telo ram, R. UreduUtvo ta upravai Ljubljana Kopitarjeva L Tateton B-Il-UU UeaeAna aaroAnlna n 11*. - Cek ra« Ljubljana 106MI ia aaroinln« ta 10.194 ia inaerate. Ukljuina t» atopatTo (a oglaae U Italija 1b Lnoaematvai UPI (L A. U liano. Bokopleov a* Tratama Preis - Cena L 2 SLOVENEC Na področju pri Goldbergu in Laubano ponovljeni sovjetski prebijalni poskusi so bili preprečeni N« bojnem področja ob Spodnjem Renu je bilo uničenih 63 angleških oklepnikov, v bitki ob reki Roer pa 100 severnoameriških oklepnikov Ffihrerjev glavni stan, 28, februarja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih «il javlja: Medtem ko je potekel včerajšnji dwn med Dravo in Donavo mirno, je poskušal sovražnik na Slovaškem prodreti z močnejšimi silami v dolino pri A 11 s c h 1 n. Ta poskus pa se je izjalovil pod težkimi i/gubami za sovražnika. Južno od Schwarzwas-ser j a so odstranili naši grenadirji v zanosnem napadu naprej moleč boljševiški lok ter razbili sovražne protinapade. Na obeh straneh Z o b t e n a , kakor tudi na področju pri Goldbergu in Lanbann so bili v žilavi obrambi onemogočeni ponovljeni prebijalni poskusi sovjetskih pehotnih in oklepniških oddelkov. Boljševiki so nadaljevali s svojimi brezuspešnimi napadi proti našim predmostjein ob Neisse pri Forstu in Gnbenu. Na bojišču ob Odri je nsnelo so-vrainikn, da je z močno topniško podporo nekoliko zvečal svoje malo pred-mostje južno od Kiistrina. Jnžno od Stargarda so se pred našimi položaji zlomili sovjetski obkolitveni napadi. V vzhodni Pomeranski so eu«ile sovražne oklepniške sile z močno podporo borbenih letalcev daleč proti severu zahodno od Rn m me Isti ur g a. Hitro dovedeni oddelki so zaustavili del oklepnikom sledeče sovjetske pehote ter onemogočili ogrožajoče razširjenje vdorne vrzeli. V Tncheler Heide in zahodno od spodnje Visle so se v obrambnem ognju zlomili številni boljševiški napadi, ki so jih deloma podpirali oklepniki. Naše divizije so dosegle v Vzhodni Prnsiji zahodno od Kreuzburga ponovno popolen obrambni uspeh proti močnim sovražnim napadom. Na bojiščn v Kurlandiji je izgubil sovjetski velcnapad jugovzhodno o& Libau na sili in strnjonosti. Brez vetje izgube ozemlja pa so bili tud| včeraj razbili vsi sovražni napadi, ki so bili izvedeni šc nadalje s premočnimi silami. General Dittmar o vojaškem položaju Pred Polangeuom so potopil i nemški borbeni letalci nek sovjetski hitri bojni čoln. Na bojnem področju ob Spodnjem Renu so obležali na našem glavnem bojnem polju napadajoči oddelki I. kanadske armade, ki so napadali jugovzhodno od Kalkarja in vzhodno (»d Gor ha po zelo visokih krvnih izgubah in skromnem napredovanju. Pri tein je bilo uničenih 63 angleških oklepnikov. Sovražnik je vrgel nadaljnje rezerve v bitko ob reki Roer, Deveta severnoameriška armada, ki je napadala z vsemi silami, je potisnila naše oddelke, ki so so ji povsod ogorčeno upirali, nazaj. Kljub mogočnemu sovražnemu posegu na zemlji kakor v zraku, so bili sovražni prebijalni poskusi deloma onemogočeni v težkih oklepniških bojih; pri tem je bilo uničenih preko 100 ameriških oklepnikov. Lastne oklepniške skupine so zabile v bok sovražnega napada kline in so razbile pripravljalne položaje iu kolone. Južno od S c h I e i d e n a in ob Priimu je prišlo do krajevnih bojev proti sovražniku, ki jc napadal na več mestih; položaj pa se bistveno ni prav nič spremenil. Obnovljeni soviflžni napadi na Bit burg so obležali v osredotočenem obrambnem ognju. Amcrikancem je uspelo na predmostju ob spodnji Saari v hudih bojih napredovati proti severu. V Italiji so se izjalovili številni britanski izvidniški sunki proti našim položajem ob S e n i u. Na južni konici dalmatinske-g a otoka P a g a pred nekaj dnevi pristale sovražne sile so vrgli naši protinapadi v morje. Angloantc riški strahovalni letalci letalci so odvrgli podnevi bombe na slanovan jske okraje Leipziga, H a 11 c j n, A u g s b u r g n, M a i n z a in na renskovvestlalsko področje. Britanska letala so napadla v pretekli noči nemško prestolnico. Bojna sredstva vojne mornarice so potopila iz angleš. prometa Thcmse-Scheldc nek parnik SOOfl ton in na Jadranskem morju dve tovorni jadrnici s skupno 1400 tonami. Churchill pred spodnjo zbornico _ Amsterdam, 27. febr. Po Reuterje- , vem poročilu jc danes Churchill predlagal v spodnji zbornici, naj odobri parlament krimsko deklaracijo treh zavezniških narodov ter predvsem tamkaj sprejeto odločitev, da bodo so-pogodbeniki ohranili soglasje pri svojem delovanju v miru in vojui. V nadaljnjem delu svojega govora je dejal, da so pričakovali višek evropske vojne že za preteklo jesen. Ta termin pa se je za mnogo mesecev zavlekel. Glede vprašanja živilskih dobav »osvobojenim« deželam je dejal Churchill, da ne more dopustiti, da bi se načele britanske »minimalne varnostne rezerve živil in oIja.< »Naloga za zagotovitev bodočega miru bo nedvomno pripadla v glavnem velesilam«. Vendar »svetovne organizacije ne bo mogoče osnovati na dikta-luri velesil. Prejšnjega društva narodov skoro da niso rabili. Bilo je tudi nezadostno za izvedbo določenih nalog. Churchill je nadaljeval: »Društvo liarodov bomo nadomestili z mnogo fnogočnejSo organizacijo, v kateri bo-j!o igrale Združene države važno in pomembno vlogo«. Na konferenci v San Franciscu bosta zastopala Veliko Britanijo Eden in Attlee. Churchill sc je nato bavil s poljskim problemom. Izjavil je, da so v Jalti sklenili, da ne bodo izvedli nikake spremembe Curzonove črte na račun Sovjetske zveze, »da bi s tem pomirili Poljake. Nadaljeval je: »Pri podpori sovjetskih zahtev po Curzono-vi črti odklanjam vsako namigovanje o sklenitvi kakega vprašljivega kompromisa ali o popuščanju pred silo in strahom«. V ostalem so zagotovili Poljski »obsežno ozemeljsko odškodnino« in sicer Danzig, večji del Vzhodne Prusije, zapadno in južno od Konigsberga, daljši obalni pas ob Vzhodnem morju ter Gornjo Šlezijo. Amsterdam. Ob zaključku izjave v Spodnji zbornici je dejal Churchill, da sta mu Roosevelt in Stettinius »kategorično zagotovila«, da nima ameriška vlada Veliki Britaniji glede korakov, ki jih je Anglija napravila, ali jih ni napravila, ničesar očitati. Glede Italije, »računa lahko pri svojih naporih, da si bo sama pomagala, na zavezniško dobro voljo«. V zvezi z umorom egipt-skega ministrskega predsednika je poudaril Churchill, da je nedvomno, ►da zahtevajo varnostni ukrepi v Egiptu pomembnejšo ojačitev«. V zvezi s problemi Srednjega vzhoda jc izja->. il, da upa, da bosta »Velika Britanija in Združene države, ki kažejo za Srednji vzhod vedno večje zanimanje, sposobni, da igrata pri zagotovitvi napredka arabskega sveta dragoceno vlogo.