Poštnina plačana v gotovim.	Posamezna Stev. Din 1*—
Štev. 45.	V Uubliani, dne 10. novembra 1927.	Leto X.
'j
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Preiernova ulica 54 Uredništvo ,.Domovine", Knatlova ulica 5/H., telefon 72
Raroiahia za taiemitvo: četrtletno 7 59 Dta, polletno IS Dla, Mkietao M Din; ia Inozemstro: četrtletno 12 Din, polletno 14 Dli, celoletno 48 Dla. — RaCnn poštne hranilnice, podraialce t IJnblJanl, »t. 10.711.
Klerikalni poslanci proti nujnosti izenačenja davkov .
Ob volitvah v Narodno skupščino so klerikalci obljubljali izenačenje neposrednih davkov, sedaj pa so glasovali proti nujnosti zakona o davčnem izenačenju — Slovenija, ki je z davčnimi bremeni najbolj prizadeta, naj še nadalje gospodarsko propada
Naša ustava daje vsem državljanom enake pravice in enake dolžnosti. Cela leta se vrši že borba, da bi se na papirju priznana enakost državljanov tudi v resnici uveljavila, toda baš v najvažnejšem vprašanju, to je v vprašanju izenačenja davkov po vsej državi, se ne more doseči ta naša pravica.
Prečanske pokrajine, med temi zlasti Slovenija in Vojvodina, plačujejo neprimerno večje davke kakor Srbija in Črna gora. Zato radikali, katerih glavno območje je Srbija, vedno zopet in zopet zavlačujejo rešitev tega nujnega vprašanja. To zavlačevanje bo trajalo najbrže tako dolgo, dokler bodo na vladnem krmilu glavni gospodarji radikali, ker si ti pač ne upajo rešiti tega vprašanja zaradi svojih srbijanskih volilcev, za katere bi izenačenje davkov pomenilo obenem tudi povišanje.
Malo se brigajo radikali za to, da se pre-Čanom godi kruta davčna krivica, saj so oni Za enkrat še tako močni, da brez njih ni ylade.
Izenačenje in omiljenje davčnih bremen je najnujnejša slovenska zahteva. Zaradi davčne preobremenitve propadajo naše kmetijstvo. trgovina, obrt in industrija. Davčna bremena kruto težijo delavca in zasebnega uradnika, ki si često morata denar za plačilo davkov naravnost pristradati. To bridko dejstvo pa prav malo briga naše klerikalce, ki z najtesnejšim podpiranjem radikalov, glavnih nasprotnikov davčnega izenačenja, onemogočajo dosego najnujnejše slovenske zahteve.
Večina Slovencev, ki jo predstavlja SLS, Vodi torej politiko, ki jasno in odločno nasprotuje slovenskim koristim. Namesto da bi SLS svojo zvezo z radikali izkoristila v prid Sloveniji, pa gre za radikali čez drn in strn kakor medved za svojim vodnikom. Klerika! ni poslanci so minuli netek na seji Narodne skupščine mirnodušno z radikali glasovali za odklonitev opozicijskega predloga, ki je zahteval predložitev zakona o izenačenju neposrednih davkov. Predlog je bil stavljen kot nujen.
Ta odklonitev ni z ničemer utemeljena, ker je načrt zakona o izenačenju neposrednih
Uredba o začasni ureditvi davkov, ki jo je pripravil finančni minsiter dr. Markovič in ki naj bi stopila v veljavo s 1. januarjem 1928., nas ne more zadovoljiti. Neznatno olajšanje davčnih bremen, ki ga predvideva ta uredba, nas ne bo uspavala, da bi pozabili na davčne neenakosti, ki s to uredbo kljub neznatnemu znižanju davkov še niso odpravljene, pač pa še novečane, kajti omiljenje davkov je po tej uredbi večje v Srbiji kakor na pr. v Sloveniji. Srbija, ki je že itak plačevala skromne davke, naj bo po tej uredbi deležna še večjega zmanjšanja davčnih bremen kakor z davki preko vsake mere obremenjene prečanske pokrajine.
Naša zahteva je in ostane: davki se morajo po vsej državi izenačiti in znižati na tisto mero, ki jo gospodarstvo prenese. Vemo, da se davki morajo plačevati, toda jasno je tudi, da morajo taka bremena biti pravično porazdeljena po vsej državi.
Pa še eno dejstvo je treba omeniti. Vse moderne države dosledno vodijo politiko zmanjšanja in pravične porazdelitve davkov ne le po pokrajinah, nego tudi po davčni sposobnosti državljanov, a pri nas se dogaja nasprotno. Davki niso pravično porazdeljeni po pokrajinah, pa se tudi ne ozirajo na davčno sposobnost posameznih davkoplačevalskih skupin. Druge države imajo s pametnim gospodarstvom državnih podjetij (železnice, zemljiška posestva, tvornice itd.) ogromne dohodke, pri nas pa neštevilna državna podjetja obratujejo z ogromnimi izgubami.
Zaradi tega nesposobnega gospodarstva v državnih podjetjih, ki bi morala očividno biti dobičkanosna, morajo nositi državljani bremena, katera ovirajo in celo onemogočajo gospodarski razvoj.
Vprašanje rešitve davčnega izenačenja in znižanja je nujno, a je obenem nujna tudi preureditev gospodarstva v državnih podjetjih.
