štev. 37.	Ljubljana, 11. septembra 1940__Leto XXII
Letošnji 6. september bo ostal še poznim slovenskim rodovom v živem spominu. To je dan, ki bo svetil v zgodovino kakor večna luč, kakor zvezda vodnica, ki kaže pravo pot. Ljubljana in vsa Slovenija sta na ta dan sebi, domo-
vini in svetu pokazali, da smo vsi, ki se v nas pretaka slovanska kri, nerazdružno povezani z delom in idejo našega nesmrtnega kralja Zedi-nitelja, junaka — mučenika Aleksandra I.
DVA ZGODOVINSKA TRENUTKA je združil letošnji 6. september. Ljubljenec vsega naroda, mladi naš kralj Peter II. je ta dan obhajal svoj 17. rojstni dan in se s tem na bližino enega samega leta približal trenutku, ko bo
y usodnih dneh se ie v Ljubliani vsa Sloveniia poklonita geniiu
kralia - mučenika
Dan
zvestobe v Lmhliani
Levo: prihod kralja Petra II v spremstvu kneza namestnika Pavla in predsednika spomeniškega odbora dr. Pipen-bacherja na slavnostni prostor. Desno: Pred spomenikom stoje od leve na desno: Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kneževic Nikola, kne-ževič Aleksander in Nj. Vis. kneginja Olga.
moral zasesti slavni prestol svojih junaških pred
nikov in v usodnih dneh prevzeti nase težko breme — kralja Jugoslavije. Ljubljana pa je prav na ta dan odkrila veličasten spomenik njegovemu visokemu očetu, blagopokojnemu kralju Aleksandru I., ki je pomenil in pomeni — kakor dosiej morda še noben suveren v Evropi — strnitev in poosebljenje najboljšega narodovega genija v vladarjevi osebi. In kakor da naš mla-
di kralj vzlic svojim mladeniškim letom že v
polnem obsegu zajema v svoji duši vso zgodovinsko pomembnost tega dne, je prispel osebno
v Ljubljano, da odkrije umetniški lik vladarja, ki se je s svojim delom, junaštvom in s svojo plemenito ljubeznijo zapisal v srce naroda kakor še nihče pred njim. S tem korakom se je sam približal narodu tako, da smo med slovesnostmi pogosto slišali vzklike: »Čisto kakor oče!«
Te besede so najpogosteje izgovarjali preprosti kmetje in kmetice in s tem potrjevali, da prenašajo svojo ljubezen z očeta na sina in tako kažejo odločno voljo, da hočejo izvršiti in do kraja izpolniti sveto oporoko:
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO
Že v četrtek so vlaki in avtobusi kar bruhali ljudi v Ljubljano, v petek pa bi skoraj rekli, da so bile ljubljanske ulice pretesne, take množice so se valile v slovensko prestolnico. Kmetje, naše grče, so pustili vse delo in hiteli počastit spomin vladarja Zedinitelja. Sokoli, jedro jugoslovanske misli, so dvignili prapore, da jih poklonijo ideji svojega vzvišenega pokrovitelja. Delavstvo, obrtništvo in sploh vsi sloji so hiteli v Ljubljano, z njimi kot najlepši vencc naša mladina. Kralj, kakor je bil naš nesmrtni Aleksander I., namreč ne živi samo za svojo dobo, ampak živi, dela in ustvarja za stoletja. In če mu neizprosna usoda odloči, da svoje delo zapečati z lastno krvjo, dela za večnost.
V ZVEZDI
so pridne delovne roke že dolgo pripravljale vse za slovesni trenutek. Ves park je na novo preurejen, le ljubljanski občinski svet je ob obilici poslov pozabil na svojo dolžnost, da bi bil ta dan — ali dan poprej — v slavnostni seji preimenoval sedanji Kongresni trg v — Aleksandrov trg. Kaj nas briga spomin na kongres vladarjev, ki v slovenskem človeku niso videli niti dostojnega podnožnika! Nam je sveto le delo našega kralja Aleksandra I., ki je s svojim junaštvom in genialnostjo izpolnil osem-stoletni sen najboljših Slovencev. On je v naši zgodovini mejnik, ki kaže v bodočnost — kakor je to v spomeniku tako veličastno in prepriče-
valno upodobil umetnik, naš ljubljanski rojak Lojze Dolinar. Upamo in pričakujemo, da bo naš ljubljanski mestni občinski svet nadoknadil kar je trenutno zamudil.
KRALJ PRIDE
Vsa Ljubljana je zadrhtela, ko se je raz-vedelo, da prispe v Ljubljano Nj. Vel. kralj Peter II. v
Vse ulice so bile polne, ko je Ljubljana pričakovala mladega kralja. Varnostna oblast je bila v pravilnem razumevanju ljudske duše po svojih organih sicer vestna, vendar silno dostojna. Tako je vzlic temu, da se je ljubljansko prebivalstvo za ta dan skoraj podvojilo, šlo vse v redu. Ob ulicah so ljudje v špalirju čakali, mirno in dostojanstveno. Nikjer ni bilo treba posredovanj.
Malo pred pol enajsto so pribrzeli dvorni avtomobili v Ljubljano in zavili proti pravoslavni cerkvi v Trubarjevem parku. Val navdušenja je nepopisen. Ljudje so vzklikali kralju, vsak klic je bil prisega. Matere so dvigale svoje male miljence na ramena
Ko je kralj s spremstvom odšel v cerkev, da da Bogu, kar je božjega, je pač na tisoče src verno prisostvovalo veličastnim obredom^ ko pa je odhajal iz cerkve, je zopet zaoril val navdušenja in dobival izraza v gromkem vzklika-nju: Zdravo kralj Peter II.!
Iz naših krajev
X V juliju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 23 milijonov. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v juliju 1940. pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 7.3 milij. na 763,684.597 din, vloge v tekočem računu za 15.7 milij. nda 987,199.206 din. Tudi število vlagateljev se je gibalo ugodno, ker je naraslo število vlagateljev na knjižice pri 11, število tekočih računov pri 4, skupno število vlog pa pri 9 zavodih ter znaša sedaj 125.928. Povečanje vlog ni moda samo slučajen pojav pri 1 ali drugi hranilnici, temveč je splošno, ker je naraslo stanje vlog na knjižice pri 18 zavodih, tekočih računov pri 13 zavodih, skupno stanje vlog pa pri 20 hranilnicah (od 28, ki sprejemajo vloge). Po spomladnskem vznemirjenju vlagateljev dokazujejo te številke veliko zaupanje vlagateljev v hranilnice in denarne zavode sploh.	1 ' ! ; '
X Banska uprava v Ljubljani je poverila rekvizicijo žita v smislu nove uredbe o preskrbi
Medtem so se množice že zgrnile v Zvezdo. Menda ni organizacije v Sloveniji, ki ne bi bila ta dan zastopana. Kdo bi jih mogel vse našteti!
Dostojanstveno so prišli Sokoli, nepregledne so prišle čete gasilcev, naša Zveza kmetskih fantov in deklet je predstavljala slovensko vas, narodne noše pa so pričale, da res tu govori in manifestira vsa Slovenija za svojega kralja.
Naj se zgodi karkoli, vemo vsi pošteni Slovenci, da smo v petek v Ljubljani potrdili jugoslovansko misel. Zvezda nam je postala svetišče, ne morda po ukazu tega ali onega oblastnika, ampak po svobodni volji naroda, ki dan za dnem roma na božjo pot — pred spomenik svojega prvega kralja.
X Obsojen špekulant. V Sarajevu je bil obsojen trgovec Milan Čorovič na mesec dni zapora in 50.000 din globe, ker ni hotel prodajati moke, čeprav je je imel v zalogi nad 5000 kg.
X Iz zasede je nekdo ustrelil v Črešnjici pri Št. Petru na Dolenjskem prevžitkarja Tero-pišča Antona. Dobil je naboj iz lovske puške v hrbet. Orožniki so aretirali tri osumljence.
