rr*
3
EDVARDA KARDEUA V CELJU
Leto XX.	1980
APRIL 1980	ŠT. 8
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
OB PRVEM MAJU
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENE ČESTITKE K PRVOMAJSKIM PRAZNIKOM ŽELIJO
•	samoupravni organi
•	družbenopolitične organizacije
•	vodstvo delovne organizacije
•	uredništvo in svet glasila
VABILO
Delavce Železarne Štore in občane krajevnih skupnosti Štor, Teharij in Svetine vabimo na
OSREDNJO SLOVESNOST
s kulturnim programom, posvečeno delavskemu prazniku prvemu maju in dnevu ustanovitve OF ter OTVORITVI NOVEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA V ŠTORAH, ki bo v petek, 25. aprila 1980 ob 15.30 pred novim zdravstvenim domom na Lipi.	Vabljeni
Pred petintridesetimi leti so se v teh dneh borci NOB. borili z zadnjimi ostanki fašističnih divizij, preden so jih razorožili, ali pa pognali preko meja naše domovine. Letos, v petintrideseti svobodni pomladi, se klanjamo spominu padlih žrtev ih v neprestanih naporih skušamo dosegati čim boljše uspehe na vseh področjih naših ustvarjalnih načrtov.
Spominjamo se krvave zgodovine proslavljanja prvega maja od tistega prelomnega leta 1884, ko je četrti kongres strokovnih sindikatov ZDA postavil za cilj tamkajšnjega delavskega gibanja, da do 1. maja 1886 izbojujejo 8-urni delavnik. Ker so bili vsi napori zaman, so pričeli s stavkami, padale so prve številne žrtve. In na prvem kongresu
II.	Internacionale leta 1889 so razglasili prvi maj za mednarodni praznik dela, v spomin na krvave dogodke pred petimi leti v Chicagu, ko je v spopadu s policija padlo oziroma bilo ranjenih okrog 200 ljudi, ki so na mitingu zahtevali, simbolizirano v treh osmicah, osem ur dela, osem ur odmora in osem ur kulturnega dvigovanja. V »najmonstruož-nejši karikaturi pravice«, ki so jo uprizorili na ameriškem sodišču, so pet delavskih voditeljev obsodili na smrt, tri pa na dolgoletno ječo.
Simbol delavskega boja-je rasel naravnost iz krvi. Leta 1892 je bilo v dneh prvomajskih proslav v Lodzu na Poljskem ubitih in ranjenih 140 delavcev; leta 1906 je 15 tisoč sarajevskih delavcev spremljalo na zadnji poti to-
variše, ki so padli pod avstrijskimi puškami v dneh proslav. Slovenski rudarji so svoj praznik prvič praznovali, kljub vojaški zasedbi revirjev, že leta 1890. Hitler je dosleden Svojim, neumnim idejam leta 1933 spremenil prav demagoško 1. maj kot nekakšen »nacionalni dan dela«, dan razredne sloge. Tudi katoliška cerkev je pred leti razglasila prvi maj za praznik katoliških delavcev, vendar zato, da bi tudi tako obdržali svoje položaje med delavstvom. V stari Jugoslaviji so potekale proslave prvega maja v duhu boja_ za delavske pravice, v boju proti vse večjemu približevanju buržoazije fašizmu in nacizmu, proti poskusom ukinjanja že zdavnaj priborjenih pravic delavskih množic.
Tudi štorski delavci so praznovali prvi maj v težkih pogojih. Prva leta po prvi svetovni vojni je še nekako šlo, toda vsako leto je bilo slabše, ni bilo več povork iz Štor v Celje, ne skupne proslave. Zbrali so se med kmeti in tam v prazničnem vzdušju proslavljali, med pesmijo, med udarno delavsko pesmijo.
Zelo pomembno je obdobje praznovanja prvega maja med NOB. Proslava 1. maja v osvobojeni Foči je prerasla v veliko svečanost, ki so se je udeležili člani Vrhovnega štaba s tovarišem Titom na čelu. V Splitu so tega dne skojevci izobesili veliko rdečo zastavo na zvonik cerkve Sv. Duje. Ljubljančani so 1. maja 1943 priredili veličastne demonstracije sredi sovražnikovih tankov in strojnic. Na gradu
so zagoreli kresovi, z glavne pošte sta zavihrali slovenska in proletarska zastava. V taborišču Mielsen je 1. maja 1944 iz ust 198 tekstilnih delavcev zadonela po barakah Internacionala. Delavci so nato zažgali tovarno, Nemci pa so jih pognali v gorečo tovarno, kjer so zgoreli. Leta 1945 je 1. maj pomenil osvoboditev Trsta, Gorice ih Tržiča.
Po osvoboditvi- slavimo pri nas prvi maj v napornih prizadevanjih za čim boljše delovne uspehe in socialistično preobrazbo naše dežele, za čim doslednejše u-veljavljanje , delavskega samoupravljanja. Praznujemo ga s preoblikovanjem naše zavesti in z usposabljanjem za prevzemanje vse odgovornejših nalog, ki dajejo temeljno značilnost naši družbi. Zlasti velja to za usposabljanje mlajše generacije, ki prevzema breme preobrazbe naše družbe, krepitve demokratičnih odnosov, bičanja nesocialističnih pojavov, krepitve vloge Zveze komunistov, sindikalne organizacije in Zveze, socialistične mladine.
Še bi lahko naštevali aktualne naloge našega družbenoekonomskega sistema, vlogo Socialistične zveze, izreden pomen Zakona o združenem delu, s katerim u-stvarjalno krepimo pobude delovnih ljudi pri uresničevanju u-stavnih načel na vseh ravneh, tako za povečanje produktivnosti dela, racionalnejšo proizvodnjo in poslovanje kot za stabilnost v gospodarjenju, kar vse ima en sam velik cilj: boljše življenje nas vseh v naši socialistični samoupravni družbi.
Človek na) ne bo nikoli sam!
Občinska konferenca SZDL Celje je letos že' drugič organizator Tedna starejših občanov, ki ga organizira v okviru akcije »človek naj ne bo nikoli sam«. Pobudo za izvedbo programa so dala društva upokojencev celjske občine, zato je njegov pomen še toliko večji.
Program prireditev in dejavnosti, ki se bodo odvijale od 12. do 17. maja 1980, je namenjen zlasti temu, da opozori na nujnost aktivne prisotnosti starejšega občana na vseh področjih. Pomembno je prebuditi spoznanje, da v člo-kovem življenju ne sme biti obdobja, da bi se zaprl vase in popolnoma pretrgal z družabnim življenjem. To ne bo samo manifestacija, ampak skrb za razvijanje odnosov do starejšega občana, ne samo skozi vse leto, temveč nenehno.
2. teden starejših občanov — Celje od 12. do 17. maja bo zajemal naslednje dejavnosti:
12.	maja
V dvorani regionalne zdravstvene skupnosti je organizirano ob 9. uri predavanje o staranju, starosti in zdravstvenem varstvu starostnika; naslednja tema zajema tjematiko o razvoju nege na domu in njenem pomenu za starejše občane.
Gospodarski načrt Slovenskih železarn za leto 1980
UVOD
Delavce Železarne Štore seznanjamo z osnovnimi podatki gospodarskega načrta Slovenskih železarn za leto 1980, ki predstavlja zbir gospodarskih načrtov delovnih organizacij SOZD SŽ.
Na 10. seji izvršilnega odbora DS Slovenskih železarn dne 21. 1. 1980 in na 10. seji DS Slovenskih železarn 25. 1. 1980 je bil predložen in obravnavan predlog gospodarskega načrta Slovenskih železarn. Prav v tem času je bil v sprejemanju dogovor o razporejanju dohodka v letu 1980 in zakon o ravnanju pri posameznih vrstah materialnih stroškov, ki-sta zahtevala rebalansirane plane vseh delovnih organizacij. Seveda se s tem menja tudi plan Slovenskih železarn. Medtem so, pretežno istočasno s sprejemanjem zaključnih računov,-delovne organizacije v glavnem že sprejele rebalanse planov in na tej osnovi je pripravljen tudi rebalansirani letni gospodarski načrt Slovenskih železarn.
Da ne bi v celoti ponavljali prvega predloga plana, bomo tiste dele, ki niso spremenjeni, izpustili. Tako v razlagi ne bomo ponavljali ocene izvedbe plana v letu 1979, glavnih omejitev in ciljev poslovanja v letu 1980 ter izhodišč za programe izvajanja plana. Na novo pa bomo prikazali razlago tabel oziroma podrobnejših ciljev poslovanja.
Na 12. seji dne 4. aprila 1980 je bil predloženi gospodarski načrt za leto 1980 v celoti sprejet, vključno ž ukrepi za izvajanje nalog iz gospodarskega načrta.
1.	PODROBNEJŠI CILJI POSLOVANJA V LETU 1980
Proizvodnja jekla je bila v letu 1979 kar za 4 % višja kot leta
1978.	Za leto 1980 je planirano 848.000 ton jekla kar je 12 % več kot leta 1979. Povečanje je predvideno predvsem v Železarni Štore, kjer pričenja z obratovanjem nova električna peč, in v Železarni Jesenice.