Če bi bila danes SLS na svojem mestu ter izpolnjevala obljube, ki jih je bila ob volitvah polna napram slovenskim volilcem, bi se ta vprašanja že znatno približala svoji rešitvi. Večina slovenskih volilcev, ki si sedla na sladke klerikalne obljube kakor muha na lim, zahvali se svojemu večinskemu zastopstvu v Narodni skupščini, da danes breznadno potiš krvavi pot pod davčno preobremenitvijo.
Izid volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
Obrtniška lista dobila 7079 glasov (šest mandatov), klerikalna pa 11.508 glasov (10 mandatov) — Klerikalna zmaga pridobljena z nasilji
V pondeljek je klerikalna volilna komisija Miloš, kipar. Celje; 3.) Ogrin Ivan, stavbenik,
končala delo okrog štetja glasovnic za volitve v obrtniški odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Volitve v trgovski odsek se. kakor znano, niso vršile zaradi razveljavljenja stanovske trgovske liste, tako da je bila klerikalna lista proglašena za izvoljeno. Prav tako ni bilo volitev v industrijski odsek, ker se je za ta odsek postavila ena sama kompromisna lista. V obrtni odsek je volilo od 25.523 volilnih upravičencev 19.088. Od teh je bilo 501 glas neveljavnih. Dobili sta: stanovska lista g. Rebeka 7079 glasov, klerikalna lista g. Ogrina pa 11.508 glasov. Na podlagi proporca jc dobila lista g. Rebeka 6 mandatov, lista g. Ogrina pa 10.
Izvoljeni so: na listi g. Rebeka:
1.) Gogala Ivan, čepičar, .lesenice-Sava; 2.) Rebek Josip, ključavničar. Ljubljana;
,	,	,	3.) Oset Andrej, gostilničar, Maribor; 4.) Volk
davkov že izdelan in bi potreboval le še nekaj jakob, krojač. Šoštanj; 5.) Kokol Josip, go-
popravil.
Debata, ki se je razvila v Narodni skupščini o tem predlogu, je bila zelo burna in je pokazala, da je prečanstvo začelo odločno borbo za dosego davčnega izenačenja. Žal, so se tej fronti, ki se bori proti popolnemu ■uničenju orečanskega gospodarstva, izneverili klerikalci — zastopniki z davki najhuje obremenjene pokrajine.
stilničar, Orešje 58, Lajtersberg; 6.) Kavčič Franc, gostilničar, Ljubljana; namestniki: 1.) Češarek Alojzij, ključavničar, Ribnica; 2.) Krapeš Milko, urar, Ljubljana; 3.) Berlič Josip, gostilničar, Ptuj; 4.) Hmelina Dragotin, dimnikar. Slovenjgradec; 5.) Oolčer Jernej', sodar, Celje; 6.) Iglič Franc, krojač, Ljubljana ; na klerikalni listi pa: 1.) Sukič Štefan, krojač, Murska Sobota; 2.) Hohnjec
Ljubljana; 4.) Kralj Andrej, sodar, Sv. Lenart pri Brežicah; 5.) Vrečar Ivan. mizar, Domžale; 6.) Ložar Jernej, krojač, Ljubljana; 7.) Zavodnik Fran, mizar, Št. Vid; 8.) Me-sarič Matija, krojač, Maribor; 9. Hohnjec Franc, mesar, Maribor; 10.) Kuder Peter, čevljar, Griže.
Razume se, da so klerikalci svoje zmage zelo veseli. V trgovskem odseku so «zmagali» že s tem, da z razveljavljenjem stanovske liste niso pustili stanovsko zavednim trgovcem izraziti njihove svobodne volje. Sredstva, ki so jih uporabljali klerikalci pri teh volitvah, so prav lahko dovedla do zmage v zborničnem obrtniškem odseku. Kakor ne morejo biti klerikalci ponosni na zmago v trgovskem odseku, tako se tudi z zmago v obrtniškem odseku ne morejo bahati. Nasilje se bo že še ob pravem času poplačalo.
V torek popoldne, ko se je volilni odbor ponovno sestal in sestavil zapisnik o izidu volitev, je predstavitelj stanovske obrtniške liste g. Josip Rebek podal k zapisniku pismen ugovor, ki ugotavlja med drugim:
«Stanovske obrtniške organizacije so v volilnem boju doživljale nezakonit in nepravilen postopek s strani volilne komisije in tudi zborničnega komisarijata, ki je na primer omogočil, da je gospod Ogrin za
dobil volilni imenik, dočim ga pred volitvami organizacijam ni hotel izročiti niti proti odškodnini 2000 Din. Komisarijat je oviral tudi vpogled volilnih imenikov po funkcijonarjih organizacij. Zabranil je celo prepisovanje imenikov, kar znači, da je hotel z vsemi sredstvi onemogočiti volilno akcijo organizacijam.
Stanovske obrtniške organizacije vlagajo ugovor proti strankarsko sestavljeni volilni komisiji, v kateri organizacije nimajo niti eriega svojega zastopnika, niti ni v njej pristaša kake druge politične stranke razen SLS. Volilna komisija je dosledno zavračala reklamacije, ki so jih vlagali volilci proti članom načelstev raznih zadrug, ki tndi po interpretaciji ministra trgovine in industrije nimajo volilne pravice.
Rok za vlaganje kandidatnih list je bil prekratek. Volilna komisija je omogočila šele s 16. oktobrom končno sestavo kandidatnih list, s čimer je dopustila za vlaganje list le 48 ur časa.
V volilni imenik je vpisan g. Ivan Ogrin, opekarnar v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 8.