X Vlak je povozil pri Litiji družinskega očeta Avguština Gašparja. Nesrečni oče se je zvečer vračal proti domu. Ko je hotel prekoračiti železniško progo, ga je podrl vlak in mu zdrabil lobanjo.
prebivalstva in vojske s kruhom Gospodarski zvezi v Ljubljani. Uredba določa, da se lahko vsi presežki pšenice in moke prisilno odkupijo ne glede na to pri kom so in na kakšni osnovi.
V krajih, kjer te rekvizicije ne vrši Prizad, se
lahko odkup vrši na zahtevo in na račun pro-
vizacijskih ustanov, ki jim banska uprava poveri oskrbo prebivalstva. Rekvizicije se bodo
vršile pri kmetih, mlinih in trgovcih z žitom
in moko. V Sloveniji je poverjen ta posel Gospodarski zvezi.
X Avtomobile se ne sme kamenjati. Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu sta bila obsojena dva kmečka mladeniča iz zagrebške okolice na kazen po 6 mesecev zapora, ker sta v zadnjem času z kamenjem napadla okrog 20 avtomobilov in jih znatno poškodovala. Med drugimi sta kamenjala tudi avto načelnika finančnega oddelka banovine Hrvatske Franoliča, v katerem sta bila tedaj njegova soproga Vlasta in hči. Vlasta
X Slovenski profesor Radovan Prosenc je lovil ribe pri Sremskih Karlovcih. Po daljšem času se mu je posrečilo uloviti 68 kg težkega soma. Ko je veliko mrcino preparal, je našel v njenem trebuhu grški zlatnik velike vrednosti.
Oh naukih zgodovine
V tako napetem in nemirnem ozračju, v kakršnem živi svet danes, pride bolj ko kdaj-koli do veljave stari rek, da je zgodovina uči-, teljica življenja. Iz dogodkov preteklosti se človek, ako jih hoče prav razumeti, lahko uči za sedanjost in bodočnost. O velikih državnikih, vojskovodjih in drugih velikih možeh je splošno znano, da so najrajši prebirali življenjepise svojih idejnih predhodnikov in vzornikov ter so se ob njih izpopolnjevali. Ne le, da velika dejanja človeka dvigajo in mu dajejo notranjo silo in polet za enaka ali celo še večja, ampak tudi napake preteklosti obvarujejo posameznika in družbo.
Tako vidimo, da je Francijo doletela šiba revolucije, ko se je družba tako pokvarila, da je v višjih plasteh zavladalo blazno razkošje in divji razvrat, medtem ko sta srednji in nižji stan tonila v bedi. Poleg tega je nehalo spoštovanje zakona. Strogost zakona je zadela samo siromaka, medtem ko so se ji višji sloji lahko izognili.
Ta pojav se — mimogrede povedano — v krajših ali daljših razdobjih ponavlja v zgodovini vseh civiliziranih narodov. Vselej se tudi najdejo ljudje, ki opozarjajo na gnilobo, toda vladajoča kasta jih zatira in preganja. Tako je bilo nekdaj v Grčiji, tako je bilo v starem Rimu pred razpadom države, tako je bilo tudi v Franciji pred revolucijo. Mož takega slovesa kakor J. J. Rousseau je s svojim klicem po vrnitvi k prirodi kazal pot, po kateri bi bilo treba iti. Njegove ideje so sicer priznali, toda ravnali se niso po njih. Zaradi tega je veliki mož prav za prav nevede in morda celo proti svoji volji postal idejni predhodnik francoske revolucije.
Isti usodni razkroj se nam kaže v carski Rusiji, katere zli duh Rasputin predstavlja poosebi jenost človeške pokvarjenosti.
Medtem ko je narod tonil v bedi in trpljenju, se je v visokih krogih odigravala blazna morija. Rasputin je znal omamiti carsko druži-
Sedanja francoska vlada
Francija je v še krajšem času kot je eno leto doživela nekaj strašnih udarcev, da se je stresla prav v temeljih. Sedanja Petainova vlada je sklenila postaviti pred vrhovno državno sodišče nekaj poglavitnejših francoskih politikov zadnjega časa in jih obtožiti kot vojne krivce.
Da je prišlo v Franciji v času junijskih dogodkov do takšnih političnih preosnov kot jih zapažamo danes, je treba poudarjati, da se to ni izvršilo brez gotovih predhodnih pojavov in nijans. Ideje, ki jih je sedaj Petainova vlada oživotvorila, so imele že od nekdaj v Franciji svoje zagovornike, ki so kar najenergičneje stremeli, da se lete zaneso v francosko politično življenje. Borba med nosilci sedanjih idej in med demokratskimi predstavniki je šla svojo pot skozi mnogo faz ter je bila češče silno močna.
V začetku našega usodnega desetletja so se na francoskem telesu pojavili gnili tvori: Staviskyjeva afera in poulični izgredi. Predsednik republike je dal mandat za sestavo vlade Doumergueju, ki je stremel za upostavitvijo avtorativnega režima. V glavnem je Domergue ravno radi takšnih teženj moral odstopiti. Za njim je 1. 1935. nastopil ministrski predsednik Pierre Laval in skušal potom parlamenta izvesti oživotvorenje svojih avtoritativnih idej in reformo države. Sestavil je že celo načrt o pre-menjavah postavk francoske ustave iz 1. 1875., po katerih se je prav do junijskega zloma Fran-"
no, da je slepo verjela njegovim besedam. Po ukazu nerazsodnega in pretkanega, lokavo zlob nega izkvarjenca so v Rusiji vstajali in padali ministri in uradniki na najbolj odgovornih položajih, njemu sta bila pokorna dvor in vlada. Da so take razmere morale nujno kvarno vplivati navzdol, je čisto naravno. Zaman so bila opozorila dobro mislečih. V najboljšem primeru jim je grozila nemilost, sicer pa izgon v Sibirijo.
Medtem ko je mužik (kmet) bil prav za prav le delovna živina, je gospoda živela po svoje in ni hotela verjeti, da živi na ognjeni-ških tleh.
Kar je veljalo v preteklosti, velja tudi danes in bo veljalo v bodoče. Nikjer se ne sme dogajati, da bi se ljudje umetno porazdelili v kaste, od katerih naj bi najvišja in najbolj neproduktivna lahkomiselno razmetavala žulje delovnih množic.
Nikjer se ne sme dogajati, da bi kdo nekaznovano lahko teptal zakon. Rasputinsko bi se glasilo, ako bi kje smel bogataš zagroziti uradniku, ki vrši• svojo službeno dolžnost, zaradi tega, da bo odpuščen iz službe. Še hujše bi bilo, tako bi vestni uradnik imel poleg tega še zavest, da se grožnja lahko uresniči.
Mislimo, da po naukih zgodovine danes ni odgovornega državnika ali politika na svetu, ki bi na lastnih tleh nekaznovano dopuščal take pojave. Saj prav v današnji dobi posebno živo vidimo in občutimo, kako vse gnilo propada. Kjer se pojavi le količkaj mrhovinaste-ga, tam so hitro v bližini tudi jastrebi, ki pospravijo mrhovino v kraj.
Zaupamo v zdravo silo našega naroda, zato pa smo tudi trdno prepričani, da bi bili pri nas taki in slični pojavi nemogoči. Ako bi se pa le kje pojavili, saj človek je slabemu podvržen in po svetopisemskih besedah celo pravični greši sedemkrat na dan — verujemo, da bi jih zdrava življenjska sila naroda v kali zatrla in preprečila hujše gorje. Nikakor namreč ne
cija upravljala. Tedanji Lavalov načrt je bil zamišljen v istem duhu kot preveva zdaj Petai-novo vlado. Vendar pa je bila oblika prilagojena tedanjim parlamentarnim prilikam, torej oportunistična in zato znatno blažja. Lavalov glavni cilj je bil pojačanje izvršne oblasti in zmanjšanje vpliva parlamenta ter političnih strank na državno upravo. Vsled takšnih Lava-lovih namenov je prišlo v francoskem parlamentu do hudih borb in naposled se je moral Laval s svojo vlado vred umakniti drugim vladam, ki pa so imele tja do volitev 1936. samo prehoden značaj vlad, ki vrše samo tekoče posle, v politiko pa globlje ne posegajo, niti ne streme po kakih temeljitejših reformah in pre-osnovah ustave.