Planirana proizvodnja končnih izdelkov znaša 837.000 ton. 57 % • bo proizvedla Železarna Jesenice, ki načrtuje 7 % porast proizvodnje. Izraženo v odstotkih planirata večji porast Tovil in Žična. Tako je planirana proizvodnja gotovih izdelkov 6% večja kot. dosežena leta
1979.	85 % proizvodnje predstavljajo izdelki črne metalurgije, -slabih 13 % pa izdelki kovinske predelave. Planirano razmerje je skoraj nespremenjeno v zadnjih letih.
Delavec pri stroju — lepljenka
88 % proizvodnje končnih izdelkov je namenjeno domačemu trgu, dobrih 12% pa izvozu, V letu 1978 smo izvozili 7 %, leta 1979 pa 10%.; plan je še nižji kot dosežek v letu 1979. Skupno naj bi izvozili
102.000	ton izdelkov; na domačem trgu bo prodanih 735,000 ton. V prvotnem planu je bil predviden izvoz v višini leta 1979 — dobrih
80.000	ton. Predvsem železarne so se odzvale resolucijam po povišanju izvoza in v rebalansu plana povečale planirano količino še za
20.000	ton. Tak plan bo zahteval prizadevanje v vsem-letu 1980. V izvozu je večji poudarek dan više predelanim izdelkom.
Na domačem trgu‘ bodo Slovenske železarne prodale 15,5 milijarde vrednosti izdelkov; 'tona izdelkov bo stala okrog 20.000 din. Vrednost izvoza znaša blizu 1,7 milijarde din, kar predstavlja blizu 10 % proizvedene Vrednosti.
Skoraj polovica proizvodnje za izvoz je namenjena zahodnim deželam. Polovica -gre v dežele SEV, od tega v pretežni meri za konvertibilno valuto in le v manjši meri-za kliring.
V	prodaji gotovih izdelkov se struktura ne menja bistveno. Polovico prodanih izdelkov predstavljajo toplovaljani proizvodi treh železarn, od tega predvsem valjano palično jeklo (187.000 ton); debela, srednja in tanka pločevina (178.000 ton); hladno valjani trakovi in pločevina (122.000 ton), vlečena žica (55.000 ton), vlečeno, luščeno in brušeno jeklo (40.000 ton) itd. V predelovalnih organizacijah prevladujejo yerige, vijaki, matice, pletivo, varjene mreže. V izvozu pa prevladujejo valjano palično jeklo (37.000 ton), žični izdelki (21.000 ton), hladnovaljahi trakovi in pločevina (77.000 ton) itd.
Planirani proizvodni rezultati naj bi prinesli 17,2 milijarde din s trga oziroma 23,2 milijarde celotnega prihodka. Materialni stroški so planirani v višini 16 milijard din, amortizacija pa 1;6 milijarde din. Tako znaša planirani dohodek 5,7 milijarde din. Tretjino ali 1,8 milijarde din predstavljajo razne obveznosti; 3,9 milijarde din znaša čisti dohodek. Za OD je namenjenih 2,7 milijarde din, za poslovni sklad 532 milijonov dih, za skupno porabo 464 milijonov din ter za rezervni sklad 129 milijonov din.
Število zaposlenih je planirano za 2 % više kot doseženo v letu 1979; planirani OD so predvideni višji za 115 %. Razporeditev dohodka in višina osebnih dohodkov-, kot -tudi višine nekaterih stroškov, so po TOZD in DO usklajene z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1980, z resolucijami o planu 1980 in z zakonom o vplačevanju nekaterih stroškov.
Skupne potrebe po medsebojnih dobavah bodo predvidoma okrog
128.000	ton. Od tega bo Železarna Jesenice dobavljala 22.000 ton; Železarna Ravne 14.000 ton, Železarna Store pa 25.000 ton: 49.000 bo nabavljenih v RMK Zehica (pretežno valjana in vlečena žica), 26.000 ton pa je planirano iz uvoza.
Za leto 1980 predvidevajo Slovenske železarne 1.956 milijonov din uvoza reprodukcijskega materiala. Planirani uvoz opreme znaša nekaj prek 288 milijonov din. Vrednost izvoza za leto 1980 je predvidena v višini 1.669 milijonov ton. Razmerja kažejo, da bo večanje izvoza in s tem pokrivanje potreb po uvozu ena osnovnih nalog tudi v letu 1980.
V	letu 1980 predvidevajo Slovenske železarne investicije v višini okrog 2,6 milijarde din.
Človek naj ne bo nikoli sam
(Nadaljevanje s 1. strani)
13.	maj
—	Na kegljišču Železarne Štore je organizirano ob 9. uri tekmovanje ekip društev upokojencev celjske občine V kegljanju.
—	Ob 10.30' bo na balinišču Železarne -Štore tekmovanje e-kip društev upokojencev v balinanju.
---Na strelišču na Gričku bo
ob 15; uri tekmovanje društev =u-pokojencev v streljanju -z zračno puško,
14.	maj
V	zdraviliški 'dvorani v Dobrni-bo ob 18. uri koncert pevskega zbora društva upokojencev.
15.	maj
V	kulturnem domu Štore bo koncert pevskega zbora društev upokojencev ob 15. Uri.
16.	maj
i —■ V Vojniku, v avli OŠ Bratov Dobrotinškov, - bo ob 16. uri koncert pevskega - zbora društev upokojencev.
—	V gozdovih okolice Vojnika bo ob 8. -uri tekmovanje upokojencev v nabiranju- gob — rekreacijski izlet. -
' — Na • Šmartinskem jezeru bo tekmovanje upokojencev in upokojenk, članov Ribiške družine, v ribolovu — piknik za vse člane društev ob 14. iiri.
V	prostorih Društva upokojencev Celje bo ob 9. uri šahovsko tekmovanje ekip; društev upokojencev.
17.	maj
V	dvorani Narodnega doma bo ob 16. uri zaključna prireditev ob Tednu starejših občanov s kulturnim programom, s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim starejšim občanom in s podelitvijo knjižnih nagrad -za najboljše spi-
se osnovnošolcem in srednješolcem.
18. maj
Ekipe -društev upokojencev se bodo zbrale na množičnem TRIM kolesarjenju.
-Poleg vseh teh prireditev, ki se bodo v naštetih dneh odvijale, so predvidene še druge aktivnosti. Skozi vse leto bodo pionirji in mladinci obiskovali nepokret-ne starejše' občane na domu, v bolnišnicah in v domovih upokojencev; organizirani, bodo tudi o-biski in srečanja'Upokojenih delavcev.
•Že v maju ob Tednu starejših občanov -— bodo izložbe trgovskih hiš zaživele v tem duhu. Predstavljeni, bodo deleži, ki so jih starejši -občani prispevali k -razvoju-občine Celje.
"V tem tednu je predvidena tudi izdaja brošure »Človek naj ne bo nikoli sam«, v kateri bodo zajeti prispevki lanskoletnegasimpozija, analiza spisov'učenčev osnovnih in srednjih šol ter napotki za nadaljnjo aktivnost na' tem področju.
Ob tednu, ko se bodo vsi posvečali skrbi «za starejše ljudi, bo izdana posebna-priloga NT; prispevke bomo lahko zasledili tudi v Večeru, Ljubljanskem dnevniku, Delu, na TV. Na Radiu Celje pripravljajo oddajo o problemih in položaju starostnikov v občini Celje.
Humanost 'in pozornost do, sočloveka je brez dvoma najbogatejša -vrlina, ki jo človek nosi v sebi. Če to vrlino namenjamo predvsem starejšemu, velikokrat osamljenemu človeku, je toliko vrednejša.	AT
Naši Juliiianii
. Spet je leto naokoli iri pred nami se razgrinja seznam delavcev —jubilantom, ki. so svoje delo združevali več kot 10, 20 ali 30 let v našem delovnem kolektivu. Ob svečanosti 30. aprila 1980 je bil za jubilante pripravljen priložnostni program, .s katerim smo se. le delno, oddolžili našim delavcem za njihovo dolgoletno pripadnost in vloženo delo.
Ob tem smo tudi nekatere izmed njih povprašali o tem in onem iz časa njihovega dela v kolektivu. Razgovor - p. njimi je vodil tov. Vlado Renčelj.
Naš prvi sogovornik je veteran tov. Franc Selič. Dobro pomni
Rad se v mislih -povrnem nazaj na tiste povojne čase
dan vstopa..v železarno 28. aprila 1947. leta. Sicer, j.e rojen 1930. leta na Kalobju. '
Takole nam; pripoveduje:-
»Šest lačnih otrok nas je bilo. Revna, hribovska zemlja je bolj malo dajala, kljub trdemu delu. Že kot šolar sem moral iskati delo za tisti dobri, prepotrebni košček kruha. Vojna, vihra druge svetovne vojne tudi meni in vsem v družini ni. prizanesla. Kot mladega; štirinajstletnega fanta me je okupator poslal v kazenski logor, kjer sem moral pod hudimi grožnjami delati v Rogaški Slatini;' nato pa še v Šentjurju.;«
Franc .se, je, kot sem že navedel, zaposlil 1947. leta kot delavec v gradbenem oddelku. Kmalu je opravil izpit za. žerjavovod-jo in še! v livarno. Poznam ga vrsto let. in vem, bil je enkraten žerjavovodjh. Beta 1963 je končal šolo za livarja na oddelku za odrasle; 1968. pa je prišel in ©.stal .do . danes, v novi. livarni Danes opravlja déla in naloge delovodje, talilnice.