Na kandidatni listi pa kandidira g. Ivan Ogrin, stavbenik. Takega volilca volilni imenik ne pozna. Dalje kandidira na listi g. Ivana Ogri-na g. Matija Mesarič, krojač v Mariboru. Omenjeni je baje izvrševal krojaški obrt od leta 1920.. a jo je pozneje očividno odložil, ker je 28. oktobra 1925. zaprosil za izdajo obrtnega lista mestni magistrat v Mariboru, ki mu je obrtni list 27. novembra 1925. tudi res izdal. Matija Mesarič torej ni zadostil členu 7. točka 2. volilne uredbe in je njegova kandidatura, oziroma izvolitev najmanj sporna, če ne neveljavna.
Ugotovljeni so nekateri primeri, ko so se našle v uradnih ovojih, ki jih je volilni odbor pošiljal volilcem, tudi kandidatne liste z nosilcem g. Ogrinom, kar je protizakonito. SLS je vršila nad volilci skrajen teror in nasilje; njeni agitatorji so grozili volilcem z bojkotom, češ da bo stranka budno pazila, kdo bo volil nasprotno listo. Zaradi tega ugovarjajo stanovske obrtniške organizacije proti pravilnosti volitev.»
Seji obeh slovenskih oblastnih skupščin
Zaključek izrednega in otvoritev rednega zasedanja — Neznosno stanje našega gospodarstva in naših bolnic — Klerikalna večina ni znala izposlovati zadostnih kreditov — V ljubljanski oblasti klerikalna večina uvedla takso na gledališke vstopnice — Odgo-
ditev zasedanja obeh skupščin
Kakor določa zakon o oblastni samoupravi, se morajo dne 5. novembra vsakega leta po vsej državi sestati oblastne skupščine k svojemu rednemu zasedanju. Tako sta se po daljšem odmoru sestali 5. t. m. tudi obe oblastni skupščini v Sloveniji, ljubljanska in mariborska.
Ljubljanska oblastna skupščina
Napredno zastopstvo ljubljanske skupščine se je od zadnje seje spremenilo. Oblastna poslanca gg. dr. Albert Kramer in Ivan Urek sta odložila mandata, ker sta bila izvoljena za narodna poslanca. Prav tako je odstopil g. Fran Zebal. Namesto g. dr. Kramerja je prišel v oblastno skupščino g. Ivan Lončar, župan in
posestnik v Tržiču, namesto g. Ureka g. Ivan Bogovič, posestnik in gostilničar v Brežicah, namesto g. Zebala pa g. Karel Mayer, posestnik in upokojeni uradnik na Vrhniki.
Vsi trije novi poslanci so stopili v Napredni klub, ki se je zaradi tega na novo kostituiral ter si izbral za predsednika g. dr. Dinka F u c a, za tajnika pa g. Ivana Tavčarja. V finančni odsek oblastne skupščine sta bila delegirana od Naprednega bloka g. Ivan Tavčar kot član in g. Ivan Mohorič kot namestnik, v kmetijski odsek g. Valentin Poljanšek kot član in g. Ivan Bogo vič kot namestnik, v odsek za javna dela g. Karel M a y e r kot član in g. Ivan Mohorič kot namestnik, v trgovinski odsek
pa g. Ivan Mohorič kot član in g. Ivan Lončar kot namestnik.
Sejo je v dvorani mestnega magistrata otvo-ril predsednik oblastne skupščine g. dr. Natlačen, ki je podal besedo velikemu županu g. dr.Vodopivcu. Veliki župan je v smislu zakonskih določb zaključil izredno zasedanje oblastne skupščine ter prečital nato kraljev ukaz o otvoritvi rednega zasedanja.
Iz poročila velikega župana g. dr. Vodopivca o položaju in razmerah v ljubljanski oblasti povzemamo, da se je ustanovila v Škofji Loki letos, 1. junija politična ekspozitura sreskega poglavarstva, ustanovitev take ekspoziture v Trbovljah (za občini Trbovlje in Dol) pa se pripravlja. Tekom letošnjega leta so se vršile v oblasti v 255 občinah volitve v občinske zastope, v 55 občinah se bodo še letos vršile, a v ostalih! občinah prihodnje leto, ko bo potekla funkcijska doba dotičnih občinskih odborov.
Samoupravni posli, ki se tičejo nadzorstva in disciplinskega gospodstva nad občinami, so bili izročeni oblastnemu odboru. Po členu 322, finančnega zakona za letošnje leto je bila vsa imovina bivših dežel priznana oblastnim samoupravam. Po santmargeritskem dogovoru ba treba urediti vprašanje kranjske deželne imovine še z Italijo, ki ima del bivše Kranjske v svojem oblastvu. Na oblastni odbor so prešli posli glede volitev in konstituiranja okrajnih cestnih odborov. Oblastnemu odboru je tudi priznana pravica razpisov novih volitev v cestne okrajne odbore.
V poročilu o prosvetni upravi navaja med drugim, da je država dovolila v proračunu za leto 1927./1928. ljubljanski oblasti 190.000 Din za gradbo šol, katera vsota pa je mnogo pre* majhna, ker znašajo potrebe za najmanjše šolske zgradbe v oblasti 900.000 Din.