« Amsterdam, 28. febr. Churchill jc izjavil v svojem govoru v Spodnji /.bolnici še med ostalim: »Poljaki bodo lahko po lastni volji odločali o svoji usodi im sicer z eno edino omejitvijo; v harmoničnem soglasju z zavezniki morajo voditi Sovjetom prijavno politiko.« Britanska vlada bo tako dolgo priznavala poljsko vlado v Londonu, dokler se ne bo prepričala, da jc bila ustvarjena nova začasna vlada na Poli skem v soglasju z dogovorjenimi določili. Kakor javlja agencija Reuter, so podali v torek v Spodnji zbornici Maiurice Pctherick, Comuuinrler Bo-wer iu drugi konzerva ti vci izjavo, v kateri izražajo z ozirom na poljsko vprašanje obžalovanje, da bodo odvzeti gotovi deli ozemlja zavezniku, kar je v protislovju s sklenjenim dogovorom in s točko drugo Atlantske listine. Razen tega ugotavljajo z obžn-lovanjem, da ni dana takozvamiim »osvobojenim« narodom neomejena pravica, da volijo brez vpliva katere kol i druge sile svojo lastno vlado. Protest škotskih škofov Amsterdam, 23. febr. Kakor javlja agencija Reuter, so podali rimskokatoliški nadflkofi in Škofi na škotskem izjavo, v kateri obsojajo v Jalti določeno sklepe o Poljski, ki jih označujejo kot »udarec v obraz« prebivalstvu imperija, ki jc prostovoljno stopil v vojno, da bi izpolnil obljubo za obrambo Poljske, škofi so izjavili, da smatrajo kot svojo sveto dolžnost, da posvarijo britansko vlado preti »udeležilo pri umoru nekega naroda.« Kakor javlja radio London, je rečeno v protestni izjavi škotskih rimskokatoliških škofov protj sklepom krimsko konference o Poljski še med ostalim: »Brez zakonite upravičenosti, brez zadostnega raizloga je izročena polovica poljskega ozemlja v roke sovraž niiku krščanstva.« Berlin, 28. febr. Generalni poročnik Dittmar je govoril včeraj zvečer preko velikonemškega radija v okviru svojih tedenskih razpravljanj o vojaškem položaju. V svoiem govoru je izrazil pričakovanje, oa bo sovjetsko vodstvo izvedlo nov velik udarec proti nemškemu Reichu, čim bo to kakor koli mogoče. Ko je razpravljal o angloame-riški veleofenzivr na zapadu je izjavil, da je dosegla doslej kljub visokim izgubam za napadulco le majhne uspehe ter da je tu nemška obramba ponovno dobro prestala trdo preizkušnjo. Generalni poročnik Dittmar je izvajal nadalje v podrobnostih: Napačno bi bilo, če ne bi smatrali sedanje akcije okrog Laubana, 1'orsta in Gubena za pričetek poskusa naravno potrebne druge velike sov jetske ofenzive. Vsak nemški obrambni uspeli ravno na tem skrajno odločilnem mestu na veliki naravni premikalni črti med Odro in Labo. pa je vsled tega posebno pomemben. Isto velja za boje na področjih Pomorjanske in Zahodne Prusije, kjer se Sovjeti sedaj trudijo, da bi izsilili izolacijo nemških sil, ki branijo področje spodnjo Visle. Velik pomen pripisuje sovjetsko vodstvo sedaj tudi predvsem nalogi, likvidirati bojišči Kurlandijo in Vzhodno Prusijo, da bi s tem dosegli bistveno oslabitev nemške skupne sile ter osvoboditev velikih lastnih oddelkov za nameravano glavno odločitev. S tem na, da držijo nemške čete te postojanke v Kurlandiji iu v Vzhodni Prusiji, ki leže sicer izven glavnega bojišča, vežejo močne sovjetske sile, kar gre Sovjetom močno na živce. Čeprav so bili morda v začetku mnenja, da na teh mestih vežejo oni nemške sile, nc pa da so oni vezani, tako bodo iz dolgega trajanju bojev in težkih izgub moštva iu tudi oklepni- Amsterdam. V današnjem, po Reu-terju razširjenemu Churchillovem govoru pred Spodnjo zbornico, spravljajo preložitev vrhunca evropske vojne »za nekaj mesecev« v zvezo s sedanjim na-četjem transportnega vprašanja zaveznikov. Churchill je izjavil, da trpe zavezniki danes bolj vsled pomanjkanja ladijskega prostora, kakor sploh kdaj koli prej v vojni. kov morali spoznati pravi namen in cilj nemške obrambe na teh področjih. Specifični značaj obeh dveh bojnih področij nc dopušča nobene popolne izolacije. Pri tem ni treba poudarjati, kakšen pomen imajo pri teh okolnostih nemške pomorske sile. S tem v zvezi je tudi velikega pomena dejstvo, da se je posrečilo nemškim četam v Sam-landu vzpostaviti zvezo med Kiinigs-bergom in Pilluuom. Prav toko so tudi ostali nemški napadalni uspehi v poslednjem času, čijih ofenzivni sunki, ki so bili izvedeni z omejenim ciljem, toda j velikim osredotočenjem tamkajšnjih sil, več kot samo krajevnega pomena. Medtem se je pričela na zu-padu veleofenziva, ki jo je brezdvom-no smatrati kot krajeven doprinos za-padnili sil za kombinirane skupne operacije v tej zimi. Kanadsko-angleška ofenziva na ozkem področju med Spodnjim Renoin in Maaso, ki je bila izvedena par dni pred glavnim napadom, brezdvomno ni bila pričeta za odvrnitev nemških obrambniu sil, marveč so hoteli pričeti istočasno z veliko-jiotezno obkolitvijo nemškega bojišča ob Maasi ter s tem ustvariti učinkovito dopolnilo čelno izvedenega glavnega sunka preko Roere. Dosedanji potek bitke pa ni takšen, da bi sc lahko smatralo, du bo sovražnikova nndmoč v gradivu in moštvu zadostovala, da bi si Britanci in Severnoamerikanci prištedili ponovno trajno bitko, torej luvno ono obliko bojne odločitve, ki jo jc treba v sedanji fazi vojne nujno preprečiti. Nemci bodo morali prevzeti ua svoja ramena nova bremena in to ne samo na bojiščih, marveč tudi v domovini, kjer sedaj divja nezastrt, niti s stvarnimi momenti prikrit sovražni letalski teror. Podmorniški uspehi zopet naraščajo Berlin, 27. febr. Odločilni berlinski krogi so opozorili danes na napredujoč razvoj podmorniške vojne. Ze v januarju prejšnjega leta se je videlo, dn so Nemci znova aktivirali podmorniško vojno. 