»Da, to delo je zahtevno, naporno in odgovorno, pa vendar po svoje zanimivo, Prav zato ga .rad opravljam. Toda tekom let se mi je zdravje zrahljalo prej kot pa volja. Bolezen me je- prisilila, da sem se moral delno u-makniti opravlj anju| operativnih halog pri pečeh.«'
. Tov. Selič; j e, kot še- spodobi za njegova leta, poročen in seveda že stari oče. N‘e prikriva, v družini vlada harmonija, sreča,.' Z ženo se- razumeta; skupaj rešujeta probleme in težave. Hčerki sta poročeni, dva vnučka pa staremu očetu kradeta prosti čas; če je še tako utrujen, se sprosti, ju vzame v naročje in pozabi na težave in skrbi.
»Da, v prostem času mi družina- veliko pomeni,. Veliko veselje
imam s. trto, čeprav ne. pijem viha. Tudi rože gojim in vrtnarim. . Mislim, da je prav, da sem delaven, tako pozabim na- bolezen, . hitro mine čas in kar postorim, je tudi koristno.«
Tov. Selič- nima problemov s sodelavci, niti- z ' nadrejenimi. Vendar pove, da je sicer nagrajevanje še-v redu, lahko pa bi bilo boljše. Seveda odvisno kaj delaš, koliko narediš, kako si u-spešen kot posameznik in kako je uspešen kolektiv. Lepo je povedal, če bomo bolje delali, bomo več 'zaslužili.
»Za boljše • gospodarjenje in doseganje- vidnejših rezultatov v naši temeljni organizaciji bi mo-.rali dokončati nekatera, investicijska dela. Izboljšati transport, odzračevanje, dosegati večjo varnost pri delu, varčevati vsepovsod. Karkoli bi dosegli, izboljšali, zmanjšali bolniški stalež in odhod delavcev, bodo boljši rezultati,, delavci bi imeli, večje za-. upanje,« ,
Irt kaj. pravi. tov.. Franc Selič ob .tridesetih letih zvestobe? : '^Trideset let delovne dobe v •.železarni mi da neko zadoščenje. Raci-se. v-.;-mislih, povrnem nazaj,
- na tiste povojne čase, ko sem postal član naše delovne, organiža-cijo. Mnogo še je spremenijo,,- iž-boljšalo, dosegli- smo velike u-spehe. Kljub težkemu delu, tolikih let pri pečeh, sem rad železarn; Mislim, da osebno čutim dolžnost, da ostanem zvest takšni organizaciji združenega dela in če mi bo zdravje''služilo, bi rad- delal do redne upokojitve.«:
Z boljšo organizacijo in poostreno/ disciplino, bi še marsikaj dosegli
Tov. Stanko Šumej je rojen.na
praznik, dela, 1930, leta v Novi vasi 'pri Šentjurju. Nekaj; let je prekinil, delovno razmerje z našo železarno, pa je prišel nazaj, in je danes slavljenec za, dvajset let zvestobe naši delovni organizaciji,	¡¡j
»Sedem otrok nas je bilo. Oče in mati sta morala krepko delati, .- .da sta na -mali kmetiji nahranila. vedno lačna usta naš o-trok, Med vojno, sem pomagal o-četu in, bolni materi, ki je po vojni kmalu umrla. Doma ni bilo, dovolj- kruha, pa sem moral za njim. Delal sem pri takratnem podjetju za regulacijo in melioracijo v Celju; pozneje pa sem zasedel mesto tajnika pri Krajevnem ljudskem odboru Rifnik. No, takrat smo dobivali hrano na karte in bile: so tudi obvezne oddaje hrane,«
Tov. Šumej se je po odslužitvi vojaščine zaposlil v železarni v stari; obdelovalnici valjev. Delal je kot. priučen strugar na sko-belnem stroj u, poznej e kot rez-kalec deteljice na valjih, stružil valje in popoldan obiskoval Metalurško industrijsko šolo in si pridobival znanje ob delu. Bil je delaven v sindikatu, v, delavskih •svetih, bil je član, danes bi rekli delegat, proizvajalcev občine Celje ih Okraj nega lj udskega odbora.
»Leta 1958 sem šel, za nekaj mesecev v tujino. Res, pridobil sem nekaj znanja, . videl nekaj sveta, pa. dobre in slabe strani tujine. Vrnil sem se domov, zaposlil sem še ponovno v železarni kot normirec in: obračunar proizvodnje v obdelovalnici 'valjev, zatem pa kot izmenski delovodja. Delovodsko šolo sem o-pravil na Delavski univerzi v Celju.« .
Tov. Šumej je v svojem poklicu strokovnjak. Zato je bil poslan, ¡a .skupino .delavcev v podjetje MAN v Augsburg na prakso. Tu so se seznanili:, z obdelavo raznih odlitkov za ladijske die-sel motorje; . pridobili: znanje in izkušnje. To znanje'so s pridom uporabljali v novi- obdelovalnici Štore II, in sicer kot kooperanti s firmo MAN.
»Ko smo ustanavljali tovarno traktorjev, sem z željo po. novem, po razvoju, prešel v- to novo temeljno organizacijo,. Danes o-pravljam dela in naloge- skrbnika osnovnih., sredstev. . Delo.,- je pestro in zanimivo, mogoče . tudi zato, ker nisi vezan.,.samo na e-nem mestu, pač pa deluješ, tudi navzven, tudi,, s . .skladiščem, komercialo itd.«
. Tov, Šume] nima. veliko težav in stikov ž zdravniki. Pomeni, da.je zdr-av.,Danes, so. taki. redki. Ima urejeno družino, dvoje o-trok,. k-i o.b.isk.ujeta,.gimnazijo v Celju in se v veselje staršev dobro.. in, pridno učita.
»V prostem času, ki ga je žal zelo.,malo, rad,igram šah, hodim v hribe, bolje rečeno, navdušujem, se za, vse.: zvrsti, rekreacije.«
»Odnosi, v:- temeljni organizaciji in š sodelavci so pohvalni. Vprašanje nagrajevanja pa je v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami- precej v , zamudi. Vendar mislim,, da-bi :z- boljšo organizacijo in' poostreno ■ disciplino/,še ■ marsikaj dosegli. Posebno me boli mačehovski odnos- do o-šnovnih -sredstev, orodij' in pripomočkov za delo in ne navse-zadnj e do : zaščitnih . sredstev-.«
Tov, Stanko Šumej je dolgoletni član Ljudske tehnike naše dfelovne organizacije! Meni, da to društvo ni več tako aktivno kot pred leti in da manjka- dobre organiziranosti. Marsikateri- sodelavec ; - in tudi-, • kraj an.. ali krajanka, ga pozna kot . dobrega, inštruktorja novih šoferjev B kategorije. To delo ga veseli in če kandidat uspešno opravi izpit, je prav tako vesel kot novopečeni šofer. Po njegovi evidenci letno pripelje do zaključnih izpitov o-krog 25 kandidatov.
»V- času, odkar som v železarni, se je toliko spremenilo, da- bi lahko mnogo pisal in pripovedoval. Naša'., železarna se je
razvila iz nekoč male, zastarele v sodobno železarno,, v sodobno organizacijo združenega dela. Izboljšali so, se delovni pogoji, standard, ni pa se izboljšala delovna disciplina, katere j.e- bilo pred leti več.«
Kot vemo, nismo v naši železarni, samo moški, so tudi žene. In prav: je, da je naš tretji sogovornik nežnega spola; slavi deset let neprekinjenega ’dela v naši- organizaciji združenega dela. To j.e tov. Jožica Žohar, rojena 1949. -leta na Pečovju, kjer še danes; živi.
Kar hitro je minilo teh 10 let
»Po končani administrativni •šbli sem se zaposlila v železarni . v, takratnem vzdrževalnem obratu, Prva dela in naloge so bila ' zamenjava sodelavke in tudi sodelavca., Kasneje. sem.začela v Pripravi- vzdrževanja opravljati administrativna dela, danes za-■ sedam delovno« .mesto tajnice temeljne- organizacije vzdrževanja.
Delo tajnice je precej zahtevno-, posebno še, ker . se- sestanki . samoupravnih organov, hitro vrstijo in je potrebno, dokaj iznajdljivosti in tudi znanja, poleg še ostalih del, ki se, nanašajo iz-ključbOima delo z vodjo temeljne organizacije.:«
Tov. Jožica Žohar je poročena). Mož, je prav tako zaposlen pri nas;.-imata sina, ki obiskuje tretji razred osemletke. Zdrava •j,e, -Čeprav tu in tam malo, za-- škripa.
.»Prostega, časa imam zelo, malo, Kot zaposlena žena, gospodinja in mati je dela kar preveč. Vendar si prosti, čas poiščem. Pozimi, se rada smučam, poleti plavam; če 'sem doma, potem kaj berem, pletem, šivam in še kaj.