Poročilo omenja nadalje stanje agrarne reforme v ljubljanski oblasti, kjer pride v poštev za agrarne svrhe samo 27 veleposestev, katerih površina presega po zakonu določeni ožji maksimum 75 ha. Potem omenja stanje kmetijstva in njegovo pospeševanje v ljubljanski oblasti, Podpor za pospeševanje kmetijstva se je izdalo 670.000 Din. Mlekarska šola v škofji Loki jes že začela poslovati in se je v začetku septembra otvoril prvi šestmesečni tečaj z 18 učenci« Državni ekonomi so od začetka marca do konca
Soteščan:
Tajnosti grajskega stolpa
(Povest iz davnih časov.)
(Dalje.)
«Kakor hočete,» se je posmehnil. «Od zdaj ste v mojem oblastvu ter se boste meni pokorili. Omehčati hočem vašo trmo in podjarmiti voljo, v vašem srcu ne sme biti najmanjše odpornosti proti mojim ukrepom.»
«Molči!» je zapovedovalno dvignila roko. «Ako si preslepil ubogega očeta in naščuval neuko osebje k uporu — mojga razuma ne boš nikdar omamil. Lahko mi omajaš telesne moči, a duša bo ostala čvrsta, nepremagljiva.
«Vaše besede nimajo pravega pomena. Kadar je uničeno telo, mora kloniti tudi najmočnejša duša.»
«Ne potrebujem tvojega modrovanja; ako ne veš povedati drugega, lahko odideš.»
«Prišel sem, da vas omečim, ker ne maram vaše pogube.»
«Moji sklepi so nespremenljivi.«
«Pomislite, da je v mojih rokah vaša usoda.»
«Ljubša mi je smrt kakor tako življenje ...»
«Pa se boste še kesali.» — Vsiljivec se je ugriznil v ustnico; odšel je proti tajnemu izhodu in izginil za dragoceno zagrinjalo.
Izza sinje planine se je nasmehnila prva jutranja zarja. Grajsko dvorišče se je pričelo oživljati; leno so prihajali hlapci s slamnatih ležišč, zbirajoč se na klopi pod lipo, kjer so čakali oskrbnika, da jim bo odkazal delo.
Gizela je stopila k oknu, po kratkem opazovanju je poklicala vratarja, ki je hodil zamišljen po dvorišču. Pogledal je kvišku in nejevoljno, zamrmral, na kar je šel odpirat železna vrata. Pozvala je delavce in hlapce, a nihče se ni zmenil za njeno klicanje, celo njena zvesta služabnica se ji ni oglasila.
Vsa obupana se je opotekla in sesedla v naslanjač. «Torej sem res jetnica,» je vzdihovala in vila roke. «Nihče me več ne posluša in ne priznava mojega oblastva.»
Spomnila se je tajnega izhoda in nekaj ji je reklo, naj vnovič pohiti do očeta ter se mu predstavi kot jetnica. Povedati mu mora. da je na Orlovju zagospodoval pritepenec, morda ga vzdrami vsaj ta udarec, to kruto ponižanje. V meglenem upanju je dvignila zagrinjalo in zbežala po skrivnem hodniku.
11.
Maščevalni Indijec je dospel po tajni poti na grajsko dvorišče pred majhne sobe za osebje. Mudilo se mu je na začeto delo, zakaj nekateri služabniki so še vedno omahovali in jih je bilo treba utrditi. Prvi med temi je bil oskrbnik Drobež, strog izvajalec ukazov svoje predstojnice. Dolgo se je protivil prigovarjanju namišljenega zdravnika in šele, ko je nasilnik nastopil z grožnjami, tedaj se je prestrašil in začel omahovati. Težko se je naposled sprijaznil z mislijo, da bi se izneveril svojemu gospodarju, zato se je hotel izmazati iz zaduhlega ozračja.
«Nikamor mi ne pojdeš,« mu je tujec oblastno prepovedal. «Tvoja službena dolžnost je, da me poslušaš.*
«Zakaj?» je strmel oskrbnik, ves zbegan in preplašen.
«Kakor veš, nisem prišel na Orlovje svojevoljno, marveč sem bil poklican ...»
«PozvaIi smo te kot zdravnika...»
«MiIostivo sem otel gotove smrti.»
«Zares si zaslužil plačilo; boš pa tudi obilno poplačan.«
«Saj me ne razumeš. Milostiva je sicer nekoliko okrevala, ni pa še popolnoma zdrava ter se ji bolezen vsak čas lahko povrne. Zato potrebuje modre oskrbe in vestnega varstva.«
«Potrudi se, da bo čimprej ozdravela, zakaj veliko bo plačilo.«
«Briga me plačilo, vse kaj važnejšega imam na srcu.» — Važno ga je potresel za rokav ter mu je pošepnil: «Ali še ne veš, da je duševna bolezen hujša od telesne bolezni?«
«Pešanje razuma, kajneda?« se je Drobež spomnil prizora pod vešali, kjer je bila njena blaznost zdravniško ugotovljena.
«Vsa znamenja potrjujejo njeno bolezen, smili se mi, sirota.«
«Ali res ni zdravila? Kje je tvoja zdravil-ska znanost?«
«Žal, da mora taka bolezen priti do viška^ na kar bo polagoma pojemala. Vsak čas se jr bo popolnoma zmešalo: najprej bo začela ne^ jasno govoriti, nato bo zdivjala in hotelaf ubežati.«	)}
«Kam?» se je plašil oskrbnik. «To morama preprečiti. >
«Prav to skrb sem ti hotel naložiti. Izbral sem te za njenega varuha, ker cenim tvoja zanesljivost in zvestobo. Morda jo bo prijela
oktobra priredili 140 predavanj, vršilo pa se je tudi 18 kmetijskih tečajev, 9 gospodinjskih tečajev in večje število predavanj ter tečajev za čebelarstvo. Poročilo omenja stanje živinoreje ter naglasa, da je število državnih živinozdravni-kov premajhno, zbog česar je nujno potrebno, da oblastni odbor namesti svoje živnozdravnike v krajih, ki so oddaljeni od sedežev sreskih ži-vinozdravnikov.