2e v tem mesecu jim jc uspelo, da so potopili 28 ladij s 172.300 tonami ter 16 rušilcev in dve križurki. Mesec februar je prinesel podvojitev januarskih uspehov podmornic, modernih bojnih sredstev in torpednih letalcev. Nasprotnik jc izgubil doslej v tem mesecu na morju okrog Anglije, v Severnem morju, pred Murmanskom ler v Atlantiku 57 ladij s 333.400 tonami, nadalje 27 rušilcev in varovalnih vozil. Poleg tega jim io. uspelo uničiti dve lahki kri/arki. Neka nadaljnja križarka je bila tako težko zadeta, da moramo računati z njeno izgubo. S tem znašajo, tako izjavljajo v Berlinu, nemški uspehi dnevno dve ladji z 11.000 tonami, rezultat, ki sicer še ne dosega velikih časov prejšnje Codmorniškc vojne, ki pa vendar ne o oslal neopažen. ako bo krivulja naraščala v dosedanji meri. Vsekakor predstavlja potopitev 83 Indij s 505.700 tonami. 43 rušilcev in spremljevalnih vozil ter potopitev 5 križark razbremenitev bojišča, ki je ni mogoče spregledati. Z uničenjem rušilcev je nastala poleg tega vrzel v sovražni oskrbovalni kapaciteti, ki bo zu nasprotnika vedno bolj občutna, ker je velik del svoje tonužc žc premestil na jiacifično bojišče. Debata v spodnji zbornici Amsterdam, M. febr. Kakor javlja agencija Reuler, se je bavila v debati v Spodnji zbornici o Churchillovem govoru večina govornikov z obravnavanjem Poljske. Lord Dunglass (konservativec) je izjavil, da vlada takšno zanimanje za primer Sovjetska zveza — Poljska zato, ker je to 'preizkušnja« za velesilo, ki uporablja občutno vojaško moč napram šibkejšemu sosedu. Sir \Villiam Beverlclge (liberalec) je izjavil, da smatra Curzonovo črto kot najmanj, kar lahko zahtevajo Poljaki. Zahteval je zagotovilo, da Velika Britanija ne bo pristala na noben predlog, ki bi kakor koli vplival na neodvisnost Poljske. Nadalje naj zagotovi vlada, da se ne bo izrodila »svetovna organizacija« v diktaturo velesil. Konservativec Mc Ewen je izjavil, da mora protestirati proti zaključkom glede Poljske. Konzervativec Captain Graliani jc izjavil, naj vlada ne trdi, da je »nekaj nepravičnega v resnici povsem upravičeno«. Pripadnik neodvisne stranke Driberg je očital poljski vladi v Londonu, da jc vzrok čestili nemirov in velikih skrbi med zavezniki ter zahteval, naj ji čim-preje odrečejo priznanje. Nadalje je trdil Driberg, da ne obstaja nobena varnost za demokracijo v Evropi ali za strateške interese Velike Britanije v Sredozemlju, dokler je Španija »fašistična« dežela. Ne zahteva nobenega razširjenja vojne v vojaškem smislu, vendar je možno uporabiti proti Španiji gospodarske sankcije. Namestnik voditelja laburistične stranke Greenwood je pripomnil k Churchil-lovi izjavi o Poljski, da ni v skladu z angleškimi načeli, da odločajo o usodi naroda v njegovi odsotnosti ter za njegovim hrbtom. Poljaki so imeli prav malo besede pri tem, »kako naj bi bil ukrojen njihov suknjič«. Boljševiška povodeni Ženeva. Pod naslovom »boljševiško povodenj preplavlja Evropo piše iNew Vork Journal American« med drugim: Večji del ameriškega jirebivalstva ima zelo meglene pojme o nevarnosti, ki ga čakajo kot posledica te obupne vojne. Amerikanci mislijo, da nosimo zapadno demokracijo v Evropo in v Azijo. To pa jc žalostna prevara. Ostali uporabljajo besedo »demokracija-: kot krinko za lastne namene in cilje. V resnici se dogajajo sledeče stvari: boljševizem — ki ni nikaka demokracija — preplavlja polagoma, a sigurno razširjajoč sc z vzhoda proti zapadu, evropsko celino. Atlantik ne bo mopel zaustaviti pohoda z vzhoda. Dogodki, ki se odigravajo v Evropi in kar bo ameriški narod komaj razumel, so namreč obseženi v žalostni rcsnici, da je s čudnim zapletom dogodkov ostalu druga svetovna vojna priprava za moskovsko svetovno revolucijo, ki prinaša širokim množicam v Evropi, na Kitajskem in Japonskem smrt, razdejanje iu neverjetno bedo. ELAS oddal orožje Amsterdam. Kakor poroča agencija Reuter iz Aten, je v ponedeljek zvečer potekel rok, ki je bil stavljen ELASo-vim čotann za oddajo orožjj«. General Plast i ras je sprejel odjioslancc ELAS-a, ki so mu izjavili, da so izročili 46.000 komadov orožja mesto 42.000 komadov, kot je bilo to določeno v dogovoru z vlado. Kakor pravi nadalje jx»ročilo iz Aten, so v torek zjutraj prispele na povelje vojnega ministrstva čete grške narodne gardo nu r>/emlje, ki so ga imele doslej v oblasti ELAS-ove čete. Na (o ozemlje so prispele tudi oblasti, ki se bodo ravnale po navodilih Plast-i-rasove vlade. Brez dvetretjinske večine Bern, 27. febr. Po tajni seji v ponedeljek zvečer, nn kateri še je vršila debata o egiptski vojni napovedi, je izrekel po Reuterjevi vesti egiptski senat s 66 proti 41 glasovi vladi zaupnico. Ta glasovalni rezultat je zato tem bolj pomemben, ker se vladi ni posrečilo dobiti niti dvotretjinske večine. Tudi sedanja običajna večina jc bila možna le, ker se je Anglija s teroriziran jem narodnih kropov na vse načine trudila, da jc čim bolj pritisnila na opozicijo. Radescu ostane Amsterdam. Konflikt med romunskim ministrskim predsednikom generalom Radescom in narodno-demokrat-sko fronto je stopil v nov razvoj. Kakor poroča Reuter, je medzavezniška kontrolna komisjja. ki jo sestavljajo zastopniki Anglije, Združenih držav in Sovjetske zveze dala pobude, da ostane general Radescu začasno nn svojem mestu. Vendar pa bo dala komisija v kratkem pobude, ki bodo dovedlc do osnovanja