določnega. Bil je živa j,kra v moštvu gostov, kakor je bil 'iorker glavna gonilna moč Stettinove-ga napablačilnici. To je bil čas zanje, da napravijo (fobro uslugo »očku« Paplerju. Kruleč so se lotili dela. Potem je bil poškodovan Rolf, levi zunanji forward, in zaradi tega so se morali opreti na drugo krilo. Antonu je bilo vseeno. Sploh mu je posebno delo še dobrodošlo. Toliko, da je Rolf pričel šepati, je Torker 6 pogledom ošinil svojega druga. »Torker, kovar načrtov« je bil eden številnih priimkov, ki si jih je bil Torker pridobil pri velikem nogometu, in nikoli ni bil koval načrtov tako spretno, tako pametno in s takimi brzimi nogami kot sedaj. Lepo je bilo gledati. Vsakokrat, kadar je Anton skočil v njegove stopinje, je zadonelo zamolklo grmenje po igrišču. Množica se je 6edaj bala tega prejšnjega pohabljenca. Vedeli so, da je enako vreden kakor levi pomočnik, ki so ga smatrali za vsemogočnega. Čutili so, da mora od tega desnega krila prej ali slej priti gol — in res je prišel. In zarenčali so z mnogimi grli. še enkrat se je slišalo tisto zamolklo rjovenje in še nkrat je Anton u kanil nasprotnega pomočnika. Preden je Braun mogel do njega, je z levo nogo oddal žogo. Priletela je Torkerju v glavo; stari športni.k je samo po-kimal, in žoga mu je zdrknila na desno nogo, s katero jo je mahoma streljal. Naj pripovedujejo, kaj se je zgodilo, oni, ki 6o videlil Videli pa niso drugega, kakor da je Torker v enem trenutku brzo sunil, v naslednjem pa je žoga potresla mrežo. Bil je čudovit strel, ki je Stettinski žogi omogočil, da je nesla domov točko, ki je bila neprecenljive vrednosti kakor dra-gulji. XIX. poglavje. Reck se smeje v pest. »Očka« Papler je bil precej podoben postarnemu debeluhastemu škra-tovskemu botru, ko je žarečega obraza zrl po svojih igralcih. »Tri točke izmed štirih — to ni kar tako!«se je smejal v pest in se sukal okoli Torkerja kakor koklja okoli piščanca, ki ga ima najrajši. »Le še naprej tako, fantje, le še naprej tako in v prihodnjem maju bom0 na vrhu tabele!« V oblačilnico je prišlo več odbornikov, ki so si bili pripeljali z moštvom in so tudi oni častitali k uspehu. Eden njih je stopil k Antonu. »Ostanite v formi še v drugi polo-vizi sezije, pa boste nosili čepico mednarodnega igralca, Ilofer,« je rekel. »Niste vi istih misli, gospod Mayer?< je pristavil in se obrnil k Mayerju, ki je bil pravkar stopil noter. »O čem nisem istih misli?« »Da bo Anton dobil čepico medna-rodnegu igralca, preden bo mulo starejši, ako l>o še naiprej tako igral, kakor je danes v drugi polovici.« »Da, v resnici!« je pritrdil Mayer. »Zares vam moram častitati!« Toda Anton je samo nekaj spregovoril v opravičilo in se obrnil proč. 1 a možak — oče dekleta, katerega je ljubil — ni hotel občevati z njim kot z enakim, on pa tudi ni maral za njegovo vljudno * pohvalo, ko je bil neenak njemu. Karel Mayer se je ugriznil v ustnico, ko 13 videl, kaj se je bilo zgodilo, in je odšel iz sobe. »Tisti tvoj mladič Hofer je potreben, da ga ukrotimo, Mina,« je rekel jezno. »Hotel sem mu častitati zavoljo njegove igre v drugi polovici — v prvi je igral klavrno.« »Meni se je dozdevalo, kakor da so ga v prvi polovici čevlji tiščali,« mu je hči segla v besedo. »No, hote} sem mu častitati — sploh sem mu tudi častital k njegovi igri v drugi polovici — namesto pa, da bi me poslusal, se je obrnil proč. Prepovedujem ti. Mina, da bi se še kaj več zanimala za tega človeka, razen, kar jo v moštvu.« »Na peronu v Stettinu niste bili preveč prijazni z njim, oče,« je reklo dekle. »Morate vedeti, da je ilofer...« »O tej stvari nočem več govoriti, draga moja,« je zagodrnju! oče. Bil je pravi športnik, vendar se je čutil užaljenega. V vlaku nazaj v Stettin je Torker sedel poleg Antona: FUr »Ljodsfca tiskarna« — Za Lfndskc tiskarno; Jofc Kramarlž — Berausgčuči, »'-jaieijj ini jože Sodja — Schriitieiter, orednln Janko iUlnar. t