------ 318 ----- Novičar iz domačih in ptujih dežel. S cesarjevim razglasom, ki ga imajo na čelu današnje „Novice", nastopil je prevažni čas za naše cesarstvo. Dozdeva se nam, da se je jelo veselo daniti in zariti pod avstrijskim podnebjem in na polji narodne enakopravnosti in da smo na pragu boljše prihodnosti. Ni toraj čuda, da so bile cesarjeve tolaže polne besede povsod, zlasti pa na Ogrskem in v slovanskih deželah z veliko radostjo in navdušeno sprejeto ; Praga, Lvov, Pest in Zagreb so svoja gledišča razsvetlili, Cehi so sklenili 20. oktobra, dan dane diplome slovesno obhajati, skoro gotovo bodo jih posnemala tudi druga glavna mesta. Javalne se bode ta čast kedaj več skazovala 26. februarju, kteremu je, Če Bog d& in sreča junaška, za vselej odklenkalo. — Mir hočem imeti z vsemi svojimi narodi in med vsemi svojimi narodi, porazumeti se hočem z vsemi svojimi narodi na podlagi oktobrove diplome, — zaupanje imam do vseh svojih narodov pričakovaje, da mi vsi moji narodi zaupljivo in z zrelo previdnostjo po svojih postavnih zastopnikih v deželnih zborih nasvetujejo premembe, ki se vjemajo z močno in edino Avstrijo — to je poglavitni duh, ki veje v razglasu presvitlega našega cesarja, čegar beseda na& je bolj razveselila in utolažila, kakor najlepši in največ obetavni mini3terski program, kterega je neka stranka viharno zahtevala. Evo program v cesarjevem razglasu t Slava vladarju, ki tako zaupljivo govori s svojimi narodi, čast njegovim svetovavcem! — Važna naloga dana je po tem razglasu deželnim zborom, vsem o istem času zbranim, od kterih tedaj pričakujemo, da jo razumno in pošteno rešijo cesarstvu in deželam na korist. Da „Schmerlingovcem" ni všeč, ni čuda, kajti podbit je steber, na kterega so se naslanjali — toda veliko govoriti se ne upajo. Kako jim je pri srcu, pokazal je znani nekdanji ljubljanski ,,prešini" dopisun in nemški liberalec in centralist, kteri je, ko je zavohal, da se že za „Laibacherico" tiska cesarjev Manifest, po ljubljanskih ulicah in štacunah trosil novico, da je šla ustava rakom žvižgat in mestni ljubljanski odbor zasmehovajo popraševal: no, rad vi vedel, ali bode še zaupnico izrekal Belkrediju. — Ogrski velevažni deželni zbor, ki ga bodo z božjo pomočjo presvitli cesar sami odprli, sklican je v Pest na 20. dan decembra, in sicer na podlagi volilnega reda, 7. januarja 1861. leta razglašenega; hrvaški deželni zbor pa je že v tretje preložen, in sicer zdaj na 12. dan novembra. — Novo državno posojilo se menda kmali razpiše. Najelo se bo, kakor pravijo, 80 milijonov, s kterimi se bode nekoliko dolgi poplačalo ndrodni banki, da bodo mogla zopet reševati svojo nalogo.