vlade, ki se bo prilagodila sedanjim političnim razmeram. Stockholm. Moskovski dopisnik >Ncw York ilerald Tribune« je pri povratku v Združene države objavil svoje vtise iz Sovjetske zveze. Dopisnik poroča, dn znašajo ogromne izgube Sovjetske zveze že nad 13 milijonov ljudi Cena za Grčijo Po krimski konferenci, kjer naj bi bila med drugim tudi zapečatena usoda Poljske in bivšo Jugoslavije, so nekdanji zavezniki še zapeli libero nad Poljsko, o jugoslovanskem vprašanju pa je vse utihnilo. Zu komuniste in zunje je to vprašanje že rešeno. Komunisti so namreč vrgli Angliji kost, ki se imenuje Grčija, — uaredivši ' njo fiktiven 6poray.um — dobro vedoč, da Grčija brc/ ostalega Balkana, ki g. imajo v rokah boljševiki, ničesar ne pomeni. Cena zn Grčijo pa naj bi^ bila Jugoslavija. To se točno vidi iz Chur chillove i/juve v spodnji zbornici IS. januarju t'>4r>. Churchill je uied drugim dejal: »Mi se držimo istegu načela za osvobojene in satelitske države, to jo dn imaio narodno vlado, izvoljeno po svobodni volji. To je edini naš cilj... Mi nismo posebno zainteresirani z vprašanji v Jugoslaviji. Izven Jugoslavije sem jaz bil prvi, ki je podpiral lita. Moji najboljši prijatelji in Ratulolpli Churchill sc uahujajo v Jugoslaviji.« Govoreč o balkanskem vprašanju je dejal, da stu Bolgarija in Romunija prišli pod kontrolo Sovjetske zveze. »Ker smo se bali, da bo prišlo do nesoglasja v vprašanju Jugo slavije, je dosegel zunanji minister Eden v Moskvi z maršalom Stalinom sporazum o vodstvu enotne politike v Jugosluviji. S tem sporazumom ni predvidena delitev teritoriju. Jaz sem osebno v imenu britanske vlade izmenjal nekoliko brzojavk z maršalom Stalinom. O vsem tem smo obveščali predsednika Roosevelta. Ker sta se kralj Peter iu vluda zatekla v London, smatramo, da imamo napram njim gotovo obveznosti«. O sporu/umu Tito-Subušič je dejal: »Sporazum Tito—Sn-bašič je najboljše, kar se jo dalo storiti za neposredno bodočnost Jugoslavije«. Nato pravi, da se kralj Peter sporazumu upira in nadaljuje: »Kolikor mi je znano, je kralj v skrbeh zaradi morebitnih ostrih ukrepov in nn silstev, preden bi se ljudstvo izrazilo s plebiscitom. Najiskreneje upam, da se bo maršal Tito pokazal kot rešitelj in zedinitelj svoje dežele, kakor je on v tem času njen popolni gospodar«. S kakšnim dvojnim merilom gleda Churchill na dejanja istih, pod skupnim vodstvom Moskve se nnhajočih tolovajev Tita in grških tolovajev, je razvidno iz. naslednjih njegovih besed: »Medtem pa so komunisti, kuteiim Mi o mi dajuli orožje, hoteli s silo prevzeti oblast, čim bi se Angleži odduljili in i/. Grčije napraviti komunistično državo, likvidirajoč pri tem vse svoje nasprotnike... Mi ne želimo dvigniti rok od Grčije, dokler se ne izvrSe volitve, nemoteno od kogar koli ali dokler ne dobimo garancije, da se bodo volitve izvršile popolnoma svobodno«. Iz gornjih besed se vidi, da ima Churchill zu komuniste dvoje meril. Komunisti v Grčiji so zločinci, ki jili bo angleška vluda onemogočila ter omogočila grškemu narodu, da bo svobodno izrazil svoje želje o načinu in obliki vladavine. Titovi komunisti v Srbiji ter po ostalih predelih bivše Jugoslavije pa so demokratsko gibanje, odobreno od Moskve iu demokratskih vlad. Njih ciljem kralj Peter nasprotuje in zato se mora umaknili kljub temu, d« je po Churchillovi izja\i spravil svojo državo v vojno na strani zaveznikov. Kralj Peter jim ni več potreben. Moral se je ukloniti in pristuti nu regentski svet, to je z drugimi besedami, odreči sc je moral prestolu. Angleži sicer niso hoteli presekati zadnje zvezne nitke z njim za primer, če bi >mnle balkanske kralje«, med njimi tudi Petru, le šc kdaj potrebovali Kako gleda nu Petra Tito in vesoljna kominterna. jo razvidno iz članka dr. Jove Djordjeviču, objavljenega v beograjski »Politiki« 18. januarja 1945. V njem pravi med drugim: »Peter II. želi nadaljevati ravno tisto tradicijo, zaradi katere so bili predhodniki obsojeni od naše zgodovine in so prenehali biti kralji, tradicijo nespo-stovanja stvarnosti in narodne volje. Pohodil je osnovne ustavne in zakonsko obveze vladarja., šesti januar 1920 se ne inorc nikdar več ponoviti, kakor se nikdar več ne more obnoviti stara Aleksandrovo parugrufarska Juposluvi-ja«. V govoru, ki ga je iinel Tilo nn sestanku »antifašistične (komunistične) ženske zveze«, je dejal med drugim, dn zahteve, formulirane na drugem zn sedanju Avnoju v Jajcu, morujo bili svetinja za vsakogar. Tam pa je, kot e znano, bila sklcujenu odstavitev rolja Petra. Na pritisk zahodnih zaveznikov se je Peter moral končno vdati in podeliti zopet Subašiču mandat za sestavo vlade, v kateri ni nobenega poštenega Srba, Hrvata ali Slovencu. Ljudstvo, ki živi na ozemlju bivše Jugoslavije, nc marn za niknko Titovo komunistično »svobodo«, ki mu jo vsiljujejo / vzhoda in zahoda, marveč si bo, za upajoč v svete neodvzemljive pravice do resnično človečanskega življcviju samo kovalo svojo usodo s pomočjo vseh ozdruvljenih narodov Evrope. Stockholm. »Dailv Express< piše pr E\pressenu v zvezi s Churchilloviin fovorom, da bo prihranilo britansko inančho ministrstvo letno 40 milijo nov funtov, ako nc bo več priznavali, poljske begunske vlade v Londonu Toliko je približno veljala brilnasl vlado poljska vlada. kr »SLOVENEC«, Četrtek, i. auSca 1045 • M. 48. Za obletnico domobranske zasedbe Trške gore: Ljudsko zborovanje na Trski gori V nedeljo, (1. februarja, so novomeški domobranci priredili na TrSki gori zborovanje v spomin na prvo obletnico. kair je na Trški gori domobranska postojanka. 