. Rada si ogledam tudi kakšno gledališko predstavo' 'ali film-.« ,
Tov, Jožica ima dobre odnose .v kolektivu. Razume se.s sodelavkami in sodelavci; meni, da ni posebnih-, težav. Vendar prav po svoje komentira vprašanje pravice žena.
»Ženske smo, lahko rečem, že precej enakopravne moškim, vendar popolnoma:, ne bomo. mogle biti še vrsto let. Kar se tiče izobraževanja,' izbire poklica, u-deležbe ženske v javnem življenju--in delu tu- še nekako gre. Vendar to ni povsod enako. Mislim, da bo naslednja generacija mladih, ki prihaja za nami, tudi na tem področju prinesla kakšne nove spremembe, s katerimi bi se ženske bolj enakopravno merile z moškimi-«
. ..	(N9dsT "i p»ypr»io p a.' 4.
Maši jubilanti
(Nadaljevanje s 3. strani)
Kot sogovornika za trideset in dvajset let, sem poprosil tudi tov. Jožico, kaj meni ža desetletno prehojeno pot v naši železarni.
»Če se ozrem nazaj na deset let prehojene poti, moram priznati, da je dokaj hitro minilo; verjetno zato, ker sem se s predpostavljenimi in prav tako tudi s sodelavkami in sodelavci dokaj dobro razumela pri opravljanju svojega vsakodnevnega dela. Da pa so pri mojem delu prav tako razne težave, kot pri ostalih poklicih v delovni organizaciji, mislim, da ni potrebno posebej poudarjati. V takšnih trenutkih je moje osebno pravilo, da se z dobro voljo in prijazno besedo pri ljudeh še vedno naj lepše opravi.«	RV
JUBILANTI Z 10-LETNO DELOVNO DOBO Černoša Anton, TOZD elektro-plavž
Gajšek Jože, TOZD elektro-plavž
Burič Alojz, TOZD jeklarna Cernoša Franc, TOZD jeklarna Jernejšek Janez, TOZD jeklarna
Kolarec Štefan, TOZD jeklarna Cene Daniel, TOZD valjarna I Hrastnik Alojz, TOZD valjar. I Koželj Emil, TOZD valjarna I Mavsar Anton, TOZD valjar. I Obrez Martin, TOZD valjarna I Ocvirk Franc, TOZD valjarna I Pelc Ivan, TOZD valjarna I Polutnik Alojz, TOZD valjar. I Pospeh Mihael, TOZD valjar. I Pungeršek Martin, TOZD valjarna I
Pušnik Alojz, TOZD valjarna I Skale.Ferdinand, TOZD valjarna I
Vovk Franc, TOZD valjarna I Završek Anton, TOZD valjar. I Zavšek Stanislav, TOZD valjarna I
Žafran Ivan, TOZD valjarna I Pišer Maks, TOZD valjarna II Gobec Franc, TOZD valjarna II Gračner Karel, TOZD valjar. II Kovač Janez, TOZD valjarna II Kovče Stanislav, TOZD valjarna II
Volovšek Jožef, TOZD valjar. II Kragelj Stanko, TOZD jeklo-vlek
Ocvirk Polde, TOZD jeklovlek Ogrinc Franc, TOZD jeklovlek Ribič Marjan, TOZD jeklovlek Smole Janez,. TOZD jeklovlek Žavski Ivan — mat. 6045, TOZD jeklovlek
Bevc Janez, TOZD livarna I Čebulin Mihael, TOZD livarna I Javeršek Franc, TOZD livarna I Pušnik Anton, TOZD livarna I Varjačič Zvonko, TOZD livarna I
Žerak Alojz, TOZD livarna I Frece Vinko, TOZD livarna I Jazbec Jože, TOZD livarna I Jazbec Franc, TOZD livarna I Polšak Roman, TOZD livarna I Gajšek Karl, TOZD livarna str. litine
Guček Janez, TOZD livarna str.' litine
Jazbec Albin, TOZD livarna str. litine
Kajba Franjo, TOZD livarna str. litine
Korošec Alojz, TOZD livarna str. litine
Kovač Miran, TOZD livarna str. litine’
Lorger Franc, TOZD livarna str. litine
Marčen Martin, TOZD livarna str. litine
Mraz Mihael, TOZD livarna str. litine
Pondelak Anton, TOZD livarna str. litine
Povalej Alojz, TOZD livarna str. litine
Prešiček Ivan, TOZD livarna str. litine
Šket Anton, TOZD livarna str. litine
Žekar Janez, TOZD livarna str. litine
Žlender Leopold, TOZD livarna str. litine
Korošec Ivan, TOZD livarna str. litine
Malgaj Anton, TOZD MO Kovačič Anton, TOZD tovarna traktorjev
Razboršek Daniel, TOZD vzdrževanje
Kočevar Ivan, TOZD vzdrževanje
Petrušič Srečko, TOZD vzdrževanje
Žohar Jožefa, TOZD vždrževa-nje
Jevšenak Ivan, TOZD vzdrževanje
Kantužer Mihael, TOZD vzdrževanje
Kukovič Adolf, TOZD vzdrževanje
Pavič Peter. TOZD vzdrževanje Povalej Jožef, TOZD vzdrževanje
Starlekar Franc, TOZD vzdrževanje
Škorc Mirko, TOZD vzdrževanje
Hladnik Franc, TOZD vzdrževanje
Jerovšek Vladimir, TOZD vzdrževanje
Kroflič Silvester, TOZD vzdrževanje
Korošec Boris, TOZD vzdrževanje
Andrenšek Franc, TOZD energetika
Gobec Vladimir, TOZD energetika
Kozamumik Marjan, TOZD e-nergetika
Kruleč Štefan, TOZD energetika
Čebular Marija, TOZD energetika
Šeliga Karl, TOZD energetika Novak Stanislav, transport Vrečar Franc, transport Bobek Franc, transport Starki Alojz, transport Mastnak Ivan, transport Lugarič Franjo, TOZD kontrola kakovosti •
Šeško Martin, TOZD kontrola kakovosti
Marčič Anton, TOZD kontrola kakovosti
Kočevar Dragica, TOZD GKSG Marovšek Gabriela, TOZD GKSG
Sevšek Justina, TOZD GKSG Škomik Marija, TOZD GKSG Jazbec Franc, TOZD DPG Obrez Amalija, TOZD DPG Romih Rozalija, TOZD DPG Rozman Rozalija, TOZD DPG Toplišek Leopoldina, TOZD DPG
Zupanc Marija, TOZD DPG Bogdanovič Vladislav, TOZD priprava proizvodnje Romih Jože, TOZD priprava proizvodnje
Vodopivec Franc, TOZD priprava proizvodnje Zupanc Franc, TOZD priprava proizvodnje
Škornik Vladislav, DS za ekonomiko in organizacijo Cigler Alojz, DS za komercialne posle
Tkalec Jožef, DS za komercialne posle
Sivko Ivan, DS za komercialne posle
Kocman Vinko, DS za kadre in splošne zadeve
Šramel Anton, DS za kadre in splošne zadeve
Podplatan Olga, DS za kadre in splošne zadeve
JUBILANTI Z 20-LETNO DELOVNO DOBO Kamenik Alojz, TOZD elektro-plavž
Antlej Alojz, TOZD jeklarna Čadej Franc, TOZD valjarna I Fidler Ludvik, TOZD valjarna I Guček Ivan, TOZD valjarna I Pogelšek Ariotn, TOZD valjarna I
Racman Vlado, TOZD valjarna I
Romih Hinko, TOZD valjarna I Senica Milan, TOZD valjarna I Skale Franc, TOZD valjarna I Strašek Franc, TOZD valjar. I Starki Ivan, TOZD valjarna I Urleb Franc, TOZD valjarna I Debeljak Karl, TOZD valjar. II Mraz Franc, TOZD valjarna II Pevec Vaclav, TOZD valjar. II Pirš Viljem, TOZD valjarna II Ptiček Ivan, TOZD valjarna II Strašek Janez, TOZD valjar. II Starki Franc, TOZD valjarna II Pajk Ivan, TOZD jeklovlek Mecilovšek Franc, TOZD livar-• na I
Pajk Vincenc, TOZD livarna str. litine
Selič Viktorija, TOZD livarna str. litine
špiljak Josip, TOZD livarna str. litine
Bule Vinko, TOZD livarna str. litine
Mastnak Ivan, TOZD VJO Romih Leopold, TOZD MO Sevšek Mihael, TOZD MO Šumej Stanislav, TOZD tovarna traktorjev
Lubej Franc, TOZD tovarna traktorjev
Gregorin Marija, TOZD tovarna traktorjev
Plevnik Vjekoslav, ing., TOZD tovarna traktorjev Hrženjak Ivan, TOZD vzdrževanje
Koprivc Martin, TOZD vzdrževanje
Tofanc Franc, TOZD vzdrževanje
Tojnko Janez, TOZD vzdrževanje
Vrhovšek Ivan, TOZD vzdrže-. vanje
Zupanc Alojz, TOZD vzdrževanje
Pilko Martin, TOZD vzdrževanje
Selič Franc, TOZD vzdrževanje Zupanc Stanko, TOZD vzdrževanje
Mušič Anton, TOZD 'energetika Veber Anton, TOZD energetika Sušeč Milan, TOZD transport Zupanc Ivan, TOZD transport Kolar Ivan, TOZD transport Rozman Fanika, TOZD kontrola kakovosti
. Škoberne Anica, TOZD kontrola kakovosti
Zupanc Franc, TOZD kontrola kakovosti
Žohar Antonija, TOZD kontrola kakovosti
Sivka Martin, TOZD kontrola kakovosti
Kapel Adolf, TOZD GKSG Vodovnik Marija, TOZD GKSG Sajovic Vladimir, TOZD GKSG Irgolič Fanika, TOZD DPG Kramer Franc, TOZD DPG Kajba Anton, TOZD DPG Cizelj Cvetko, DS priprava proizvodnje
Žnidar Alojz, DS priprava proizvodnje
Hrastnik, DS priprava proizvodnje
Tanšek Jakob, DS priprava proizvodnje