Ako bi se hotela vsa važnejša regulacijska dela na Savi, Kamniški Bistrici, Sori, Grada-ščici in v Malem grabnu izvršiti ter hudourniki zagraditi, bi potrebovali 100 milijonov dinarjev, v tekočem proračunu pa je bilo dovoljenih le 1,850.000 Din za regulacijo Save, 340.000 Din za zboljšanja, 484.000 Din za vodno preskrbo, 756.800 Din za zagradbo hudournikov.
Obrtne in trgovske nadaljevalne šole trpe zaradi premajhnih kreditov.
V zdravstveni stroki se je izvršila izpre-memba, da je 1. t. m. oblastni odbor prevzel v svojo upravo ljubljansko bolnico in umobolnico, otroško bolnico v Ljubljani, državno bolnico za ženske bolezni v Ljubljani in splošno javno bolnico v Brežicah. Obenem je prevzel nadzorstvo tudi nad samoupravno žensko bolnico v Novem mestu, ki je last tamošnjega zdravstvenega okrožja, in nad občinsko bolnico v Krškem. S prevzemom fonda za preskrbo vračajočih se vojakov je prešla pred kratkim tudi uprava državnega zdravilišča na Golniku kot sestavnega dela tega fonda v upravo oblastnega odbora. Poročilo ugotavlja, da so bile žal dotacije v svrho zaščite dece in mladine napram prejšnjim letom dokaj skrčene.
Končno ugotavlja veliki župan, da je marsikaj nujno potrebno, toda z zmanjšanim številom osobja in še bolj nedostatnimi krediti se je moralo vse omejiti na najpotrebnejše.
Za velikim županom je podal poročilo v imenu oblastnega odbora predsednik g. dr. N a-tlačen, ki se je predvsem bavil s finančnim položajem oblastne samouprave. Oblastni odbor je prevzel že precejšnji del poslov, ki jih zakon odkazuje oblastni samoupravi, vendar pa še dolgo ne vseh. Glavna ovira za prenos državnih poslov na oblastne samouprave je v tem, da zakon, ki določa, kateri posli preidejo na oblasti, nima nikakih jasnih določil o prenosu finančnih virov za opravljanje teh poslov.
že danes, zato ne odlašaj s svojim varstvom, čuvaj jo dotlej, dokler bodo trajali napadi. «Koliko časa jo bo držalo ?» «Nekaj dni, lahko pa tudi poteče teden do popolnega ozdravljenja.*
«Težko delo si mi naložil,® je tarnal oskrbnik. «Ali bi ne bilo bolje poslati v samostan po izurjene strežnice?*
«Prav to bi ji utegnilo škodovati,* mu je zabranil. «Bodi torej na mestu, kamor sem te postavil; pomni, da si odgovoren za njeno življenje.*
«Velika odgovornost, modri znanec!* «Obenem pa moraš skrbeti za red in pokorščino grajskega osebja. Jamčiti mi moraš za popolno varstvo.*
«Nič se ne sme zgoditi tukaj brez mojega dovoljenja. Daleč okrog je znano, da pelje skoz mojo sobo pot v podzemeljsko ječo.*
«Prav, da se zavedaš svojega oblastva. Povzpel se boš še na višjo stopnjo, ako me boš poslušal.*
«Vse sem pripravljen storiti, ako mi je zagotovljeno napredovanje.*
«Postavil te bom za gospodarja vse graščine, čim bodo razmere urejene. Zato pa moraš takoj razglasiti do slednjega moža, da je graščakinja zblaznela; reci, da potrebuje skrbnega varstva, ker je nevarno, da si vzame življenje. Medtem ji bom pripravil zdravila, zakaj potrudil se bom, da jo temeljito ozdravim.*
Oskrbnik mu je segel v roko v potrdilo, da se bo ravnal po njegovem naročilu. Ves se je upognil njegovi volji — slepo orodje prekanjenega sleparja.
Poročilo se obširno bavi z zdravstvenim stanjem ljubljanske oblasti. Od 1. t. m. so vse bolnice v upravi oblastnega odbora. Naravnost neznosne so razmere v bolnici na Studencu. Prostora je v njej za okrog 200 bolnikov, ima jih pa v resnici vedno preko 400, tako da morata po dva bolnika spati na eni postelji. Za
f>otrebno razširjenje umobolnice bo treba 15 mi-ijonov dinarjev.
Oblastni odbor je prevzel Kranjsko hranilnico z namenom, da jo preuredi v Oblastni hipotekami zavod.
Predsednik je nato sporočil, da je pripravil oblastni odbor za plenutn naslednje predloge:
1.)	Predlog glede izpremembe deželnega zakona o pobiranju občinskih taks. Takse so še vedno določene v kronski veljavi in naj bi se po relaciji primerno zvišale.
2.)	Predlog za ustanovitev izseljeniškega urada, ki naj bi ščitil naše izseljence ne toliko v prekomorskih državah kakor v evropskih državah ter naj bi obenem pospeševal notranjo kolonizacijo.
3.)	Predlog za uvedbo posebne gledališke takse za ložne in parterne sedeže. Takse bi se stekale v fond za vzdrževanje gledaliških zgradb.