9. februarja lanskega leta je namreč vod novomeških domobrancev v popoldanskih urah odšel iz Novega mesta, da ustanovi na 1'rš.ki gori novo postojanko. Danca je novomeškim domobrancem spomin na važne dogodike pred enim letom prijeten, kajti takrat je bila ta akcija prvo naznanilo domobranskega pohoda po vsej od komunistov zasužnjeni slovenski zemlji. Zato se je prejšnjo nedeljo ua Trški gori zbrala prav lepa mnojiica domobrancev, Novomošoanov in vašea-uov: 1'pike gore in izpod nje. Zborovanje s« je pričelo z zahvalno maišo Gospodu — našemu varuhu in trškogoraki kraljici, da sta bila s svojim pogledom in svojo močjo vedno pri junaških fantih, ki so zlasti v prvih ilneh postojanke morali odhiti mnogo komunističnih napadbv. I'o maši se je pričelo pravo zborovanje, ki ga je z uvodno besedo pričel nadporočnitk rire Po pozdravu vseh ziliorovaleev in zlasti /MBtopniikov vojaiških in civilnih oblasti se je nadporočtnik Pire najprej »pomnil jtmašdciih famtov, ki so pred letom dni odbijali komunistične n«ipade, im s posebno toplo pohvalo obrnil misli vieh /borovalcev k onim fantom, ki 90 za nčidčemje Tri3ke gore im nje okolice dali svoj« življenje. G. nndil>oročnik je v tmtjem govoru tudi prebral zahvalno odredbo poveljnika ZaAč. okrožja Novo mesto. Kot naslednji govornik je stopil aa govorniški odfer stotnik Resmnn, ki je ▼ lepih uvodnih besedah opisal, katar« misli in prošnje 90 danes pri zahvalni maši spreml jale vsakega domobranskega borca. V eno samo prošnjo so se zl«ile molitve vseh današnjih obiskovalcev maše pri trškogorski Kraljica: da bi kmalu prišel trenutek, ko bi se naši fantje im možjje lahko povrnili na »roje domove, kjer bi »pet lahko orali im sejali, rezali, vezali in okopa-■vaK. Bog bo gotovo podelil našim naporom ta tako zaželeni cilj neprestanih norb z brezbožnim sovražnikom. Matere ▼ trepetu gledajo svoje »nove v dolgih domobranskih kolonah, ki se vsak (lan pomikajo v boj proti komunističnim tolovajem, im strah jih je, kdo bo Obdeloval naša polj«, če pade up in cvet družim, domači sim-dombramec. Mi domobranci — kmečki sinovi pa ne gledamo na rane, naše oči so uprte le v naš ljubljeni cilj — uničenje komuni-ntičmeig"a sovraga. Komunizem v Sloveniji ne bo zavladal, ker smo še tukaj nri. slovenski kmcŠki sinovi, da branimo, za kar so se naši pradedje že to-lifkrat borili — da ohranimo dom im domovino. Za stotnikom Resmanom je nagovoril flborovalce še eden od domobrancev. Včasih je šel glas po Evropi in po svetu, da je naš nanod dober, rod poštenjakov, ki ne pozna zločinov im podlosti. Danes pa nam po hudih ranah vojne grozi, da bi pri nas zavladailii zločinci in brezbožmiki — komunisti. Proti tem izrodlkom je vstal narodu vdan sin — slovenski domobranec. Veliko žrtev darujejo za boljše dni naroda domobranski boroi. Vzori v tem žrtvovanju so nam lahko oni domobranci, ki so 300 MEDVEDOV Ta je pa dobra, bi zabrundal moj rastni oče, oe bi slišal, kaj mi je včeraj rekel gospod Dolgim. »Kaj pa pišete ipo iiaisopisih,« se je obregnil obrne, »da naj hranimo, ko pa skoraj nimamo najpotrebnejšega? Dajte naan več, pa bomo hranili.« Zmešam i nazori! Ko iimiaimo vsega dovolj, lahko zapravljamo im razmetavamo po mili volji, toda kadar ni; mamo, moraano skrbno im strogo paziti na vsako malenkost. Zaito, gospod Dolgim, je baš sedaj skrajna varC-nost nujno potrebna. Zato baš sedaj s poudarkom noglatšaim: Boj POTRATI! pred enim letom zavzeli Ti^ko goro. Že v prvih dneh so jih komunistične tolpe trikrat naipadle. Domobranci so vzdržali pred vsemi napadi, čet uda njihovi položaji niso imeli bunkerjev Ln žične ovire. Nu temelju naporov in ran je zrasla zmaga. Danes je Trška gora popolnoma osvobojena, osvobojeni so tudi kraji daleč naokoli v 6ineri vseh strani neba. Domobranstvo je na pohodu. Naše vrste se morajo zato vedno bolj str-njevati, da bo končni sad naših naporov in zmag čim prej dozorel. Na koncu zliorovauija je nadporočnik Pire še enkrat pozval zborovalce, naj tesno sodelujejo z domobranstvom, kajti danes moremo le po tej poti priti do dneva vstajenja. Tako je potekalo ljubko zborovanje pred cerkvijo trfikogoreke Kraljice. Pesem iu klici zborovalcev so se razlivali daleč v dolino in pozdravljali dolenjske kraje, do koder je moglo seči oko. t Poročnik Miklič Franc 11 februarja je v bližini Vidma v BeneSkl Sloveniji padel v izvrševanju avoje dolžnosti poročnik 8NVZ Miklič France. Rodil se je Si. oktobra 1915. v kleno krščanski družini v Strugah. Izobrazi 1 »e je v tr-govstvu, naatopil službo v domačem kraju in nato v Ljubljani. Od tu je prišel v Gornji Grad, kjer al je kot poslovodja zadruge s vestnim in uspeSnlm delom pridobil za svoja mlada leta Izreden ugled in spoštovanje. Ko je kot podčastnik odslužil voJaSČIno In imel pred sabo odprto pot v lopo bodočnost, mu je v du8i zasijal drug vzor. Zaželel al je postati duhovnik • aalczljanec. Dasi je imel ie preko dvajset let, je lačol gimnazijske itudije. Z izredno marljivostjo ln vztrajnostjo je zmagal težave. Ko je končal peti gimnazijski razred, je stopil v salezljansko družbo, kjer jo nadaljoval Studijo »a II. moški realni gimnaziji na Rakovniku. Po sedmem gimnazijskem razredu je šel k vojakom. Kakor toliko drugih njegovih tovarišev, se je tudi on odločil za Primorsko v prepričanju, dn je tam potreba največja. Kot poročnik jo prevzel važno In odgovorno službo Inlen-danta, kl jo je vrStl z Izredno spretnostjo, požrtvovalnostjo in poštenjem. S svojim delom je dokazni, da je vreden zaupanja, ki «0 ga imeli vanj njegovi poveljniki. Po. vsod, kjer je bilo najbolj potrebno In često tudi najbolj nevarno, je bil sam zraven. Ko so nakladali težka vreče, si je pogoato zavihal rokave in sam delal skupaj z navadnimi vojaki. Dasi Je bil izredno zaposlen ln skoraj noč ln dan na potu ter ae Jo pogosto moral boriti a težavami in nevarnostmi, je vedno ohranil dobro voljo In mirnost duha. Smrt ga je zadela sicer iznenada, a ne nepripravljenega. Zavedal se je nevarnosti, v katerih je moral vrSiti avojo službo, ln Se dan prej Je dejal to. varISn: »Kakor Imam svoje račnne vedno urejeno, tako imam tudi svoje zadeve s Bogom. Uredil sem vse če se mi slučajno kaj pripeti .. .