Zakonjšek Niko, dipl. ing., DS za investicije in razvoj Kranjc Vincenc, DS za komercialne posle
Škorc Vinko, DS za komercialne posle
Golež Matilda, DS za komercialne posle
Hrastnik Marija, DS za komercialne posle
Mandič Jožica, DS za komercialne posle
Tovornik Karl, DS za komercialne posle
Vedenik Vida, DS za komercialne posle
Kolman Milan, DS za komercialne posle
Urbajs Frančiška, DSzafinanč-no-računovodske posle Gajšek Stanislav, DS za kadre in splošne zadeve Hribernik Vilibald, DS za kadre in splošne zadeve Lipovšek Vladimir, DS za kadre in splošne zadeve
JUBILANTI S 30-LETNO DELOVNO DOBO Kramperšek Stanko, TOZD elektroplavž
Vodeb Vinko, TOZD elektroplavž
Kozole Ivan, TOZD elektroplavž
Kukovič Anton, TOZD jeklarna Mlakar Franc, TOZD jeklarna Smeh Vinko, TOZD jeklarna Klajnšek Ludvik, TOZD valjarna I
Koštomaj Frane, TOZD valjarna I
Plahuta Franc, TOZD valjar. I Planko Stanko, TOZD valjar. I Florjane Vinko, TOZD valjar. II Paščinski Viktor, TOZD valjarna II
Pinter Jože, TOZD livarna str. litine
Selič Franc, TOZD livarna str. litine
Ferme Jakob, TOZD livarna str. litine
Cmok Ludvik, TOZD livarna str. litine
Kroflič Ivan, TOZD kontrola Žibret Alojz, TOZD MO Kristan Ivan, TOZD vzdrževanje
Krumpak Ivan, TOZD vzdrževanje
Gajšek Jože, TOZD vzdrževanje
- Herman Anton, TOZD vzdrževanje
Stritar Karl, TOZD vzdrževanje
Verdev Jože, TOZD vzdrževanje
Mulej Alojz, TOZD vzdrževanje Pišek Ivan, 'TOZD vzdrževanje Štuklek Ivan, TOZD vzdrževanje
Frece Franc, TOZD transport kakovosti
(Nadaljevanje na 6. strani)
Gibljivi delovni čas
Pri iskanju in razvijanju novih organizacijskih oblik za doseganje učinkovitejše in produktivnejše izkoriščenosti dela smo prišli do spoznanja, da je tudi v naši delovni, organizacij potrebno uvesti giblj ivr"delovni čas kot posebno metodo razporejanja delovnega časa, močno utrjeno in preizkušeno v visoko razvitih državah zahoda, ki se vse bolj u-veljavlja tudi pri nas. -
Kakor vsaka novost nam tudi gibljivi delovni čas prinaša določene prednosti, ki se med seboj prepletajo, izhajajo druga iz druge ob spremljanju raznih ter-žav prehodnega značaja in pravilno je, če to osvetlimo ter pogledamo, kaj od njega lahko pričakujemo, oziroma katere so te prednosti:
■— boljša izkoriščenost delovnega časa,
—	večja produktivnost dela,
—	ažurnost poslovanja vseh organizacijskih enot in njihov medsebojni vpliv,
—	demokratizacija delovnega procesa, ki od delavca zahteva več odgovornosti in humanizira njegove delovne pogoje,
—	ob večji količini dela in njegovi pravilni tehnični delitvi ne bo potreb po nadomeščanju in dodatnem zaposlovanju,
—	uravnavanje 'delovnega in življenjskega ritma zaposlenih,
—	prihranek na račun zmanjšanja števila nadur,
Sklepi ustanovne V
V 5. številki našega glasila smo obširneje seznanili bralce o konferenci osnovnih organizacij sindikata Železarne Štore. Tokrat objavljamo sklepe te konference.
1. Varstvo pri delu je postala sistematična, organizirana in načrtna dejavnost, usmerjena k razvijanju takšnih varnih delovnih pogojev, življenjskih in splošnih družbenih razmer, kot smo to o-predelili z ustavo in konkretizirali z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, razvojnimi načrti in programi dela, priporočili, resolucijami ter akcijskimi programi.
Sindikat daje poseben , poudarek na naslednje:
—	odpravljanje težkih pogojev dela,
—	zagotavljanje ' varnosti pri delu delavcev,
—	zagotavljanje zdravih ter humanih delovnih razmer,
—	odgovornost vseh strokovnih služb pri izigravanju in izvajanju varnega dela,
—	samoupravno sporazumevanje, kjer mora OO ZS biti pobudnik in spremljevalec vseh odločitev.
Izvršni odbor pri konferenci OO ZS Železarne Štore bo na področju varstva pri delu naredil vse, da bi te cilje s skupnim reševanjem problemov in spodbujanjem komisij za varstvo pri delu v TOZD tudi dosegli in se zavzemali za racionalno zaposlovanje na tem področju.
'V preteklem letu j e bil sindi-
—	nepotrebni privatni izhodi po javnih institucijah med rednim delovnim časom v, celoti odpadejo,
—	razbremenitev prometnih konic in energetski prihranek na pogonskem gorivu in elektriki ter ostalih materialnih stroških,
—	možnost 'manjše fluktuacije,
—	večja motiviranost delavca na delovnem mestu.
Prednosti gibljivega delovnega časa, tako za ekonomski efekt delovne organizacije in širše družbene skupnosti kot za osebno počutje, delavcev, bi lahko še naštevali. Smatramo, da bodo lete anulirale vse slabosti, ki se bodo v glavnem pojavljale na začetku, dokler se gibljivi delovni čas kot sistem ne uteče in u-veljavi.
V Železarni Štore je prvi korak k doseganju takih zastavljenih ciljev Vsekakor sklep delavskega sveta delovne organizacije, da se v Delovni skupnosti ekonomike in organizacije za dobo šestih mesecev poizkušno uvede gibljivi delovni čas. Tekoče analize in rezultati tega poizkusa bodo usmeritev za nadaljnje u-vajanje tega sistema dela na o-stale organizacijske enote delovne organizacije.
In zakaj poizkusno DS ekonomike in organizacije? Karakter in obseg dela te' delovne skupnosti, pogojno vezan na delo TOZD in DS, zahtevata kar ve-
kat pobudnik problemske konference o varnem delu in varnih delovhih pogojih na nivoju SOZD in pobudnik posvetovanja o varstvu pri delu v črni metalurgiji na nivoju združenih JŽ v Zenici.
Izvršni odbor oz. konferenca OO ZS Železarne Štore bo stališča oz. sklepe skušala uveljaviti v naši delovni organizaciji in bo tej problematiki posvetila posebno problemsko konferenco.
2.	Na področju družbenega standarda je bilo veliko narejenega, vendar je ostalo še veliko odprtih vprašanj, ki jim bo potrebno v bodoče posvetiti še več pozornosti.
V letu 1978 je sindikat temu vprašanju posvetil posebno problemsko konferenco. Določeni sklepi te konference šo realizirani ali pa so v fazi realizacije.
Sklepi so dolgoročnega značaja in ostanejo še naprej v veljavi.
3.	Pomembne naloge bodo pred organi sindikata tudi v bodoče na področju zaposlovanja. Še posebno pozornost bomo posvetili optimalnemu zaposlovanju na administrativnih delih in' nalogah ter v strokovnih službah.
Izvršni odbor bo z vso resnostjo sodeloval pri usklajevanju rangirnih odnosov znotraj delovne organizacije, prav. tako pa' bo dajal pobude OO ZS v TOZD in delovnih skupnostih, da ustvarjalno sodelujejo v lastnih sredinah.
liko število. nadur zaradi ažur-nejšega poslovanja za izvrševanje skupno zastavljenega cilja — boljšega rezultata poslovanja, Pri obstoječem sistemu fiksnega delovnega časa, če ga lahko tako imenujemo, je doseganje optimalne izkoriščenosti delovne sposobnosti nekaterih zaposlenih nezadostna in se le-ta kot višek prenaša v popoldansko in nočno nadurno delo z vsemi stranskimi negativni učinki za celotno delovno sredino. Če zadevo konkretiziramo s primerom, da TOZD uporabnik rabi poslovno informacijo, ki mu je nujno potrebna za normalno poslovanje že isti ali naslednji dan, vhodni podatki pa so bili posredovani v drugi polovici delovnega časa, je za to potrebno nadurno delo: Če se to nadurno delo neprestano ponavlja, kot je to primer v obravnavani delovni skupnosti, je to le prevelika umska in fizična obremenitev človeka — delavca na račun njegove in • vsesplošne u-činkovitosti.