Med tem časom se je Nemčija z odločnimi gestami osvobodila vezi versajske mirovne pogodbe in se pričela pripravljati na svoj nastop v Evropi in svetu.
Francoske volitve 1. 1936. so za nekaj časa pristaše avtoritativnega režima potisnile v ozadje. Toda že 1. 1937., posebno po sestavi Da-ladierove vlade, so ti politični elementi zopet prišli nekoliko bolj na površje ter se dokopali najprej do posrednega, kasneje pa do vedno direktnejšega vpliva. Da se je to zgodilo, je treba vzeti v obzir dvoje važnih poglavij tedanje francoske parlamentarne zgodovine: težko-če s financami, ki so se morale ž njimi boriti levičarske vlade in pariški tisk. Parlamentarna večina iz 1. 1936. je bila v finančnih pogledih popolnoma nezmožna in nemočna, istočasno pa brez vsakega vpliva na pariško časopisje. Sem moramo prišteti še težko mednarodno krizo,
bi nosili bruna v lastnem očesu in iskali v bratovem pezdirja.
Viharji, ki divjajo po svetu, silijo človeka k razmišljanju, hkrati pa tudi k notranjemu prerojenju in trdni odločitvi, da hočemo vsi po svojih močeh pomagati, da naš rod in zemlja postaneta in ostaneta taka, da bosta nedotakljiva.
Kakor vojak v svojem, tako mora tudi politik in vsak državljan v svojem poklicu imeti zavest, da dela za skupnost in zase, dokler dela pošteno.
Ako bo v nas dovolj te zavesti, se nam ni treba bati. Gorje pa tistemu, ki bi jo hotel rušiti!
Med ljudmi naše krvi — upamo, da takih ljudi ni. Zato bomo ob spoštovanju naukov, ki nam jih daje zgodovina, z vsemi silami skušali premagati težave in graditi kljub težkim časom trdne temelje za zdravo in varno bodočnost.
Mogoče sle tudi Vi
med tistimi
ki smo Vam zaupali, Vam pošiljali »Kmetski list« brez presledka skozi leto, v trdni veri in prepričanju, da se boste sami spomnili svoje dolžnosti do lista ter pravočasno poravnali zapadlo naročnino, pa tega iz bog-ve kakega razloga niste storili. Saj vpošte-vamo, da dela nekaterim ravno naročnina kljub temu, da je nizka resnične težave; vendar poslednjič prosimo, da Vas ne bo treba radi teh par dinarjev ponovno pismeno opominjati, da plačate zaostanek, ki ga dolgu jete na naročnini še tekom tega meseca, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom nadaljno pošiljatev lista ustaviti!
ki se je 1. 1938. vedno huje zaostrevala. Vse francoske politične sile so se izčrpavale v mednarodni politiki. Francozi niso imeli niti dovolj časa, niti toliko talenta, da bi se posvetili pravilni reorganizaciji svoje notranje, državne upra ve. Zato so tedanji francoski režimski nasprotniki na moči iz dneva v dan pridobivali. Ti politični elementi so stopili na piano kot odločni zagovorniki sporazuma in pogodbe z Nemčijo in Italijo. Bili so tudi propagatorji za mir in so zahtevali, da Francija v korist Nemcem in Italijanom odstopi svoje takozvane »interesne sfere« v Srednji in Vzhodni Evropi. S tem naj ±>i si Francozi pridobili nemško in italijansko prijateljstvo ter si zagotovili na evropskem za-padu mir. Teren za takšno francosko politično udejstvovanje sta zastopali posebno zmagovalki iz volitev leta 1936.: socialistična in radikalno-socialistična stranka. Tema dvema je bilo vodilno načelo, da je vsaka stvar boljša kot vojna. Razvoj francoskih političnih dogodkov pa je iz dneva v dan jasneje kazal, da bodo plodove takšnega prizadevanja pobrali ravno najhujši proti vniki teh dveh strank.
Tekom mednarodne krize 1938—39., ki je bila uvertura v novo vojno in še tedaj, ko je ta že izbruhnila, so se med francoskimi političnimi postavami in med obema omenjenima strujama vršile hude borbe. Prva struja je zastopala program vojne in ga motivirala (tolmačila) s tem, da bi bilo za celo Evropo skrajno pogubno, če leta dovoli popolno nemško nad-moč nad seboj. Ta struja je bila tudi za politiko izvedbe garancij, ki jih je dala Francija v poslednjih dvajsetih letih raznim državam.
Doma in drugod
PROGLAS NAŠI VOJSKI
Minister vojske in mornarice armijski general Milan Nedič je poslal vojski in mornarici po pooblastilu vrhovnega poveljstva vse naše oborožene sile naslednjo naredbo:
Vojaki domovine!
Danes se je izpolnilo leto dni, odkar je vas narodna in državna potreba pozvala pod vojaško zastavo. Temu pozivu ste se radevolje odzvali.
Leto dni pod vojaško zastavo, priznam, •ioč in dan v vojaški službi, to ni lahko. Vi ste se zavedali, da je tako moralo biti zaradi varnosti vaših domov, vaših vasi, vaših mest, vaših milih in dragih, vse domovine.
V tem dolgem času službe splošni stvari ste pokazali odlične vrline izbornih vojakov, vojakov po krvi. Povsod ste bili vestni, poslušni in disciplinirani; v službi zvesti do požrt vovalnosti; v vežbanju vztrajni do občudovanja; pri utrjevalnih delih marljivi do požrtvo-vanja. Zaslužili ste priznanje tudi najvišjih vaših poveljnikov in vsega našega naroda. Do-
Druga struja je bila odločno proti vojni, dokler ta ni izbruhnila. Zastopala je ideje sporazuma s silami osi še tedaj ko je vojna že za-divjala. Smatrala je, da je treba Nemčiji na vzhodu Evrope pustiti popolnoma proste roke, kajti s tem bi se zapadu očuval mir.
Obe struji sta imeli svoje predstavnike tako v predvojnih kot v vojnih vladah. Številne rekonstrukcije Daladierove vlade in njen padec kakor tudi češče rekonstrukcije Paul Reynau-dovega kabineta, so bile v glavnem rezultat trenj med tema dvema strujama. O tem se seveda od pričetka vojne dalje ni smelo javno razpravljati. V vseh uradnih izjavah se je poudarjala enodušnost vlade; pri zadevah teht-nejšega značaja je bilo opaziti vsaj zunanjo veliko složnost med vladnimi možmi. Tako je, na primer, ves parlament začetkom vojne navdušeno ploskal Daladieru, ko je izjavljal v svečani obliki, da bo Francija svoja jamstva Poljski izpolnila. Dobremu opazovalcu francoskih političnih prilik je takoj padlo v oči, da tudi naj-svečanejše politične izjave vlade niso nikdar bile povsem določne in da se je vedno z obrnjenimi besedami in stilističnimi nijansami gledalo na to, da bi se ne ranila preveč občutljivost pacifistov (zagovornikov miru). Tej okolnosti se v prvih trenutkih vojne ni pripisovalo kake večje važnosti; smatralo se je, da bo že sam potek vojnih in političnih dogodkov med francoskimi politiki in diplomati ustvaril popolno rav-nodušnost.
Zgolj takim pojavom v francoskem političnem življenju moramo pripisovati zasluge za iz vestne pojave, ki na videz izgledajo kot ne-
Takšna je slika razdejanja, ki ga povzroča sedanja vojna. Moderna tehnika je povzročila, da ni pred orožjem varno niti najtrše jeklo, o čemer nam priča slika razdejanega mostu.
kazali ste, da ste dostojni nasledniki tistih junakov, ki so sedem let trajajočo junaško borbo in iz neustrašenim umiranjem ustvarili današnjo kraljevino Jugoslavijo.