< 2o naslednji dan ga je na poti zadela krogla Iz letalske strojnico ln uničila njegovo nadebudno življenje in x njim tudi načrte in upe, ki so jih stavili vanj domači in njegovi predstojniki. Gospoda poročnika in njegovo delo bomo ohranili v hvaležnem spominu. Njegovi duši pa naj bo Bog plačnik. Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Delitev moke za februar Clm ho«ta livršema nakazovanje in ltdaja moke is Prevodovegu ekladliča trgovcem (kt Jih je v Ljubljani okras 140), prejmejo ljubljanski potrošniki pri svo.*lh stalnih trgovcih ostalo količino moke ia februar po naslednjih določilih: 1, Na osnovno živilsko nakaznico (brez pretiska ali z eno pretlskano vijoličasto črto za meseo februar na zadnjih 14 dnovni h odrezkov ta moko s daituml od 15. do 28. februarja skupno: 93» gramov 81 odstotne pSenlčne moke, 1174 s kruSne moke la U S kvasa, f. Na dodatno živilsko nakaznico ca de lavee pri težkih delih (TD). kl Jo je isdoJ Mestni preakrbovalni orad (s pretlakanlm vijoličastim »0« ali ono vijoličasto črto) skupno: 1891 K kruSne moke na prvih 14 dnevnih odrezkov z datumi od 1. do 14. februarja In obonom lt g kvasa. S, Na dodatno živilsko nakaznico za de-lavee pri najtežjih delih (NTD), kl jo je Izdal Mestni preskrbovnlnl urad v LJubljani (s pretlskanlm vijoličastim »0« ali s eno vijoličasto črto) akupno: 4159 g kruSne moke na prvih 14 dnevnih odrezkov z datumi od 1. do 14. februarja In U t kvaaa, 4. Na dodatno Hvllsko nakaznico sa noseče žene (N) »kupno: 1(12 g kruSne moke In 11 g kvaaa na zadnjih 13 dnevnih odrezkov z datumi od 14. do ts. februarja. 5. Na dodatno krnSno živilsko nakaznico za bolnike akupno: 1151 g kruSne moke ln 8 g kvasa na zadnjih 14 dnevnih odrezkov, ali po IH g kruha na dnevni odrezok. Con« 80 odstotni pSenični moki jo 4 Uro, kruini moki pa t Ure za kilogram. Delavci la ostalih občin, kl imajo dodatno živilsko nakaznico TD aH NTD sa nimi-e februar pretlskano s eno ali dvema vijoličastima črtama, prejmejo vsak pri avo. jom otalnom trgovcu na enako odrezke kot jo določeno zgoraj pod J. In 8 enako količino moke In kvasa v času, ki ga ho določil njihov preakrbovalni urad. Nakaznico TD in NTD, knkor drugo Se nevpoStevan« dodatne živilske nakaznico na,' potrortnikl shranijo zaradi morebitno naknadne delitve moko. Prodaja kruha od 1. marca Je dovoljena aamo nn osnovno živilsko nakaznico (dnevno 225 g). Vnaprej za 1 (2) dni, za nozaj 5 dni. Predpogoj: Samo na osnovi naročilnic, na ostalo nakaznico Sele po objavi. Pavloviču Mihaelu v slovo! Dragi Mihaeli Ob Tvoji amrtl Sole jasno spoznavamo, da nisi poznal atrahu, d« al se boril s veseljem ln poStonJem. Zavedal »1 se, da so bwrlS za veliko vzore ln da zanje moraš žrtvovati, 6e treba, tudi življenje. Bil si že član vaSklh straž nekje na Dolenjskem. Prav zato si stopil med prve domobrance in odrinit žo sredi novembra 1913 iz Ljubljano na Rakek. V nomnlo borbah si se Izkazal kot poslušen ln zvest vojak. 21. februarja leto« pa Ta je zločinska ko-munlatična roka za-vratno ubila pri Rakeku. Umrl si kot junak, čeprav nisi padel v borbi. Ko si nas. Tvojo drage soboroe, zapuatll, nas tolaži zavest, da niso mrtvi Tvoji vzori ln da delo. kate-remu si posvetil svoje življenje, ne bo zastalo. Medtem, ko Ti počlvaS v Bogu. bomo mi vztrajno nadaljevali Tvojo in naSo borbo, dokler ne bo is noAe zemlje pregnan božji in naS narodni sovražnik. Tvoji soborci. Operno gledališče OPEHA četrtek. 1. marca, ob 17: •Čarobna pISčal«. Rod Sreda. Predstava opernega studia. Petek. 2. marca, ob 17 30r »Stara pesem In balet Šeherezada«. Rod Prem.erski. Sobota, 3 marca ob 17: »Čarobna pISčal«. Bed Sobota Prcidstava opernega studia. KULTURNI OBZORNIK Predavanje o Adalbertu Stifterjn V okviru NemSke Akademijo v Ljubljani jo Imet v torek v »reb-ni dvorani Uniona predavanje o nemškem pisatelju Adalbertu Stifteru kot Izrazito narodnem pisatelju nomSki pesnik in pisatelj sedaj vojni poro-čovaloo v Ljubljani Belorleh Bachmann. nosil«« Adalbort Stiftorjeve nagrade za leto 1942 Prod izbranim poslušalstvom je pesnik Bachmann pokazal novo gledanje na tega izrazito narodnega in do korenin zdravega pisatelja, ki j-> Dil vso do povojnih lot premalo cenjen, pa eo ga najvočj'. nemSki pesniki odkrili Sele v zadn3'h dveh desetlot ili zlasti Hugo von Hoffmannstal katerega citat o večnostnlli vrednotah kultur J« postavil prcda\atelj na čelu svojega predavanja. Bnchmann je oživel z živi, besedo pred nami Stifterjov kralj in rod. njegovo robusL no kmečko postavo, rojono nn meji dveh plemen — germanskega in čo-koga —, njegovo Šolanj« v samoslann. in vplive učiteljev menihov na poezijo in n:egov slikarski talent Nato pa jc poiil zg'ede njegovega začetnega ustvarjanju, kl So nI napovedovalo takega mojatra kakor so .le Izkazal po- zneje. Z zgledi is njegovih dol je opisa, nekaj značilno kmečkih epizod kl nnj do žejo Stlfterjevo Izredno ne.no ln dobro du: Sovnost, obenom pa smisel za sitvarnost. ki jo gloda z očmi kozinlčnegu pisatelja, ki objektivizira vso, no da bi pos al naturallst. Ob njegovih glnvnlh delih, vzgojnem romanu »Nnchsommer« in zgodov-nskem romanu »Vltlko«, jo poudarit, da sla pravi mojstrovini vsega nemSkega slovstva,, zadnje delo jo morda nnjboljSi zgodovinski roman, kl ga Nemci sploh imajo, ter prvo pa ona najlepših knjih z izrazi to idealistično idejnostjo, dasi ni v nJem nia enostranskih tendenc. Vso jo sami najbolj čisi a umetnost nnjviSjo vrste. Predavanje je bilo zlasti v tistih partijah, kjor jo pesnik Bachmann govoril iz duše in iz sebo. zelo zanimolnoma beli in gube na obrazu so se poglobile ... Dr. SIy je oba prisrčno pozdravil. Stopil je Siginnrju nasproti z zavestjo človeka, ki je z uporabo vseh svojih sil izvedel težko nalogo do konca. Do konca? Da. Do kakšnega konca? Sigmar je kazal že na zunaj živo zanimanje, da bi to zvedel. Mannel je moral še poiskati stanovanje in nakupiti več stvari v mestu. Tako sta ostala Sigmar in dr. Sly sama. Čeprav je imel Sigmar dolgo pot za seboj, ni hotel sprejeti Slvjevega predloga, da bi se najprej odpočil. »Če se le nekoliko skušate vživeti v moj položaj, boste spoznali, da je nemogoče, da bi zdaj mislil na počitek.