4.)	Predlog za noveliranje državnega cestnega zakona.
5.)	Predlog, da se novelira deželni zakon o pobiranju bire in se naj bira sedanjim razmeram primerno zviša.
6.)	Predlog, da se za vso Slovenijo izvede enoten občinski red kakor tudi ubožni zakon.
7.)	Predlog, da se izvoli za ljubljansko in mariborsko oblast skupen uredfcodajni odbor, ki bi obravnaval uredbe glede skupnih interesov obeh oblasti.
8.)	Predlog za ustanovitev „Uradnega lista", ki naj bi bil skupen za obe slovenski oblasti.
9.)	Predlog, da se odobri statut Zveze vseh oblastnih skupščin in da ljubljanska skupščina pristopi k tej zvezi.
10.)	Predlog, da se osnuje občina Dobre-polje, pod katero naj bi sp?dali Kompolje, Pod-gora in Videm.
11.)	Predlog, da se jamstvo oblastnega odbora glede obnove električne centrale v Zireh zviša od 1 in pol milijona na 2 milijona dinarjev.
«Poglavitno je, da ostane Gizela sama, zato preprečite vsak dohod do njene sobe,* mu je preudarno zabičal. «Pazite, da ne bo sprejemala obiskov, glejte, da ne pride s kom v dotiko. Tako se bo sčasoma privadila samoti, kar ji bo pomirilo živce in odpravilo razburjenje, ako bi se slučajno razvnela.*
Verno je kimal Drobež navidez skrbnemu naročilu, v katerem ni videl maščevalne zlob-nosti, pokrite s sleparsko skrbljivostjo in z namišljenim sočutjem do bolnice. Poslovil se je s hinavsko prijaznostjo in odšel zmagoslavno v grajski stolp; visoko ga je dvigal ponos moči in prevara zvijače, pod katero mu je tlela tiha nejevolja na šibko mladenko, katere ni mogel zajeti v svoje mreže.
Spomnil se je graščakove prošnje, naj ji pripravi «kapljice spoznanja*, ki ohladijo vsako mržnjo in spremenijo sovraštvo v ljubezen. «Ha, to bo zdravilo!* se je zlobno nasmehnil. «Baron pač ne sluti, kakšen bo učinek. Močno mora biti to zdravilno sredstvo in skrivaj ga mora zaužiti, da bo uspešneje delovalo.*
Zopet ga je prevzelo prejšnje zmagoslavje, čutil se je mogočnega v svojih sklepih in ne-dosežnega v modrosti kakor še nikoli poprej. In njegova mogočnost bo prikipela do vrhunca, čim se bo sprijateljil z nasprotnico po učinku čudodelnega sredstva. Drobež ji ga bo primešal v jed po njegovem navodilu.
Rahlo je odprl okence in lovil ženske glasove, prihajajoče iz graščine. «Jetnica kliče služabnice,* si je domislil, «po imenu jih poziva in zahteva pokorščino. Hu, kako jim
Na prošnjo mestne občine ljubljanske je predlagal oblastni odbor, kakor omenja predsednik, odobritev večmilijonskih kreditov, in sicer: a) vsoto 6,000.000 Din za ureditev mestne klavnice, b) najetje posojila 6,500.000 Din za razne investicije, c) kredit 3,000.000 Din za kritje stroškov pri gradbi hiše na Ahacljevi cesti in d) kredit 2,500.000 Din za odkup in razširjenje cestne železnice v Ljubljani.
Predsednik je sporočil, da smatra oblastni odbor za posebno nujna predloga o izvolitvi petih članov v skupni uredbodajni odsek obeh slovenskih oblasti in o uvedbi takse na gledališke vstopnice v Ljubljani. Zato je prekinil opoldne sejo, da se more sestati finančni uredbodajni odsek in razpravljati o teh dveh predlogih. Po zopetni otvoritvi plenarne seje je poročal prof. Evgen Jarc, da je odsek za uredbe sprejel predlog oblastnega odbora o skupnem odseku ljubljanske, in mariborske oblasti in da so se vsi trije skupščinski klubi zedinili o kandidaturah. Soglasno so bili izvoljeni za člane poslanci dr. Din-ko Puc, dr. Juro Adlešič, dr. Anton Milavec, Evgen Jarc in Hinko Lebinger, za njihove namestnike pa poslanci Janko Bukovec, dr. Ivo Česnik, Josip Erjavc, Ivan Mazovec in dr. Anton Brecelj.
O predlogu, da se. uvede posebna taksa na gledališke vstopnice, se je razvila ostra debata. Taksa naj bi znašala 1 do 4 Din za sedeže, a stojišča bi bila prosta. Opozicija je uvedbi te davščine ugovarjala, ker bi se s tem posečanje gledališča, ki je že itak slabo, še poslabšalo. Zahteva po uvedbi te davščine je nekulturna in nesocijalna. Prizadeti bodo s to takso predvsem gmotno slabše stoječi ljudje, kakor državni uradniki, dijaki, privatni nameščenci, obrtniki in delavci, ki predvsem obiskujejo gledališče. Končno je bil predlog proti glasovom opozicije sprejet in je predsednik g. dr. Natlačen zaključil sejo ter odgodil zasedanje na nedoločen čas.