Mi vsi smo ponosni na vas.
Pooblaščen sem po vrhovnem poveljniku vse oborožene sile, da vam v imenu domovine, ki jo ljubite nad vse, rečem:
Hvala, junaki! Bodite in ostanite tako dobri in odločni branilci naše mile domovine.
V	tem imenu vas pozdravljam, vojaki domovine, s klicem:
Živeli naši vrli junaki!
Živela Jugoslavija!
PRAVILNIK O HMELJU
V	»Službenih novinah« je bil objavljen pravilnik, ki ga je izdal minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za trgovino o izvajanju uredbe o hmelju od 27. marca t. 1. Ta pravilnik ureja ustanovitev in delo banovinskih hmeljskih komisij. V dravski banovini se bo v štajerskem pridelovalnem okolišu aznačeval
doumljivi. Na primer, zadržanje in pisanje pariškega časopisja v času rusko-finskega spopada in izjave vlade tik pred koncem te skandinavske vojne. V tistih časih so se ravno oni francoski krogi, ki so bili tolikanj odločni zagovorniki miru in ki so stalno ponavljali in izjavljali, da je Francija vojaško nepripravljena, odločno pričeli zavzemati da mora Francija z vsemi razpoložljivimi sredstvi priskočiti Finski na pomoč. S tem naj bi Francija avtomatično zabredla v vojno stanje s Sovjeti. Isti krogi so se tudi zavzemali za vojni pohod proti Sovjetski Rusiji. »Temps«, »Matin«, »Jour«, »Journal des Debats« in drugi pariški listi so prinašali vsak dan članke, v katerih se je razpravljalo o strateških možnostih teh pohodov. Vse to si predstavljamo lahko samo na en način: tisti, ki nikakor niso želeli vojne z Nemčijo, so na tihem gojili upanje, da bi ekspedicija proti Sovjetski Rusiji nenadno združila zavezniške in sile osi Rim—Berlin proti skupnemu sovražniku kapitalizma.
Nenadejana in nenadna sklenitev sovjet-sko-finskega miru je v teh krogih vzbudila silno nevoljo in izzvala ogorčenje in razočaranje. Zatem je bilo zaznati krepitev vojne stranke. Sestava vlade po Paulu Reynaudu, prehod Man-dela, učenca »tigra« Clemanceauja, doslej na strani stoječega ministra za kolonije na mesto notranjega ministra, odhod glavnega pristaša solidarnosti z Nemčijo, zunanjega ministra in večkratnega upravnega svetnika raznih industrijskih podjetij, tudi nemških, Georgesa Bo-neta ter izvagoniranje še nekaterih ministrov Bonetove miselnosti in odvzem vojnega ministr-
Če ste prejeli tekom zadnjih tednov, ali danes v listu priloženo
položnico
je to znak, da vaša naročnina za tekoče leto še do danes ni plačana!
pridelani hmelj kot »Slovenski hmelj, štajerski«, v ostalih predelih dravske banovine, razen v štajerskem rajonu, pa kot »slovenski hmelj«. Ostale določbe pravilnika urejajo celotno poslovaije s hmeljem in znamkovanje hmelja. Z objavo tega pravilnika stopi v veljavo tudi sama uredba o hmelju, ob enem preneha veljati pravilnik o kontroli hmelja z dne 10. junija 1932.
SPOMENIK KRALJA ALEKSANDRA V ZAGORJU
V nedeljo je proslavilo Sokolsko društvo v Zagorju svoj zlati jubilej. Ta dan je minilo petdeset let odkar je bil ustanovljen Sokol v zagorskem rudarskem revirju in ves čas visoko nosil in širil narodno misel in jugosloven-sko idejo. Krasen Sokolski dom priča o vztrajnem in uspešnem delu zagorskega Sokola in o veliki požrtvovalnosti njegovih članov. Za Petrovo petletko je Sokol postavil pred svojim domom ob priliki proslave 501etnice svojega obstoja doprsni kip kralja Mučenika in največjega prijatelja sokolstva. Zagorje je ta dan doživelo pravi narodni praznik in znova dokazalo, da je ni sile, ki bi mogla iz njegove sredine iztrgati sokolsko misel.
FINANČNE RAZMERE V BANOVINI HRVATSKI
Zagrebško časopisje vedno bolj toži o finančnih težkočah, ki jih preživlja banovina Hrvatska. Draginja, slaba letina in zelo slabo plačevanje direktnih davkov in trošarin preti porušiti proračunsko ravnotežje in povsem onemogočiti javna dela in investicije. Zagrebški »Obzor« takole piše o nastalih finančnih težavah:
»Za banovino Hrvatsko je trenutno najvažnejše vprašanje, kako povečati njene do-
stva iz Daladierovih rok — vse to so bile take izpremembe, ki so kazale, da je francoska vlada zavrgla vsakršno misel na eventuelni sporazum z Nemčijo in da se je odločila za vodenje vojne do skrajnosti.
Toda te izpremembe so prišle prekasno. Ministerski predsednik Paul Reynaud, notranji minister Mandel in general de Gaule niso imeli na razpolago dovolj časa za izpeljavo ukrepov. ki jih je od! njih zahtevalo njihovo stališče in prepričanje. Njihov vznik na površje in njihove težnje so izzvale pri nasprotnikih velik strah in rodile odločnost, da pri prvi priliki osvobodijo državo politike, ki so jo smatrali za pogubno.	j i; • ! i'!* I
Taka prilika se jim je ponudila po proboju severne fronte. Vse izpremembe, ki so se izvršile v vodstvu francoske države od 10. maja dalje, so pomenile krepitev tiste struje, ki je bila za mir. Sam sedanji zunanji minister g. Baudoin je v neki svoji izjavi pred nekoliko dnevi rekel, da se je ostvarjanje novega režima v Franciji pričelo že 10. maja.
V najtežjih trenutkih je bila Reynaudova vlada odločena, da se preseli v severno Afriko z vsem francoskim vojnim brodovjem, ki tedaj še ni imelo nikakršnih izgub, z vsem vojnim letalstvom in s kar najbolj velikim delom vojske. Od tam naj bi Francija vodila vojno naprej. V tem smislu so bile izdane celo že na-redbe. Toda v tistem trenutku, ko je že prihajalo do izvršitve teh načrtov in ko so bili ministri, dvajsetina parlamentarcev in drugih predstavnikov oblasti že vkrcanih na ladji »Massilia«,
hodke. Brez novih finančnih virov in sredstev ne bo v stanju pokrivati niti tekočih izdatkov, kaj šele vse bolj nujne potrebe, ki nastajajo zaradi sedanjih izrednih prilik. Merodajni se morajo pač zavedati, da bo najresnejše ogrožen ves politični akt od 26. avgusta lanskega leta, če bi zašla banovina zaradi finančnih težav v brezizhoden položaj. Mi zato upravičeno pričakujemo, da bodo merodajni krogi v Beogradu pokazali potrebno razumevanje in finančne potrebe banovine Hrvatske in ji zagotovili dohodke, na katere ima vso pravico po uredbi o finančni samostojnosti, ki temelji na načelu osiguranja te samostojnosti. Ako lahko uvaja država vedno nove dajatve in bremena za povišanje svojih dohodkov, potem se morajo najti tudi nova finančna sredstva za omogo-čenje nemotenega poslovanja banovine Hrvatske. Treba je že tudi urediti vprašanje razdelitve centralnih fondov, do katerih ima banovina vse pravice. Uredba o razdelitvi 52 centralnih fondov je bila podpisana že pred devetimi meseci, ostalo pa je samo pri podpisu.«
Kmetska
mladina
ljubljana
Okrožje kmetskih fantov in deklet v Ljubljani je priredilo uspeli izlet dne 11. avgusta 1940 na Sušak. Zbrali so se večinoma sami funkcionarji in vodilni člani naših kmetsko-mladin-skih organizacij. Z željo, da vidijo morje in našo lepo Dalmacijo.