Pri iskanju optimalnega delovnika je izdelan model gibljivega delovnega časa s prenosom pozitivnega (šestnajsturnega) časovnega salda. Ta sistem temelji na fiksnih petih urah, in sicer od
8.	do 13. ure, za katere je prisotnost delavca na delovnem mestu obveznost in s čimer se izključi primarna negativnost, ki se pojavlja kot skupni reducirani
4.	Na področju informiranja je bilo dosti narejenega, vendar na tem področju še ne uspevamo v celoti. Gre predvsem za gradiva, ki večkrat niso pripravljena ■ v taki obliki in vsebini, da bi delavcem na enostaven in preprost način omogočala razumljivost vsebine za razpravo in odločanje.
Od strokovnih služb bomo zahtevali večjo odgovornost za pravočasnost in enotnost vseh informacij, ki jih posredujejo.
5.	Izvršni odbori OO. ZS TOZD so dolžni, da storijo vse, da se bodo sprejeti sanacijski programi tudi uresničili.
Izvršni odbor pri konferenci OO ZS bo zahteval od vseh nosilcev nalog, da se sprejeti dogovori in sklepi uresničijo; hkrati pa se bo boril,' da bomo sprejemali takšne sklepe in stališča, za katere vemo, da. smo jih sposobni uresničiti.
6.	Sindikat oz. konferenca vztraja na stališču in ob tem zadolžuje poslovodno konferenco, da je potrebno v letu 1980 realizirati program dohodkovnih odnosov, na kar ga bo potrebno še dograjevati in napraviti vse, česar do sedaj še nismo uspeli (izpolnitev normativov dela, časa, materiala, itd.);
7.	Izvršni odbori OO ZS so dolžni v najkrajšem času izdelati oceno razprav zaključnih računov ža leto 1979.
8.	V najkrajšem času je potrebno izdelati oceno stanja v
čas komuniciranja z ostalimi e-notami znotraj delovne organizacije ter treh gibljivih urah dnevno, ki jih mora delavec opraviti tekom istega plačilnega obdobja. Prenos negativnega salda ur iz enega plačilnega obdobja v drugo ni dovoljen. Zajemanje podatkov o evidentiranju delovnega časa zaposlenih in kontrola teh prek raznih mehanskih in elektronskih naprav je sicer točna in zanesljiva, vendar v tem primeru, ko gre za poizkusno uvajanje, vsaj v prvi fazi, je uveljavljen sistem ročnega registriranja oziroma celotno področje regulira organizacijski' predpis »Gibljivi delovni čas, vodenje evidence in obračun delovnega časa«, naslanjajoč se' pri tem na Pravilnik o delovnem redu.
Kot je že v tekstu navedeno, gre za poizkus, sprotno odpravljanje pomanjkljivosti in dokončno izgradnjo modela delovnika, ki bo gibljivi delovni čas vpeljal tudi v ostale delovne procese na splošno zadovoljstvo vseh zaposlenih ter v korist delovne organizacije. Vsak strah posameznikov pred neopravljanjem zakonsko predpisanega rednega delovnega časa je odveč, saj ne samo ta sistem, temveč celotno našo družbo gradimo na zavesti našega človeka — delavca.
Štraus
TOZD tovarna traktorjev in sprejeti dokončno odločitev glede proizvodnje traktorjev. V ta namen bo v mesecu marcu sklicana problemska konferenca (že izvedena).
9.	Več pozornosti bo moral sindikat v bodoče posvetiti delovanju delegatskega sistema, saj ugotavljamo, da z delovanjem delegacij nismo povsem zadovoljni.
Izvršni odbori OO ZS TOZD oz. delovnih skupnosti šo dolžni eno izmed sej posvetiti vprašanju delovanja delegatskega sistema.
10.	Na področju SLO in DS je bilo v pretekelm obdobju veliko narejenega in bo sindikat še nadalje podpiral akcije v tem smislu.
11.	Kadrovska politika je gotovo ena izmed tistih stalnih nalog sindikata, kateri je potrebno vedno posvečati največ pozornosti, saj bodo le sposobni kadri lahko reševali probleme in pospešili gospodarsko in socialno ter kulturno preobrazbo v DO. Kadrovska politika mora še naprej ostati vsakodnevna skrb vseh DPO, samoupravnih organov in poslovodnih organov.
Ob tem je potrebno še posebno pozornost posvetiti vprašanju usposabljanja. — izobraževanja kadrov na vseh področjih.
IO pri Konferenci OO ŽS ŽELEZARNA ŠTORE
konference 00 ZS Železarne Štore z dne 27.2.1980
Judo in akcija H-80
. Pred dobrim mesecem in pol smo pričeli v Štorah - z rednimi vajami juda. Ko nas je nekaj navdušencev »skup spravljalo« novi oddelek TVD Partizan, smo računali .na zanimanje in velik .odziv med mladino. In nismo se. motili. Naš judo-kwai (društvo, družina) šteje danes petinpetdeset malih ljudi obeh spolov in to med devetim in tridesetim letom ter dva člana, ki (sta-starejša. Prihajajo iz vseh območij naše KS, pa tudi iz drugih krajev (Bukovžalk, Šentjur). Pri vodstvu Partizana smo bili deležni ob ustanovitvi in tudi, zdaj vse pozornosti in pomoči. Posebej, smo. hvaležni Tinčku Vebru, ki nam je priskrbel osem prepotrebnih blazin. Priskrbeti si moramo še prevleko, ki hi zmanjšala možnost poškodb. Pekljali smo za stare konce cerad pri SIS za-telesno kulturo in občinski teritorialni obrambi — a pravijo, da nimajo.
Zbrani na skupnem posnetku —- toda to niso vsil
KAJ JE JUDO? To je šport, japonska veščina, ki jo je pred več kot sto leti iz dveh kitajskih borilnih veščin, starih čez dvaj.tisoč -let, sestavil doktor Jigaro Kano. Ustvaril je »mehki« judo, ki je v pri-■ merjavi z drugimi veščinami, npr. karatejem; res mehakgrt-Švendar . ;jc lahko tudi trd (boleč) za napadalca, kL naleti. na dobro izvežbanega-judoista. JUDO pa ni le borba dveh oseb, marveč tudi nekakšen . .bonton,.. skup pravil, ,ki učijo, kako,--nikdar ne; smeš ■ podeenj.evati sočloveka. Moraš, ga spoštovati na judo preprogi, in zunaj —, v pri-,vatnem življenju. V tem smislu učimo mi tudi- mlade štorske judoiste ■ lepih pravil, in discipline. Sistematsko vključujemo., v vadbo, juda prijeme.-jiujitsa (grobi napadi in,,samoobramba), kar sam; judo;'še popestri. Mladino pa s tem seznanjamo, rekel bi praktično; s - kon-r..ccptom.samozaščite-■.in.- splošne ljudske- obrambe.
Tudi preskoki so del vadbe
Geprav smo sedaj le še rekreativni oddelek, želimo vsaj do jeseni postati sekcija (v sestavi Partizana), ker le tako se lahko včlanimo. v podzvezo in si; s tem tudi pridobimo pravico napredovanja v pasovih. Poznamo šest šolskih pasov; katerih prvi je beli pas (ali 6kyu) in zadnji pas (1 kyu). Nato pride črni-.— mojstrski pas s stopnjami od 1 do 10.
Vodstvo oz.- odbor oddelka smo. demokratično izbrali na prvem sestanku; sestavljajo ga: dva trenerja, predsednik, tajnik, blagajnik in bolničar (Zupanc, Tržan, Požgajner, Slavko, Kragelj). V duhu akcije Kortikultura 80, začrtane .s strani štorske krajevne skupnosti smo 26.-marca popoldne izvedli očiščevalno akcijo na Lipi ih kraj (vsaj .začasno) rešili .papirja in navlake po zelenicah. .Tovariš Franček Kavka je uredil fot.o-kronični zapis akcije, ki ga vidite oh tekstu članka,; Štorska KS pa nas. je po opravljeni akciji pogostila s. sendviči in sokom..
Vadba -r- vadba, utrjevanje mišic. in. duha
• V teh kratkih stavkih »sem vam, želel opisati duh in delo nove dejavnosti našega kraja. JUDO je šport za vse- starosti: in oba spola. Daleč; stran . od Štor sem. v 120-članskem klubu treniral vrsto let skupaj s 50-letno materjo šestih otrok in 72-letnim dedkom. Počutila sta se dobro, imela sta veselje do življenja- in vsega- lepega. To-jima je nudil prav JUDO. In za kaj ne bi bilo v Štorah tako?!