Mariborska oblastna skupščina
Sejo mariborske oblastne skupščine je otvoril oblastni predsednik g. dr. Lesko v ar, ki je med drugim omenil, da so odložili mandate gg. dr. Goričan, Pete jan in Napast. Na njihova mesta so prišli gg. profesor v Celju Anton Cestnik (SLS), Andrej C a n ž e k
preti, toda nihče se ji ne odzove. Hvala ti. Drobež, dobro si izvršil svoje delo!*
Glasovi so utihnili — znamenje, da je baronica onemogla nad bridko resnico, katero je nedavno hladno zavrnila, «Zdaj bo hitela k očetu po skrivnem hodniku, toda vrata v njegovo skrivališče se ji ne bodo več odprla, tako sem mu zapovedal. Samo, ako bodo delovale «kapljice ljubezni*, tedaj mu jo bom predstavil ter se pobahal z novim čudežem svoje bistroumnosti.*
Zasukal se je proti omari, kjer je L ranil vrečico s čudodelnimi praški in stekleničice z dišečo tekočino. Preden jih je odprl, se je čez usta in nos zavezal z robcem, samo oči je pustil odkrite, zakaj vso pozornost je zahtevalo pripravljanje sredstva s strupeno vsebino.
Iz praška, kateremu je prilil nekaj svetle tekočine, je nastalo belo testo, ki se je po urnem gnetenju pretvorilo v trdo kroglico, jagodove oblike in velikosti. Kapljica rumenkaste tekočine jo je napravila prozorno kot steklo, zavil jo je v papir ter se odpravil na dvorišče.
Že od daleč je zagledal oskrbnika, ki je mahal z rokami ter mu hitel naproti. »Pozdravljen. preroški prijatelj!* mu je zaklical. «Čast in slava tvoji vedi!*
«Govori, kaj se je zgodilo!* je maščevalec navidezno ostrmel.
«Milostiva je zblaznela,* je prisopihal. «Prav tako se obnaša, kakor si napovedal.* «Ali res? Pa tako hitro.*
'Dalje prih.)
(komunist) in Ivan hjU>čevar (SLS). Novi trije poslanci so bili takoj zapriseženi.
Veliki župan mariborske oblasti gospod dr. Schaubach je zaključil prvo zasedanje in po prečitanju kraljevega ukaza otvoril redno zasedanje mariborske oblastne skupščine.
Iz poročila velikega župana o stanju uprave v mariborski oblasti je povzeti, da sta se občini Špitalič in Motnik izločili iz mariborske oblasti in se priključili ljubljanski. Prvič bodo letos tudi občine v Prekmurju prišle do svojih zakonito izvoljenih občinskih odborov. Mariborska oblast je, seveda, prevzela od države iste posle kakor ljubljanska.
Kmetijski odsek je moral svoje delo zelo omejiti, ker je mariborska oblast iz državnega proračuna za leto 1927./1928. dobila v svrho pospeševanja kmetijstva samo 30.000 Din. Zaradi prevzema važnih državnih ustanov v oblasti (trtnice, drevesnice, kmetijske šole itd.) s sirani oblastnega odbora se še vrše pogajanja. Ustanovitev enoletne šole za živinorejo v Raki-čanu je gotova stvar. V oblasti je danes v devetih srezih devet vzornih posestev. Država je dala letos zanje podpore celih 16.000 Din. Število konj se je letos nekoliko dvignilo (31.827 napram 31.713 leta 1926.). Število govedi pa je padlo v letu 1926. za 7324 glav napram prejšnjemu letu. Vzrok je iskati predvsem v raznih kužnih boleznih. Letos se stanje govedoreje popravlja. V ovčjereji je zaznamovati veliko nazadovanje. Mlekarstvo je v krizi. Izvoza ni, cene so nizke. Edina pomoč je v dobrem zadružništvu. Planšarstva ni mogoče oživiti in spraviti v tir, ker primanjkuje sredstev.
Vinogradništvo in sadjarstvo je mogoče pospeševati edino potom predavanj in tečajev, a še to zaradi nedostatnih sredstev le v mali meri.
Veliko škodo domačemu vinogradništvu dela uvoz dalmatinskih in drugih vin. Od maja do septembra t. 1. se je v mariborsko oblast uvozilo 2491 hI dalmatinskega, 393 hI banatskega in 180 hI hrvatskega vina. Izvoz naših vin je neznaten, predvsem zaradi previsokih uvoznih carin v sosednjih državah.
Zanimanje za kmetijsko-poučna predavanja med ljudstvom stalno rase, istotako zanimanje za tečaje, zlasti desettedenske gospodinjske tečaje. Letos je bilo teh tečajev do sedaj šest.
Da se pouk v kmetijsko-nadaljevalnih tečajih na naših osnovnih šolah čim bolj razvije (lani
jih je bilo 12, za letos je pripravljenih 30), se je uvedlo prirejanje šesttedenskih tečajev za osnovnošolske učitelje. Prvi tečaj se je vršil letos na kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici.
Zdravstveno stanje naše živine letos ni zadovoljivo.
Vodnotehnični oddelek, žal, ne more vršiti svoje naloge, kakor bi bilo treba, ker so mu odmerjena le pičla sredstva. Regulacijska dela na Dravi se zavlačujejo, dasi so zadevni krediti že dovoljeni in otvorjeni. Na Muti so regulacijska dela v polnem teku. Od kredita v iznosu 2 milijonov dinarjev se je porabilo do sedaj 500.000. Na Savinji se je pričelo z vzdrževalnimi deli. Dogradilo se je tudi s pomočjo državnih podpor nekaj vodovodov, tako v Sv. Petru pod Svetimi gorami, kjer je država prispevala 80.000 Din, več načrtov za vodovode je dovršenih (Ljubno, Bočna, Dravograd, Šmarje), nekaj se jih še izdeluje (Vransko, Št. Jurij itd.).