« Dr. Slyju se je zasmilil. Postalo mu je težko ob misli, da mora nič hudega slutečemu staremu gospodu odkriti tako strašno resnico. »Jo moja žena tu?« je vprašal Sigmar. Od močnega razburjenja mu je bil glas pojemajoč. »Gospa Sigmar je prišla z menoj in se nastanila tukaj v bližini pri neki mladostni prijateljici. »Ve, da sem tu?« »Da ste že tukaj, še ne ve. Pričakovala sva vas Šele zvečer. Dogovorjeno je bilo, da boste Sli k njej tokom jutrišnjega dneva.« Sigmar je molče prikimal Nato je še vprašal: »Kako se počuti Julita?« »Vtis imam, da bo snidenje 2 vami zanjo veliko doživetje, vaSe odpuščanje pa odrešenje iz mučnega pričakovanja, v katerem živi.« »Odpuščanje?« je vzkliknil Sigmar. »Saj nima nobene krivde! Moja krivda Delitev vžigalie kadilcem Za marec priildče po 1 Škatlica »CERI-Nlt na odrezek >M-28«, na odrezek »F-?. 30« pa za mareo tn april. Uvoz semenskega krompirja Lastnika In aakupntke orne zemlje ob- voStiamo, dn dobijo dovoljenje za uvoz so-inenskoga krompirja lz dežele pod pogojem, da ne bodo v jeseni dobili krompirjevih na kaznlo v vlilnl pridelane količine krompir, ja. Interesenti naj vložijo na Frovodu, Novi trg 4-1. »oba št. 4 proSnjo, v kateri je treba navesti njihov natančen naslov, uvo žano količino ter občino, tz katero leJljo krompir izvoziti. Rejci »Prevodovega« prašiča, kl so g* uredili nad 70 kg, pa Se nlfto dvig. nill nagrade v mesu, naj a« »glase v petek, 2. t. m. dopoldne na Mestni klavnici v Ljubljani e potrdilom o oddanem prašiču, da prevzamejo meso. Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic Mestni preskrbovala1 urad bo odrezko živilskih in tobačnih nakaznic za meseo februar sprejemat tnko, da pridejo na vrsto v potek 2. marca od 8 do 9 traNkhntl t začetnicami A do H. od 9 d!•« pod »Palica« I1S6. STEKLENICE vaeb vrst oletenke. Šivilj ako odpadke, oloče vinaste sode. vsako vrsten oaplr. razne kovine, rabno tn ne. rabno železo ln teh nične predmete stal uo kupuje ter plača • Metali«« Gospoev 16 tel SV 88, naspr »elavskego doma IV j Prodamo | »MIKROTANi-srnca - zoper miši- Inž- Prezelj, Wolfova nI. % VOZIČEK, globok ali športni, ku OIR. je, da sem zvezal njeno usodo s svojo in jo tako spravil v nesrečo.« Dr. Sly mu zdaj ni hotel ugovarjati, niti mu razlagati, v kakšnem smislu lahko prizna Julitino nedolžnost- Čeprav ni bilo več- govora o kakšnem zavestnem sodelovanju pri^ zločinu, ji je vendar ostal še madež zakonske nezvestobe. Vendar pa presojanje tega ni bila njegova stvar. Odvisno je bilo le od Sigmarja. če ji je hotel odpustiti in vse pozabiti. Sigmar je živahno nadaljeval: »Kaj pa Kadczinski? Saj ste prejeli mojo brzojavko?« »Da...« »In ste že izvedli?...« »Še ne.« Sigmar je planil pokonci. »še ne?« je začudeno- vprašal. Kot dirkač je, si je mislil Sly, ki misli, da ima pred seboj ravuo cesto in niti ne sluti, da vodi zadnji del (>ota preko prepada, ki ga je komaj mogoče preskočiti. Če hoče priti do cilja, mora preko njega. Ko pa je Siv opazoval Sigmarja s pridržano zaskrbljenostjo, pa je polagoma prihajal do gotovosti, da stari gospod ne bo mogel preskočiti prepada, ampak se bo poleg njega sesedel na tla ali pa bo padel vanj. Hipoma se mu je zdelo, da je bilo vso njegovo orjaško delo zaman. Kaj je dosegel? pim. Ponudbe na npr »SI.« pod »Denar ali živila« št. 1343. RJUHE, kapne. blaži ne in razno drugo pe rilo kapi H. Priviek, (i rad išče 7. KAN It i ročke), ptoče »inasle, kupuje »Pe troaafta«, A tlmelak Ijubljana. Ciril Meto lova 33 a. It MODRO GALICO ku pim sli dam protivrednost. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dolenjec« št. 1420._ KOLO, ionsko, dobre znamke in lepo ohranjeno, kupim ali dam protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1416. __ KNJIŽNO OMAltO -prvovrstno, kupim. — Pločnrn s protivred-nostjo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prvovrstna omnra« št. 1412. cTospotiiNjirpozoR' NnSa delavnica polre-buje čiste krpe (cunje) zn čiščenje strojev; • kupuje jih stalno po najvišji dnevni ceni tvrdka »Evcrest«, Prešernova ol.jli._ OST, 80 mm premera, 1350 in 1500 mm dol. ge. ter valjčaste le-žaje 55 mm InknJe kupi IterSIČ, Rimska 18. tel. 87.55.__ STENSKO URO, dobro ohranjeno, kupim. -Ponudbe na upr. »S!.« pod »Dobra ura« 1417. VRTNARJU Posevki -posebno v toplih gredah bolje kalijo, lepo in močno vzraslejo in ostanejo zdravi, če jih potrosete s »Pukcin« razkužilnim prajkom. Z navodili pri: Inž. Prezelj, VVolfova ml. 3. KLAVIR, dobro ohranjen. prodam. Sv. Petra e. 42. »ScUREKS« - priznano odlično sredstvo zoper vse vrste ščurkov. Inž. Prezelj, Woitova nI. 3. CEP1LNA SMOLA in »Ranobran« sto sadjarjem trenutno oeobhod. no potrebna. Inž. Prezelj, Wol Tov a nI. 3. Delati moramo za svoje brate, kakor da se brez njih ne bi mogli zveličati. (Malegue.) koledar) četrtek. 1. anSca. A.bin, tkof; Svltbert, škof: Leon, mučeneo: IsvoljenJe Pija XII. Petek, i. suica: Simpliolj, papež, Noža PraSka, devica: Lorg-lJ, mučeneo. LEKARNIŠKA 8LUZBA: Notno službo Imajo lekarne; dr. Plooolt, Dunajska cesta 8: mr. Hočevar, Colovikn cesto 62, ln inr. Gartus, Moste, ZaJofika , ZATEMNITEV OD 18.86 DO 6.25.^ te notace DanaSnji Številki prilagamo položnice. Vse cenjene naročnike prosimo, naj čimprej poravnajo zaostalo naročnino, ker bomo prihodnje dni pričeli ustavljati pošiljanje lista vsem zamudnikom. Mesečna rekolekolja za «rt duhovnike bo na prvi petek ob 15 s skupno adoraoljo in ob 16 z običajno meditacijo Zt.radi Škofove pridigo v stolnioi konferenca odpade. Dru&tvu »Dom »lenih v Llnbljanl« Je darovalo ga. Ma Dorror 25(- li- v počastitev spomina g. Emtln Gcrbaea: lstemn druStvu je daroval g Anko Loizt Rofna dolina. 