Jok
M
Tako so se lotili čiščenja naselja Lipe člani najmlajše sekcije Partizana v Štorah — judoisti
Kapi Ivan, DS za kadre in spl. zadeve
Vodušek Martin, DS za kadre in spl. zadeve
Žerdoner Jurij;, DS za kadre in spl.- zadeve
Žnidar Ivanka, DS za kadre in spl. zadeve
Križanec Terezija, DS za kadre in spl. zadeve.
NAŠI JUBILANTI
(Nadaljevanje s 4. strani)
Gobec Anton,' TOZD GKSG Kocman Olga, TOZD DPG Kojnik Angela, TOZD DPG Mastnak Stanka, TOZD DPG Arzenšek Boža, DS za ekonom, sko organizacijo Žmahar Marija, DS za finanč-no-računovodske posle
KAKO BOMO LETOS LETOVALI
Bliža se dopustniška sezona. Veliko je razmišljanja, kako, kam in kdaj ña dopust. Tudi v naši Železarni Štore že dalj časa tečejo priprave, da omogočimo članom delovne organizacije in njihovim svojcem možnost prijetnega letovanja. Kaj bo letos novega?
V mesecu februarju tega leta je komisija za družbeni standard pri konferenci OOS sklenila, naj sé pridobijo nove počitniške kapacitete v drugem kraju in se tako omogoči létovanje našim članom tudi izven Raba. Istočasno jé ‘predlagala, da železarna Štore nakupi bivalne prikolice in tako omogoči letovanje v takšni, za nas novi obliki.
Komisija za družbeni standard in stanovanj ské zadeve pri DS Železarne Štore je na svoji seji sprejela, sklep o .nakupu štirih bi-válnih prikolic, ki jih bo dobavil proizvajalec (IMV Novó mesto) prve dni meseca junija. Postavljene bodo V avtokamp OLIVA v Rabcii. Prikolice imajo štiri ležišča, opremljene bodo z baldahinom in vso notranjo opremo.
Istočasno smo iskali možnost pridobitve petih • sbb iti ob upoštevanju najboljšib pogojev (oddaljenost, cena, dovoz), najeli sobe v hotelu Istra, prav tako v Rabcu. Najete sobe imajo kopalnice s tušem, sanitarije in balkone. Ob ogledu smo ugotovili, da so sobe komfortne. Hotel Istra
(B kategorija) leži na vzhodni strani Rabca v zelo lepo urejenem o.kolju, sredi parkov. Mož-
nosti kopanja so ustrezne, saj je v bližini veliko manjših plaž.
Kraj Rabac je slikovit in nudi različne možnosti rekreacije in zabave kot tudi miren počitek ob izbiri sonca ali sence. Na voljo so tri izposojevalnice čolnov (sandolini, čolni na vesla, motorni, čolni) ter razna igrišča.
Tudi avtokamp, kjer bodo nastanjene naše prikolice, je dobro oskrbovan in nu|di letujočim možnost oskrbe z vsem potrebnim v neposredni bližini. Veliko je senčnih površin. Poleg avtokampa je zaliv z lepo ovalno plažo ter nudi dovolj- rekreacije, oddiha in. varno kopanje za otroke, saj je nekaj desetin metrov plitvine. V bližini je GRIl.L restavracija, kjer je poskrbljeno za žejne in lačne.
Važno dejstvo je, da je možno priti v -Rabdc brez lastnega osebnega vozila,- Iz Reke vozi-vsako uro avtobus -do Labina, v Rabac vozi avtobus vsakih 15 minut v sezoni.
Seveda s tem ne želimo zanemariti našega, že dolgoletnega letovanja na Rabu, ki ga že -dobro poznamo. Tudi letos bomo imeli na Rabu ob kapacitetah naše Dragice .najete posteljne kapacitete. Nudi se možnost letovanja po izbiri.
Člane naše delovne organizacije obveščamo, da bomo letos izvedli anketiranje letujočih z namenom, da vsi povedo svoje že-
lje, potrebe in ocenijo oblike letovanja, izrazijo svoje želje za prihodnje in s tem omogočijo komisiji za naslednje leto še izboljšati pogoje letovanja. Anketa bo anonimna, tako da lahko sleherni letujoči »brez skrbi« izrazi svoje ugotovitve in želje.
Člane delovne organizacije obveščamo, da je letovanje na Svetini prav tako prijetno in se te oblike tudi v prihodnje poslužujmo, saj je cena primerna. Tako letovanje je zelo koristno za osebe, ki jih motita vročina in sončna pripeka.
S to kratko informacijo želimo obvestiti vse člane delovne organizacije Železarne Štore o novih/ oblikah in možnostih letovanja. Pogoji in cene so bili objavljeni že"v Informatorju, zato o tem v tem sestavku ne govorimo. Komisija za družbeni standard pri konferenci OOS in komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve pri DS Železarne Štore -sta že obravnavali pogoje in' možnosti -letovanja ter sprejeli predlog, ki je- sedaj v javni obravnavi za sprejetje v vseh samoupravnih • delovnih skupinah in-delavskih'Svetih TOZD in DS.
Vsem članom delovne organizacije. Železarne Štore želimo prir jetno letovanje.
GF
Prosim te, človek - jaz, tvoja mati narava
tem? Zberimo se, vsi ljudje do- "njeni čisti'novi preobleki bomo bre;' volje, z akcijo izpovejmo čutili njen: »Hvala ti; človeku', svoje ljubiteljstvo do narave! V	Jok
Ur
I
gnusil »m

:	*/ — «V***.;-
"n ..- *3
K;/ 1
Neokrnjena narava ob počitniškem domu na Glažuti — 1.080m
NAD 200 TEKAČEV V LOGARSKI DOLINI
V naši krajevni skupnosti žal ni živel doslej kakšen pesnik, ki bi z milo slovensko besedo proslavil svoj kraj. V deželo je prišla pomlad, prvi njeni znanilci: trobentice, teloh iri zvončki so odcveteli. V ljudeh se naseljuje-toplota in prijeten nemir. Tja do Jurjevega se bo priroda odela v zeleno (zakaj smo opustili tradicijo Jurjevanja?). Kot šem dejal, velikih mož lepe besede ni pri nas. Nič zato. Če bi: že bili,. bi. svoj kraj v-feni -lepem letnem obdobju opisali mordai takole:
ISJ nočeh, pose j anih z - gostimi zvezdami, se nebo dotika temnih svetinskih vrhov. Iz Štor se na pot odpravim uživat to lepoto. Drobne lučke brlijo v takih nočeh -iz .redko posejanih samin po vsem pogorju, rastejo, se zmanjšajo in znova zagore tam nekje? pri Srebotniku, v hribih, šen-tjanških, na. Vitežah nad Laško vasjo, vse tja do konca Resev-rie ...'
Ko sonce prihaja, se poraja pesem. Kako lepa je preorana brazda, škrjanček ti je v mislih, od nekodrse vseljuje vate nerazumljivo hrepenenje. Po gozdnati ..poti -hodiš, prelepo ti je v duši, zavriskal bi od navdušenj a nad .to prekrasno nevesto Naravo. Takrat pa ti že začet zvok obstane sredi grla. Ostrmiš od začudenja. Star zarjavel štedilnik uzre tvoje oko, ob njem razmetana vsebina odpadkov — podganji raj.
In takrat mine vsa romantika.? Človke,- si- misliš, sam kličeš nase maščevanje narave, s tem ko jo omadežuješ. Ali pomisliš na ro-
dove za teboj in njihovo prekletstvo? Živeti bodo morali , v razmerah, ki si jim jih ti .ustvaril. Si te razmere čez petdeset let lahko . zamišljaš?! Oprostite : za zgornji uvod vsi tisti, ki menite? da so to le prazne marrij e. Prisegam pa, da ni dneva, ko ne bi ,o 'tem. 'razmišljal.. Naravo skrunijo posamezniki,, morda celo nenamerno. V večini pa smo mi, ki'riam je mar videti' cvet ob poti in škrjančkovo petje poslušati. Smo .v večini, na krešo ali pa tudi dovolj nasprotujemo ■ skrunjenju tistega, od česar smo .življenjsko odvisni — prirode? Na svetu, živi danes' šest milijard, podgan (ljudi le štiri milijarde). Za svoje razmnoževanje se lahko »zahvalijo« le človeku.
Zastavili smo si. nalogo, da bomo očistili okolje V območju čele krajevne skupnosti. Moramo pa najti način, da bomo očiščen .kraj tudi ohranili. Organizacije, kot so planinska, ribiška,, lovska iri taborniki, so "menda prve poklicane pomagati. Civilna in narodna zaščita, njuno članstvo, naj priskoči na pomoč. -Strokovni odbor, imenovan s strani krajevne skupnosti pa naj vodi akcijo. Tako ali drugače preprečimo tistim krajanom, ki mislijo, da lahko mirne. „duše „pripeljejo...voz, traktor ali „avto, naložen z ometom, lepenko in plastiko ter ga izprazrii-jo ob Bojanskem potoku. Prav to se je že večkrat zgodilo. Spomin na to početje »še živi«. Da bomo očistili Voglajno in potoke, sam kraj Štore in območja rešili , odpadkov vse to imamo v programu. Toda ali bo ostalo le pri
Letošnjega II. množičnega teka v Logarski dolini, ki ga je organiziral odbor za teke pri ZVUT Celje, pod. pokrovitelj šivom Železarne Ravne TOZD Ljubno in Elkroja iz Mozirja, so: se udeležili tekači iz skoraj vse Slovenije.