Z velikim zanimanjem smo si ogledovali kraje koder nas je peljala cesta in marsikaj novega smo videli in opazili kako žive ljudje in delajo drugod, kako mislijo in kaj si želijo. Polni najrazličnejših doživetij smo se vračali proti domu z željo, da bi se izlet zopet kmalu ponovil v kakšen drugi kraj domovine, ker je res potrebno, da jo spoznamo, ker šele potem bomo lahko vedeli in znali ceniti njeno vrednost, takrat bomo tudi lažje za njo delali in trpeli.
ČITAJTE IN NAROČAJTE »KMETSKI LIST«!
škofja vas
Izlet, ki ga je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet Škof j a vas v Bohinj, je ostal vsem članom v neizbrisnem spominu. Oba dneva 3. in 4. avgusta sta nam prinesla toliko lepot, toliko doživetij, ki jih pač človek res lahko doživi samo v Bohinju. Visoki beli Triglav nas je spominjal na neko nepremagljivo silo in moč, ki je skrita v nas mladih borcih, v nas mladih delavcih kulture in napredka slovenskega kmetskega človeka in smo se prekaljeni in s svežimi silami navdahnjeni vrnili na svoje domove.
ponikva
V nedeljo dne 18. avgusta je naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo tekmo koscev, ki je proti pričakovanju dobro uspela. Običajnih manifestacij sicer nismo imeli, ker v sedanjem času niso dovoljene, kljub temu pa so nam močneje zadihale prsi, utripi src so bili krepkejši, ko so kose zarezale v svežo travo. Padala je trava, rumeno in rdečo cvetje, padalo je staro življenje, da za njim vzraste novo — lepše in vrednejše — kakor tudi naš mladi rod mora z lastnimi silami ustvarjati novo dobo in lepše življenje slovenski vasi.
nemCevci
Pripravljalni odbor Društva kmetskih fantov in deklet v Nemčavcih-Markuševcih je pri-
redil pretekli mesec zelo uspel izlet v Kapelo in v Apače. Ko smo se dvignili na kapelski hribček in se zagledali v ravno dolino panonsko, nam je duša vzvalovila daleč tja do meje in objela vso našo drago »Prekmursko zemljo«. S posebnim občutkom smo se vračali v domove in
borba z anglijo
Pravega napada, kakor so ga napovedovali i in pričakovali, sicer z nemške strani na Anglijo j doslej še ni bilo, zato se pa iz dneva v dan stopnjuje silovitost letalskih napadov v obeh smereh: Nemci na Anglijo, Angleži na Nemčijo.
Dan za dnem so po večkrat na dan v Londonu in drugih angleških mestih potrebni letalski alarmi. Podobno usodo doživljajo nemška mesta, ki jih z bombami pozdravljajo angleška letala.	•
Posebno močno so napadala nemška letala pretekli teden na dan pred našim narodnim praznikom. Prvi napad so Nemci izvedli zgodaj zjutraj, drugega sredi dopoldneva. Po angleških zagotavljanjih ni nobeden povzročil resnejše škode. Pač pa so Nemci po angleških poročilih povzročili več škode po raznih drugih mestih v srednji in južni Angliji.
Popoldne so se nemški napadi ponovili in je morala biti zaradi tega celo prekinjena seja parlamenta.
V letalskih bojih nad Anglijo so — po angleških poročilih — Nemci izgubili preteklo sredo 54 letal, Angleži pa 17, v četrtek do večera zopet Nemci 9, Angleži pa 3 letala. Ne da bi mogli jamčiti za verodostojnost teh številk, nam vendar pričajo, kako srditi morajo biti boji, ki se bijejo v zračnih višinah tako nad Anglijo kakor tudi nad Nemčijo. O obsegu in pomenu teh borb nas pouče tudi govori vodilnih državnikov, ki jih v izvlečku objavljamo v posebnem članku.
trgovska pogodba med rusijo in madžarsko
Med sovjetsko Rusijo in Madžarsko je bila v Moskvi podpisana pogodba o blagovnem in plačilnem prometu, ki določa izmenjavo blaga v višini 7 milijonov pengov letno. Madžarska bo izvažala v Rusijo premog, tovorne ladje, vagonska kolesa in ^železniške osi, Rusija pa bo izvažala na Madžarsko v prvi vrsti manganovo rudo, azbest in gradbeni material. To pogodbo, ki je prva med Madžarsko in sovjetsko Rusijo, sta podpisala narodni komisar za narodno trgovino Mikojan in šef madžarske delegacije v Moskvi Niki. V Moskvi bosta ostala samo dva člana madžarske delegacije, ki se bosta z zastopniki sovjetskih oblasti pogajala za uvedbo prometa čez novo madžarsko-sovjetsko mejo.
pogajanja med rusijo in turčijo
Švicarsko časopisje poroča, da so se pričela pred kratkim pogajanja med Rusijo in Turčijo glede prometa skozi Dardanele. Sovjetska vlada skuša doseči sporazum v smislu katerega bi bil ruskim ladjam v določenih primerih dovoljen prehod skozi Dardanele, Rusija pa bi jamčila za turško suverenost nasproti slehernemu napadalcu.
madžarska transilvanija
Po rumunskih podatkih iz 1. 1930 je v krajih, ki so z dunajsko razsodbo dodeljeni Madžarski, prebivalo skupno 2,385.937 ljudi. Od njih je bilo 1,171.534 Rumunov (49%), 910.692 Madžarov 38%), 68.264 Nemcev (2.9% 24.100 Rusinov (1%), 18.527 Cehov in Slovakov 0.8%), 138.763 Židov (5.8%), 46.038 ciganov 1.9%) ter 8019 pripadnikov drugih narodnosti (0.3%).
Po statistiki z dne 1. januarja 1940 pa je bilo to razmerje naslednje: Vsega prebivalstva
menda prvič v svojem življenju gledali s posebno ljubeznijo svoje domove, ki so tolika stoletja služili samo tujcem. V nas je vstala nova vera in krepka nada, da bo mladi kmetski rod doživel popoln preporod.
je bilo 2,609.007, med njimi Rumunov 1,304.903 ,50%), Madžarov 968.064 (37.1%, Nemcev /2.109 (2.8%), Zidov 149.649 (5.7%), Rusinov 28.009 (1.% ter ostalih narodnosti 87.184 (3.4%).
nemčija in jugovzhod
Pretekli teden je bil otvorjen velesejem na Dunaju, ki je bil namenjen zlasti gospodarskim in trgovinskim stikom Nemčije z jugovzhodom. Otvoritvi dunajskega velesejma je prisostvoval tudi jugoslovenski minister za trgovino dr. Andres ter podpredsednik HSS inž.. Košutič. Na otvoritvi je govoril nemški gospodarski minister dr. Funk. V svojem govoru je naglasil pravičnejšo ureditev Evrope po sedanji zmagoviti vojni in o zvezah nemškega gospodarstva z jugovzhodom. »Nemčija, je rekel dr. Funk, je bila že pred vojno dobavitelj in kupec jugovzhodne Evrope. Nemčija in jugovzhod sta bila namreč po srečno se dopolnjujoči sestavi njunega narodnega gospodarstva tako rekoč drug na drugega navezana in nemška zunanjetrgovinska politika se je trudila, da bi prirodno razvite odnošaje v izmenjavi kar najbolj razvila. Nemčija je mogla dobavljati skoro vse industrijske proizvode, ki jih potrebuje evropski jugovzhod. Kolikor je bilo potrebno, je celo proizvajala samo za jugovzhod. Na drugi strani pa je mogla Nemčija prevzeti skoro vse izvozne dobrine iz teh pokrajin.«
X Pomanjkanje učiteljev na Hrvatskem se
je letos prav posebno pokazalo. Po nekaterih krajih Dalmacije in Hercegovine mnogo šol sploh nima šolskega pouka. Najmanj 900 učnih moči primanjkuje za vse osnovno šolstvo po Hrvatskem.