400 Ilr namesto venea na grob ge Anioe Avsee. Plemenitima dobrotnikoma Bf nailskrenejo zahvaljujemo Društvu slepih ao darovali: g. ini. Grl-čar Janez 300 lir v počastitev spomina pok. dr. O. Fettiohs, g. Franja CunJer lz Ježico 200 lir name6lo cvetja na grob pok. g. Heleno Sporn, g. Hrovatin Albin 200 ltr v počastitev spomina pok g. Josipino Adami-li Domžal g. Cork Ana 200 lir namesto cvetja na grob pok. gdč. Zore Predovi«-Vsem plemonitim darovaloem iire-ka društvo najtoplejšo zahvalol Podpornemu druStvn za gluhonemo mladino |o daroval dr. Oton Baje, prlmarlj, v počastitev spomina blagopokojnega dr. Otona Fettlehn »nesek L 200, in go. Amalija Zalaznikova, posestnloa. namesto ovetja na krsto pok. ge. An« Avseccve znesek lir 250. Oboma dobrotnikoma ao društvo najtoplejo zahvaljuje. Duhovna obnova za akademsko Izobražene žene ho v potek. 2 marca ob 19 in na-slednio jntro ob 7 v nršnllnrkl kapeli. — Vljudno vabimo. Srodn.teSolcem-lksm priporočamo nienjo strojepisja! Novi tečaji 1 . S. In S. marca-Uro dogovorno. Informneiie: Christofov trgovski učni zavod«. Domobranska 15 Za zasebno In Javno alnibo potrebujete strojepisje! Novi tečaj' 1.2. in 3. maroa. — Informacijo: Christofov nčnl zavod«, Domobranska 15. Pisalne stroje, gramofone, radio aparate. harmonik« in nalivna peresa ter vso rezervne dole stalno kupu.i« po najvišji dnevni ceni tvrdka Evertot. PteSernova 44. Učite se strojepisja! Vsakomnr potrebno! Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevnl-večomi tečaji pričenjajo J., 2. In 9 marca. Uro do- fovorno. Vpisovanje. Informaolje dnevno: rgovsko tičlllsče »Christofov nčnl zavod«, Domobranska 13- PrlhodnJI simfonični koncert bo v torok 6 marca, ob 19 v veliki unlonski dvorani. Nastopil bo veliki ljubljanski orkester, katerega sestavljajo člani opernoga ln radijskega orkestra, pomnoženi z diuglmi Mdo-lavol. Vodil ga bo upravnik Državnega gledališča dirigent Ferdo Herzog Na koncertu bodo sodelovali: sopranistka ValSriju Hevbalova, tenorist ar. Julij Piiltier ter planin:, prof. Anton Trost- Spi reo bo naslednji: 1. Bravničnr: Slovensko plesna burleska za veliki orkester: 2. Strauss: Jutro. Cecilija — sopranaka samospeva s spremljevanjem orkestra; 3 VVagner: Pripovedka o Gralu iz opore »Lohongrin« — tenor solo a spremlje-vonjera orkestra; i. Grieg. Koncert za klavir in orkester: 5 Čajkovski- 5. simfonija. Predprodaja vstopnic bo od petka dalje v knjigarni Glasbene Matice. — Ves dohodek konoerta je namenjen Sooialni potnočl, »ato se preplačila hvaležno sprejemajo. Kinematografi KINO UNION - Odličen cirkuški film »Velenastop« — Leni Marenbach, Rudolf Prack: — Predstave ob 18. in 19. Tal. 32-21 KINO MATICA - »Verdi« - Maria Cebotari, Be-njamlno G igli. Predstave ob 16. in lt. Tel. 22-41 KINO SLOGA - »Andaluzijske moči . Carmenc Predstave ob 16 in 19. Tel. 27-30 »MIKROTAN« pasta -zoper voluharje, pod rane in miši. Inž, Pre zelj. Wolfova nI. 3. ZNAMKE — velika zbirka, ugodno naprodaj. Poizve se v drogerijl Hermes, na vogalu Miklošičevo in Pražakove. 4 Poizvedbe | 0 VRATNO'RUTO tem-uejšo, progasto, volue-no, pogrešam. Najditelja prosim, da jo izroči proti nagradi v JaplJevi nI. 13, ker je drag spomin._ PRSTAN, poročni, ie bil najden v torek. Dobi se: Peruškova C. 6-1. Mohar Ljudmila. Sobe litao BEGUNKA s 1 otro. kom išče preprosto sobico; gre tndi kot sostanovalka ali pomoč v gospodinjstvu. Po možnosti v sredini mesta. Naslov v upravi »SI.« pod št. 1414. 1 _Denar | PODJETJE," dobro sltulrano, lSčc 150.000 tir kratkoročnega posojila na solidno garancijo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »150.000 lir« St. 1481. | Razno J LIMONO » *a)u dobro nadomešča limonin ekstraki Cilrol. -Stekleničko prinesite • «ebo| Drogerijs Ani Kane, židovska nL t. t Dotrpet jo naS ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat ln tast gospod VIČIČ MIRKO maglstratnl uradnik v pok. Pogreb bo v petek. 2. marca 1945, ob M; 8 z 2al, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. LJubljana, dno 28. febr. 1945. Globoko žalujoča soproga z otroki in ostalo sorodstvo. t Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil nai dobrt mož, brat, strio in svak, gospod OBLAK IVAN Pogreb dragega pokojnika bo lz aplolne bolnišnice v petok, dne 2. marca t 1. ob Vt 5 popoldne na pokopališče Vič. Ljubljana, dne 1. marca 1945. Žalujoča žena ln ostalo sorodstvo. t V globoki žalosti nas je zapustila naša ljubljena zlata mama, stara mama, sestra tašča in teta, gospa Kristina Jalen roj. Pire Blago pokojnico smo pospremili k zadnjemu počitku 9. febr. t. 1. — Vsem sorodnikom io znancem, kl so ob bridki izgubi sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. — Maša zadušnica na trideseti dau smrti bo 7. marca ob 9 v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ralečc-Plsnlca, Novo mesto, 28. februarja 1945. Žalujoči družini JALEN In KRAUT. + Vsem, ki ste ga poznali, sporočam, da je v Celju umrl moj dobri papa, gospod FRANJ0 JERIČ posojilniškl ravnatelj MnSa zadušnica se bo darovala v corkvi Mar. Oznanjenja v sredo 7. marca ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 27. februarja 1945. RUSKA KRISTAN v Imenu vseh žalujočih. ZAHVALA. Vbcui, ki ste spremljali na poslednji poti našega plemenitega pokojnika, gospoda dr. Frana Kandare Izrekamo najglobljo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo g. prlm. dr. Jenku za prvo pomoč in g. šof-zdravniku dr. Hribarju za veliko požrtvo valnosl, s katero mu je lajšal težke zndnje tre. nutke Mvljcnjn. Najlepša hvala g. peveem ia fovornikn g. Verovškn za pretresljivo slovo. -v. maša zadušnica bo v frančiškanski cerkvi v soboto J. marca ob 8 zjutraj. _Žalnloča žena ■ hčerkama. Trn .1 .Inrialm lUIrartfn.! .lože TCrsmarlč — Izdajatelj": JoŠko KroSolj — Urednik: Jankn Hafner.