Prireditev je bila še. toliko pomembnejša, saj je bila posvečena dogodkom med NOB, ko je okupator .požgal Solčavo. Na tem področju je tudi uspešno delovala partizanska saniteta.
Dolžina proge je bila 10 km za rekreativce, bolj izkušeni smučarji pa so j_o pretekli dvakrat.
Rezultati — 10 km do 40 let:
1.	Kolander (Mb), 2. Zupanc (E-lan), Sušnik (Kamnik), 6. Bobnič, 8. -Majaranc, 12. Zupanc R., 18. Vrtovec (vsi TVD Partizan-Kpvi-nar Štore) itd.
Nad 40 let: -1. Rožič (Nivo), 2. Planinšek (Libela), 3. Vidali (Prebold), 6. Kavka M. (TVD Parti-zan-Kovinar Štore) 'itd.
20 km do 40 let: 1. D. Podlogar,
2.	.C. Podlogar (oba Gorje), 3, Cvajnar (01) itd.
20 km nad 40 let: 1. Pavčič, 2, Riedl ■ (oba Lj), 3. Klemen (Stahovica) itd.	Mali
KADROVSKE VESTI
V mesecu marcu so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi elani naše delovne organizacije
Simič Desimir, NK delavec — livarna II; Dornik Franc, KV avtoličar ^ TT montaža; Krajcar Dragutin, NK delavec- — livarna II; Poslek Zlatko, NK delavec — valjarna I; Maksimovič Momir, NK delavec — livarna II; Babič Mijo, KV ključavničar — MO orod.; Špiljak Mirko, NK delavec -|gf jeklarna; Šanc Slavko, NK delavec — j eklarna; Novak Josip, NK delavec — livarna I; Bračun Ivan, NK delavec — livarna II; Petrinšak Dragutin, NK delavec — livarna II; Gobec Božena, KV prodajalka — DS za finančne rač. posle; Fric Jože, NK delavec — vzdrž. transportnih sredstev; Ohnjec Dragutin, NK delavec — valjarna II; Pungartnik Miroslav, NK delavec -— livarna I; Ilič Cvijetan, NK delavec ijfj valjarna II; Huskič Za-hid, NK delavec — jeklarna; Žavski Irena, NK delavka — ko-
JEROVŠEK Stanislav, rojen 12. 11. 1919, stanujoč Štore, 25. V železarni se je zaposlil 9. 7. 1946 kot livar kalupar v livarni sive litine. Leta 1968 je bil premeščen v livarno valjev k opravljanju del in nalog samostojnega livarja, kjer je ostal do redne upokojitve.
Redno je bil upokojen 31. 3. 1980.
GRDINA Peter, rojen 15. 5. 1926, stanujoč Štore 141. V Železarni se je, zaposlil 3. 9. 1947 kot pomočnik topilca v jeklarni. Leta 1974 je napredoval do delovodje, kjer je ostal do upokojitve.
Redno je bil upokojen 5. 3. 1980.
munala; Djokič Milan, NK delavec — valjarna I; Jazbec Stanislav, PK žerjavovodja -— jeklarna; Jakupovič Hamdija, NK delavec — valjarna I; Kovačič Cvetko, NK delavec — livarna II; Kokol Martin, NK delavec — livarna II;
Iz JLA so se vrnili
Posedel Alojz, VŠ dipl. oec — DS za komercialne posle; Gajšek Štefan, SS strojni tehnik — TT pripr. dela; Slomšek Branko, KV avtomehanik — TT montaža; Šturbej Anton, KV rezkalec — MO litina;. Turnšek Viljem, KV strugar — MO valji.-
Sporazumno so odšli iz podjetja
Lončar Viktor, KV avtomehanik .TT montaža; Krašovec Peter, NK delavec — livarna II; janičijevič Jovan, KV strugar — obdel. valjev; Kukovič Jožef, KV stroj.__ ključ. — elektro obrat; Germ Aleš, dipl. pravnik — pravna služba; Lah Drago, KV avtomehanik,"'TT montaža; Hostnik Franc, NK delavec f— TT obdelava; Čoh Franjo, strojni
PAŠČINSKI Viktor, rojen 27.
4.	1925, stanujoč Škarnice 10, p. Dobje. V železarni se je zaposlil
2.	9. 1949 kot zbijač v valjarni. Leta 1971 je bil prerazporejen k opravljanju del in nalog ravnal-ca. Do upokojitve je opravljal dela pultista.
Redno je bil upokojen 18. 3. 1980.
KOROŠEC Ivan, rojen 6. 2. 1934, stanujoč Hotunje, p. Ponikva. V železarni se je zaposlil leta 1957, z manjšimi prekinitvami, do 1969. Ponovno se je zaposlil 2. 6. 1969 kot čistilec litine v livarni valjev. Leta 1973 je bil premeščen v modelno mizar-no k opravljanju del in nalog priučenega delavca, kjer je ostal do upokojitve.
Invalidsko je bil upokojen 14.
3.	1980.
tehnik — DS za komercialne posle; Brinovec Viljana, dipl. ekonomist — DS za komercialne posle; Kolman Drago, žerjavovodja — jeklarna; Antlej Emil, NK delavec — el. plavž; Mačkovšek Rudolf, NK delavec — valjarna I; Gračner Bojan, KV avtomehanik. —- TOZD KK; Trofenik Ivan, strojni tehnik — TT tehn. odd.
Izključeni zaradi neopravičenih izostankov
Postružin Vjekoslav, NK de-lavec^H livarna II; Vuk Branko, NK delavec, livarna II; Gashi Odman, NK delavec — livarna II; Lunko Darko, NK delavec — jeklovlek; Sinani Nuhi, NK delavec— livarna II; Sušeč Stje-pan, NK delavec — livarna I; Kladnik Vinko, NK delavec :— livarna II; Mlkar Janez,’ NK delavec — valjarna I; Fejzullahi Ferat, NK delavec — livarna I; Bajrič Hilmija, NK delavec — valjarna II; Zapušek Jožef, KV strugar TT obdelava; Greb-lički Ivan, NK delavec — livarna II; Gajič Peter, NK delavec tiiliivarna II.
Žohar Martin, rojen 10. 9. 1920, stanujoč Prožinska vas. V železarni še je zaposlil 1. 5. 1939, vse do 1955. Ponovno si je pridobil lastnosti delavca 1. 9. 1960 kot referent pripr. dela v livarni. Leta 1973 je bil premeščen v pripravo proizvodnje 117 kot tehnolog. Pred upokojitvijo pa je opravljal dela in naloge samostojnega terminerja.
Redno je bil upokojen 11. 3. 1980.
KOJNIK Stanko, rojen 23. 3. 1923, stanujoč Kompole 102. V železarni je bil' z manjšimi prekinitvami zaposlen od 1939 do
Zaradi negativne ocene v poskusni dobi so odšli
Dizdarevič Esad, NK delavec — valjarna I; Novak Josip, NK delavec — livarna I; Pehar ec Ivan, NK delavec — valjarna I.
Na novo življenjsko pot so stopili
Mačkovšek Marjan — PP MO; Leš Slavko, transport; Pajek Leopold, Mehanska obdelava; Šamca Jože, žerjavni oddelek; Poljak Šaban, žerjavni oddelek; Perčič Olga, livarna strojne litine; Ljubej Anton, livarna II; Vo-dopivc Franc, DS PP.
Naraščaj v družini so dobili
Slakan Milan, mehanična; Smajlovič Rauf, jeklarna; Verbič ing. Stane, valjarna I; Slap-šak Karel, jeklovlek; Čepin Stanko, livarna valjev; Gajšek Drago, energetski; ing. Bračun Peter, TOZD jeklarne; Kavka Aleš, DS za kom. posle; Belej Štefan, transport; Arzenak Franc, mehanična delavnica; Vrhovšek Albin, elektroobrat; Šlapar Bogomir, merilna služba.
1942. Ponovno se je zaposlil 1945 kot ročni oblikovalec v šamotni. Leta 1973 je bil premeščen v skladišče nabave kot skladiščnik, kjer je ostal do upokojitve.
Redno je bil upokojen 14. 3. 1980.
S pismom se je oglasil tov. Ivan Gračner, ki je bil redno u-pokojen 31. 12. 1979. V pismu navaja, da je objava ob odhodu v pokoj preskopa. Zaposlil se je
6.	9. 1938. leta kot delavec v Samotni, potem je napredoval in bil nekaj let skladiščnik, nato pa skupinovodja. Leta 1958 je že napredoval do delovodja v šamotni, kjer je ostal do leta 1973, to je do ukinitve šamotne. Po ukinitve le-te je bil premeščen v komunalni oddelek, kjer je delal kot delovodja do redne u-pokojitve.
Verjetno je preskopo odmerjena rubrika za vse, da bi jih predstavili in se še enkrat zahvalili za njihov prispevek k razvoju delovne organizacije.
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Upokojeni