X Prehrana v Dalmaciji je vedno težja. Zlasti v Splitu se čuti pomanjkanje kruha. Moke ni nikjer za dobiti. Po dva dni v tednu nimajo kruha. Nezadovoljstvo je velikansko.
X Kolesarska športna društva so priredila pretekli teden veliko dirko okrog Srbije. Poče-tek in cilj dirke je bil v Beogradu. Zmagovalec je bil Slovenec Peternelj, član kolesarskega društva Hermes, ki je v last za nagrado prejel kraljev zlati pokal. Franoličeva je bila ranjena.
X Dva mrtva. V Kostanjevici so imeli te dni žegnanje. Kakor drugod, tako se je na večer tudi tu razvila zabava in ples. Med fanti je nastalo ljubosumje in naenkrat so pričeli pokati revolverji. Na tleh sta obležala mrtva dva junaka, več pa je bilo ranjenih.
Sefmi
15.	septembra: Pleterje, Trbovlje;
16.	septembra: Vinica, Rakek, Šmarje/Jelšah, Črenšovci, Št. Janž/Dravogradu, Loka/Zida-nem mostu, Braslovče, Sv. Lenart/Laškim;
17.	septembra: Št. Janž/Dolenjskem, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Kapele pri Brežicah, Dolnja Lendava;
18.	septembra: Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje;
19.	septembra: Škocijan, Šmihel Stopiče, Dobrna, Turnišče;
20.	septembra: Stari trg/Ložu, Mariboru, Sv. Vid/Grobelnem, Zabukovje n/Sevnico, Do-rovnik;
21.	septembra: Mokronog, Ribnica, Tuhinj, Fran kolovo, Brežice, Celje, Trbovlje, Dravograd, Laško, Podčetrtek, Podsreda, Št. Ilj/Velenju.
liof se godi po svetu
Maršal Ironside
V »Kmetskem listu« smo že večkrat omenjali ime angleškega vodilnega maršala Willia-ma Ironsidea, ki je imenovan za vrhovnega poveljnika obrambe evropskega angleškega otočja. Istočasno s tem imenovanjem .je bil povišan v maršala.
Ironside je tipičen Anglež. Rodil se je 6. maja 1880. v neki majhni škotski vasi. Njegov oče je bil ukoreninjen Škot, mati pa Angležinja. Mati mu je umrla 1. 1939. v starosti 69 let na italijanski rivieri. Mnogi poznavalci maršala Ironsidea pravijo, da sta njegov trden značaj in njegova angleška originalnost dediščina po materi.
Ironside je že kot deček stopil v vojaško šolo in kot 19 letni mladenič odšel k angleškim četam, ki so se borile proti Burom, v činu poročnika. Bil je impozanten oficir, saj je visok 1 m 90 cm. V bojih z Buri se je odlično izkazal in kmalu sijajno napredoval. Po končani vojni bi prav lahko odšel nazaj v Anglijo, toda njegoy nemirni in uveljavljanja željni duh ga je pripravil do tega, da se je javil britanskim afriškim vojaškim oblastem za poročevalsko službo. Anglija je tedaj namreč z budnim očesom zasledovala početje Nemcev v nemških afriških kolonijah kajti vedela, ali vsaj slutila je, da pripravljajo Nemci, stari sovražniki Angležev, v svojih kolonijskih pristaniščih razne podmor-niške baze. Zato je bil Ironside poslan v nemške kolonije in tam vodil vohunsko službo. V tem svojstvu si je pridobil mnogo krasnih zaslug. Nemškim kolnijalnim oblastem se je predstavljal kot burski emigrant ter se ponudil nemški poročevalski službi, ki niti najmanj ni sumila, da bi mogel biti mladi član nemške vohunske službe angleški častnik Ironside. Nemški general von Deimling ga je za zasluge, ki naj bi jih izkazal Ironside kot nemški agent, odlikoval z visokim redom. Pri vsem tem poslu je Ironsideu kar najbolj pomagalo njegovo temeljito znanje tujih jezikov.
Za tem je bil Ironside premeščen v Anglijo in se je poleg svoje vojaške službe uveljavljal tudi kot prevajalec iz štirinajstih jezikov.
Pavel Bobnar:
Li Jan Sinii metuli
Od takrat sta potekli dve leti... Li J-an je živela dalje v svoji kočici sama... Odšla je včasih v najbližjo trgovino v ulici in se spet vrnila v svoj dom... Pokojni Fu-Pei je svoji edinki zapustil dovoljno premoženje, da bi mogla pogledati v mistično podobo sveta;ali ona je hotela biti sama in je tako mesece in mesece presanjarila v svoji kočici v Kantonu. Srce je pelo himno, neizrekljivo — večno, ne-izpeto--
«Prišel bo« — je mislila »nekega dne kraljevič z zlatim srcem ... Urno kakor veter mon sum bo pridrvel čez hribovje in podolje v slikoviti, dragoceni obleki, obšit z blestečimi dragulji in zlatim peresom, zataknjenim v pere-čin... Za svojo telesno stražo bo imel može z bleščečimi oklepi in vihrajočimi perjanicami — same junake. Poklonili se bodo pred njo in jo pozdravili, a kraljevič bo s sladkim glasom rekel:
»Li J-an — cvet sonca — naj svetost bogov pride nad teboj! Glas o tebi gre že po vsem svetu; vse govori o tvoji milini in lepoti... Zasanjal sem te in prišel, da se ti poklonim ... Bodi gospodarica in svečenica mojega doma!...« Da, — tako se bo zgodilo. Potem jo bo odpeljal v svojo zemljo, v kateri šepetajo drevesa med seboj in rode žlahtne sadove, a vode v svojem dnu skrivajo neprecenljive bisere in krvobarvne korale, s katerimi se kitijo
Ko je izbruhnila 1914. svetovna vojna, je bil Ironside prvi angleški častnik, ki je stopil na francoska tla. Bil je celo vojno na fronti ter je bil 1. 1915. radi izredne hrabrosti in sposobnosti odlikovan in 1. 1916 napredovan v čin polkovnika. Od meseca marca 1918. je bil poveljnik 99. brigade ter ko brigad, general služboval tudi v angleškem ter zavezniškem generalnem štabu. Kasneje je prevzel poveljstvo nad zavezniškimi četami v Arhangelsku v Rusiji.
Po zaključitvi miru v Brest-Litovsku so pričele nemške čete pod vodstvom generala Gol-za ogrožati severne ruske luke. Sovjetska vlada je izjavila, da ni zmožna streti nemških vpad-nikov ker so vse razmere in prilike v Rusiji tako razrvane, da sistemateskega odpora ni mogoče organizirati. Zavezniki so poslali pomoč in v pristanišču Murmansku, znanem tudi iz minulega sovjetsko-finskega spora, so se maja 1918. izkrcale ameriške, francoske in angleške čete, med katerimi je bil maršal Ironside zelo vidna osebnost. Po justifikaciji carja Nikolaja II. je ta zavezniška ekspedicijk zavzela proti-boljševiško stališče in bila je organizirana armada kontrasovjetskih elementov, ki jim je zapovedoval Ironside. Posrečilo se mu je zbrati 25 tisoč mož. L. 1919. se je današnji angleški vrhovni poveljnik vrnil v domovino. Toda komaj se je nekoliko odpočil, je dobil nov ukaz, ki mu j p veleval obrambo polotoka Ismid, katerega so oblegali Turki pod poveljstvom Kemala paše. Leta 1920. so ga ponovno poklicali v London in ga potem poslali na Balkan, da reši nekaj diplomatskih nalog. Čez čas je potoval v Indijo, kasneje pa ga je generalni štab postavil za komandanta britanske divizije v Iraku, kmalu potem pa v istem svojstvu v severno Perzijo. Današnji perzijski šah Riza Han je bil tedaj tudi vojak v njegovih četah in lahko se v obilni meri zahvali maršalu Iransideu, da je naredil tolikanj fantastično kariero. Iz Perzije je odšel Ironside v Irak in se pri neki letalski nesreči poškodoval ter se zato vrnil v Anglijo kjer je bil imenovan za upravnika generalštabne akademije. Njegovo zadnje mesto pred izbruhom sedanje vojne je bilo v svojstvu poveljnika Gibraltarja, katerega je Ironside silno utrdil in
morske deklice... In čudodelno cvetje skriva ta dežela, čuvano od sedmeroglavih zmajev...« Tako jej sanjarila Li J-an v mali kočici ob Si-kiangu in se predajala domišljiji...
m
Na večer je vedno pela ob šemesenu ali molila za srečno pot Fu-Peiove duše za soncem. In tako so minevali dnevi...
... Bil je praznik svetilnic » ... Kanton se Je odel v svečano oblačilo. Vse je bilo navdušeno. Ljudje so vrveli po ulicah, da se ogledajo slavnostno osvečavo; največji vrišč je bil na trgu, kjer so prižigali krese mseecu na čast. — Naenkrat se je začulo streljanje, zatem krik že na in otrok ... Kaj se dogaja? ... Li J-an ni mogla rezumeti... Stala je pri oknu očkove sobice in gledala na ulici, kjer so se gomile ljudi v paničnem strahu drenjale in pehale po pločnikih ... »Ubij! ubij! ubij!« — odmevalo je z vseh strani. Pred podzemsko kadilnico sta ležala dva človeka v krvi in se zvijala po tleh ... Li J-an je spoznala, da se ubijajo ljudje med seboj... Prestrašena je odhitela v svojo sobico in pričvrstila vrata z lesenim klinčkom ... Srce ji je burno tolko... »Neumrli Fo — reši me zlih duhov!«, je nekajkrat zavzdihnila. — »Čuvaj me, dobri čuvar šen! Dopusti, da spoznajo ti kruti ljudje, kako samo dobrota v čistih srcih more biti- temelj prave sreče ...«
Ure so se odmikale v napeti grozi... Li J-an je ta čas bolno občutila, kako je strašno osamljena na svetu ... Pomislila je na Fu- Peia, no on je bil že davno umrl... Tako je celo noč prečula sključena v nemi grozi na rogo-zinah v kotr svoje sobice...
I sploh reorganiziral. Z izbruhom vojne je postal šef angleškega generalnega štaba, ko pa so nemške čete 26. maja 1940 vkorakale v francoski Ca-lais so Angleži poverili maršalu Ironsideu vodstvo obrambe angleškega otoka.
■	Šahovski turnir za prvenstvo Rusije, se
je te dni pričel. Turnirja so se udeležili tudi šahovski prvaki iz priključenih baltskih držav.
■	V Italiji je izšla odredba, po kateri morajo biti popisani vsi bakreni predmeti. Od tega so izvzeti samo kuhinjski kotliči za kuhanje polente.
■	Pravo ime atentatorja na Leva Trockega
je po dognanjih mehiške policije Jecques Mor-nad van den Desche. V Mehiko je prispel s pravilnim in zakonitim potnim listom.
■	Sovjetska agencija TASS poroča, da so francoske vojne ladje, ki so bile do zdaj zasidrane v luki Hai-Pheg to pristanišče definitivno zapustile.
Ko se je vzhod kopal v krvavi zarji, in so v umetno poslikani vazi venele prekrasne ka-melije, so se zaslišali zunaj težki koraki. Odjeknila sta dva strela... Takoj nato se je čulo razbijanje in lomljenje vhodnih vrat od dvorišča ... Li J-an zamre srce v prsih ... Stisnila se je k sedežu z opetimi blazinami od rdeče svile in prisluhnila ... Zdaj je zadonelo in hre-ščalo v sosednji sobi... Nekdo jej razbijal pohištvo ... Čez nekaj časa se pod udarci kun-daka zrušijo vrata njejne sobice; — vanjo pri-, hrumita dva vojaka v raztrganih oblekah in s puškama v rokah. Bila sta debelih ustnic in brutalnega pogleda; njih oči so izgledale silno poželjivo med gostimi trepalnicami. Obraza sta sličila polnemu mesecu. Ko sta ugledala mladenko, sta se pijano zakrohotala, da so se videli veliki zobje izpod vojaško zasukanih brkov. Eden od njih, je spregovoril v mandarino-vem jeziku: »Ta je zares krasna!« — in pri tem cmoknil z jezikom... Ta trenutek Li J-an seže pod kimono in v roki ji zabliska pozlačen Fu-Peiov nož... Pritisne si ostrico na grudi in se nemo zazre v vojaka. Oba se spogledata in namigneta. Deklica je bila lepa kot boginja Ama-Terasu, čiji kip že stoletja stoji v beli pagodi v Nankingu... Vojaka sta nekaj časa stala, kakor bi oklevala, nato pa bliskoma navalita na devojko ter ji odvzameta bodalo-. .Li J-an je samo oba hladno pogledala... Drhtela je od strahu... Debelejši jo uščipne za podbra-dek in zatuli: «Čuj, princeska, ne igraj se z nama! Ne bova te nikamor odvedla. Moraš biti dobra z nama. Z eno roko bi te mogel prelomiti v dvoje!«
ZA ŠOLO
Iz tujine
H Nemško časopisje objavlja podatke o angleških letalskih izgubah v mesecu avgustu. Po teh podatkih je bilo v tem času sestreljenih 1565 angleških vojnih letal in 175 zapornih balonov. Nemci pa da so izgubili le 406 letal.
H V Italiji se po načrtu zbira staro železo in druge kovine odkar je stopila v vojno. Te dni so bili objavljeni podatki o dosedanjih uspehih zbiranja. Zbranih je bilo toliko starih kovin, da bi mogla Italija zgraditi iz njega tisoč tankov in dve oklopni križarki.
c Nikel namesto srebra. Kakor druge države namerava tudi Švedska zamenjati srebrne kovance in jih nadomestiti z niklastimi.
B Romunija, ki je štela pred okrnitvijo in odstopu obrobnih pokrajin svojim sosedom blizu 20 milijonov prebivalcev šteje sedaj le še nekaj nad 13 milijonov.	1 !f| [j
■	Ameriška vojska je dobila od pričetka nove evropske vojne 14.000 letal in 200 ladij.
H Angleška letala so zmetala pretekli teden ob priliki bombardiranja mesta Dessau na znane tovarne nemških letal Junkers 15.000 kg eksplozivov.
B Francoskemu uporniškemu generalu De
Gaullu se je priključila nova francoska koloni-nija v Afriki. Pet francoskih letal pa je priletelo iz Afrike v Gibraltar na stran Angležev.
H Letalska nesreča v Ameriki. Blizu Was-hingtona je treščilo na tla veliko potniško leta-lo z 22 potniki in štirimi možmi posadke. Vsi so bili ubiti. Med njimi je tudi senator Lundsen. To je največja letalska nesreča, ki je dosedaj zadela Ameriko.
■	Ruski pilot Neverov se je dvignil s svojim letalom v višino 13.000 m in odskočil s padobra-nom. Padobran se mu je odprl nekaj sto metrov nad zemljo.
■	V Moskvi se je vršil na dan 1. sept. praznik mednarodne mladine, katerega se je udeležilo nad 700.000 oseb.
H Prebivalstvo Madžarske se je povišalo po priključitvi slovaških pokrajin, Podkarpatske Rusije in dela Transilvanije od 8 milijonov prebivalcev na 13 milijonov.
■	V Transilvaniji, ki jo je z dunajsko razsodbo prejela Madžarska, je rudno bogastvo zelo veliko. Tam se nahajajo bogati rudniki svinca, bakra, bavksita soli, zlata in srebra. Rumunija je obdržala pretežni del industrije.
■	Bombnik brez pilotov. Inženerji ameriškega letalstva so izdelali sedaj posebne vrste letalo brez pilota. Gre za bombno letalo, ki se bo krmarilo s pomočjo brezžičnih znakov in ki bo v stanju, avtomatično bombardirati sovražne postojanke v veliki oddaljenosti. Taka letala bodo imela kot oporišče letalske matične ladje, s katerih jih bodo lahko dirigirali na poljubne cilje na sovražnem ozemlju.
B Vlada bivšega rumunskega kralja Karola je pred svojim padcem ustanovila koncentracijska taborišča, kamor je hotela spraviti vse ne-zadovoljneže in puntarje, ki se niso hoteli pomiriti z odstopom Transilvanije. Ker je pa nezadovoljstvo naraščalo od ure do ure in je na koncu doseglo svoj višek v zahtevi, da mora odstopiti sam kralj, so postale policijske oblasti in koncentracijska taborišča brez moči. Nezadovolj ni rado je zmagal, kralj je odstopil in v koncentracijska taborišča so prišli nekdanji oblast-neži, korupcionisti, nasilneži in vsa ona izbrana gospoda, ki je zlorabljala oblast nad narodom in državo za svojo osebno korist. Najvišji dostojanstveniki so se čez noč znašli v ječi. Odločni vodja rumunske države general Antonescu, ki izvršuje sedaj voljo delovnega rumunskega naroda, hoče s trdo roko vzpostaviti poštenost, zakonitost, red in delo. Vse stranke delovnega naroda ga bodo pri tem stremljenju podprle in dosedaj zapostavljeni voditelji so novemu voditelju države ponudili' svojo pomoč.
H Ameriški odbor za narodno obrambo in komisija za vojne dobave sta sklenila pošiljati na Angleško vsak mesec po 700 letal. Do aprila prihodnjega leta bo Anglija dobila iz Amerike 15.000 letal.
13 Francoska ekvatorialna Afrika, ki se je uprla francoski vladi in se priključila uporniškemu generalu De Gaullu v Londonu šteje okrog 3 milijone prebivalcev in meri 2,256.000 kvadratnih kilometrov. Prebivalci so sami zamorci.
Q Ruski manevri se bodo nadaljevali. »Kra-snaja zvezda«, glasilo sovjetske rdeče vojske poroča, da so se nedavno uspešno končali manevri sovjetske vojske v moskovski armadni pokrajini. Podobni manevri se bodo vršili tudi v drugih armadnih področjih. Vseh manevrov se bo udeležil narodni komisar za vojsko maršal Ti-mošenko. V prvi vrsti se bodo vršili manevri v pokrajini okrog Črnega morja in v Sibiriji. Manevri imajo namen izpopolniti vojaško vzgojo ruske armade po najnovejših vojaških izkušnjah v sodelovanju pehote, tankov, letalstva in motoriziranih divizij.
H Angleško letalsko ministrstvo je izdalo poročilo, po katerem so britanski letalci sestrelili meseca avgusta 1097 sovražnikovih letal nad Anglijo.
B Za švicarske proteste se Angleži nič ne zmenijo in njihova letala so ponovno preletela švicarsko ozemlje na potu v Italijo, kjer so bombardirali znamenite tvornice Fiat v Turinu in razne druge tvornice v Milanu in Genovi.
■	Ameriška mornarica je pričela ta teden z velikimi pomorskimi manevri pri Havajskem otočju. Manevrom prisostvuje tudi ameriški mornariški minister Knox. Velik del ameriškega čosopisja smatra, da je Amerika stvarno že država na svetu ni odobrila v tako kratkem ča-v vojni proti državam osi. Nikakor niti ena su tolikih milijard za vojsko kakor jih tekom letošnjega leta izglasovala Amerika. Njena glav na naloga obstoja v tem, da onemogoči japonske poskuse pri njenih načrtih v Indokini, Ho-landski Indiji in Kitajski. Obrambo tega ozemlja je prepustila Anglija Ameriki.
■	Po vsej Mali Aziji, t. j. po Turčiji, razsaja zadnja dva tedna strahovita malarija.
B Na Švedskem bodo v kratkem največji vojaški manevri kar jih je sploh kdaj bilo v tej skandinavski deželi.
B V Albaniji so pretekle dni z vsemi svečanostmi izročili prometu novo avtomobilsko cesto od Tirane do Drača. Dolga je 34 km.
® Dvoje letal se je v par dneh ponesrečilo v Romuniji.
• Vsak teden prihaja iz USA po 25 letalcev, ki se prostovoljno javljajo v angleško letalsko službo.
■ Diplomati v Franciji imajo po novem zakonu določeno starostno mejo. Poslaniki bodo vršili službo do svojega 58 leta starosti, generalni konzuli pa do 57. Segacijski svetniki odslej ne smejo biti starejši od 50 let.
B V Angliji primanjkuje železa. Zato so pretopili že 17.000 starih avtomobilov in za 13 tisoč ton starih železnih ograj.
® Sovjetske oblasti so v priključenih baltskih deželah uvedli stahanovski način dela, po katerem se dosežejo največji uspehi.
■ V Rigi, glavnem mestu Litve so odprli tri srednje šole z ruskim učnim jezikom.
™ V papeževi državi Vatikanu primanjkuje bencina in so vsled tega prepovedane vse avtomobilske vožnje ponoči.
ftia^ctr« fli	izhaja vsako sredo. Naročnina zna-
fe i„no 30 din, pollet. 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici štev. 14.194.
EKONOM"
r. z. x o. x.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiši)	Telefon interurban 25—06
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-nični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. su-perfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofo-skala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilovac«, Karlovac za vse vrste zidne in strešne opeke.
ČEBELNJAK
z 11 panji čebel, strojem za trčanje. medu, okvirji in drugo ugodno naprodaj. Pojasnila daje:
Gorjan, Pirče 14 srez Kočevje
Današnje razmere zahtevajo od našega kmeta, da svoje pridelke
podvoji.
Dober pripomoček so ruška umetna gnojila. — Za ozimna žita, travnike, vinograde, sadonosnike:
Nitrofoskal-Z, 8:12:8; za krompir: Nitrofoskal-ll, 4:8:8; za povrtnino: Nitrofoskal-I, 8:6:8.
Za kulture, ki rabijo dušik, je apneni dušik za naše razmere in podnebje najučinkovitejše in najcenejše dušično gnojilo. Plevel v oziminah in jarinah uničimo z neoljenim apnenim dušikom, ki uničuje tudi razne škodljivce in golazen (muhe v smetišču in gnojnici) ter pospešuje kompostiranje in desin-
fekcijo organskih odpadkov. Vsa strokovna navodila prejme vsakdo, ki se zanima za pravilno uporabo umetnih gnojil, pri:
Tvornici za dušik d. d.
Ruše v Rušah
SACK -Ovi plugi so najboljši!
V zalogi pri Kmetijski družbi in njenihTskladiščih
Laneno olje, firnež, barve,
lake, kit, lanene tropine ter VSe v » stroko spada-
joče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi najugodneje kupite pri domačem podjetju
„MEDIČ - ZANKL"
tovarne olja, lakov in barv — družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medic — Centrala v Ljubljani, podružnica v Mariboru — Ekspoziture v Beogradu in Novem Sadu — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
!lt!ll|]!l!lll|[|!!II!llll!l[!I!!!lll!
Illlllt!l!lill!llilllll!!ll!!!ll!![!!!!!li!
Kmetski hranilni in posojilni dom
zadruga z neomejenim jamstvom
v Ljubljani - Tavčarjeva ulica 1
Žiro račun pri Narodni banki — Račun Poštne hranilnice 14.257 Brzojav: „Kmetskidom" — Telefon št. 28-47
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun — Daje Kratkoročna posojila — Eskontuje menice — Izvršuje ostale denarne posle — Nove vloge na knjižice in na tekoči račun vsak čas razpoložljive /j
obrestuje po jfc d V v^ IO Za vse vloge nudi popolno varnost! Zaupajte domačemu denarnemu zavodu!