Poročilo omenja nadalje stanje šolstva, cest, obrti in trgovine, zdravstva itd. v mariborski oblasti ter poudarja borbo z nezadostnimi krediti. Omenja tudi prevzem bolnic in hiralnic.
Za velikim županom je podal oblastni predsednik g. dr. Leskovar poročilo o dosedanjem delu oblastnega odbora. Uvodoma je poudaril, da oblastni odbor še ni predložil novega proračuna, ker prenos poslov od državne uprave na oblastno samoupravo in zlasti odkazilo potrebnih finančnih virov še ni izvršeno. Razen zdravilišč Rogaške Slatine in Topolščice še ni oblastni odbor prevzel nobenih javnih objektov, pač pa je sodeloval pri raznih regulacijski delih in predvsem skušal priskočiti na pomoč tam, kjer so bili po vremenskih nezgodah hudo prizadeti. Glede regulacije Drave, Mure in Savinje pa ne more oblastni odbor ničesar ukreniti, dokler ni zagotovljena zadostna državna podpora. Poročilo nato navaja posamezna dela, ki se izvršujejo ali se bodo izvršila v bližnjem času.
Da so se bolnice nekoliko opomogle, je določil oblastni odbor večji znesek 1,700.000 Din za kritje najnujnejših izdatkov. Vse bolnice in hiralnice v mariborski Oblasti imajo 1480 postelj, od katerih je dnevno povprečno 1200 zasedenih. Potrebna je izpopolnitev bolnic zlasti v Mariboru in Celju. Oblastni odbor je dokupil zdravilišče Petrovo selo v Krčevini pri Mariboru za porodniški oddelek mariborske bolnice.
Obenem išče prosior za ustanovitev posebne umobolnice za mariborsko oblast.
Minister za finance je privolil, da prepusti mariborski oblasti za kritje rednih potrebščin zdravstvenih zavodov letno 8,523.000 Din iz državnega proračuna. Oblastna skupščina pa mora do 1. aprila 1928. sprejeti uredbo o bolnicah in okrožnih zdravnikih.
O predsednikovem poročilu se je razvila mirna debata. Resolucija proti namen okrnjenja gimnazij v Mariboru in Ptuju v letu 1928729., resolucija proti zavlačevanju regulacijskih del na Dravi, resolucija, ki zahteva od vlade takojšnje izplačilo v letošnjem proračunu predvidenih zneskov za ceste in tudi zaostankov iz prejšnjih let, zahteva po večjih kreditih za obrtnonadalje-valne šole so bile soglasno sprejete.
Končno predlaga oblastni predsednik uredbo o ustanovitvi okrajnih cestnih odborov na Koroškem, v Prekmurju in Medjimurju, kjer ni okrajnih zastopov, za vzdrževanje tamošnjih bivših deželnih, odnosno komitafskih in municipalnih cest. V te odbore bi se volil na vsakih 2000 prebivalcev po en član. Ti okrajni cestni odbori bi izvolili izmed sebe predsednika in štiri člane kot upravni odbor. Pravico voliti te odbore bi imeli župani in občinski odborniki vseh občin dotič-nega okraja. To bi veljalo dotlej, dokler ne bodo izvedene sreske samouprave. Uredba se izroči uredbodajnemu odseku.
Nazadnje sklene oblastna skupščina, da je v načelu pripravljena prevzeti kmetijske šole v oblasti v svojo upravo pod pogojem, da se za-sigurajo zadostni viri za vzdrževanje. Soglasno sprejeto.
Seja je bila nato zaključena in zasedanje odgodeno.
*
Iz poročil obeh velikih županov in obeh oblastnih predsednikov vidimo, da razmere v Sloveniji niso razveseljive. Gospodarska kriza se tuti vsepovsod. Največje davščine plačujemo državi, a vlada nam dovoljuje le majhne kredite. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je stanje naših bolnic, kmetijstva, našega šolstva, cest, regulacijskih del itd. neznosno. SLS kot vladna stranka je storila mnogo premalo za Slovenijo, čeprav obenem priznavamo, da se čudeži ne dado delati. Tu je prilika, da se SLS
E. T. A. Hoffmann:
Grofica Pivardierska
Bilo mi je, kakor da sem čisto v svoji bližini začula ime Frančiška kakor lahen vzdihljaj. — Nehote se ozrem — moj pogled obstane na mladeniču, ki ga tako dolgo še niti opazila nisem. Neznan ogenj žari iz njegovih temnih oči in presune vso mojo dušo kakor žareč meč. Popade me brezimna bolečina in tako mi je, kakor da se moram zgruditi in umreti, ali kakor da je smrt najvišja, najslajša neizmerna nebeška radost. Sladka bolest me trpinči; niti besede ne morem reči, le globoko vzdihnem in solze mi lijo iz oči — Vsi mislijo, da sem nenadoma zbolela. Pre-neso me v sosednjo sobo, mi odpno obleko in uporabijo vsa sredstva, kar jih je pri rokah, da me otmo iz tega groznega stanja. V smrtnem strahu, uprav v obupu končno zatrjujem, da je vse minilo in da mi je spet dobro. Zahoče se mi nazaj v družbo. Moje oči iščejo, najdejo njega. Nič ne vidim razen njega — njega! Ob misli, da bi se mi utegnil približati, vzdrhtim, vendar je baš ta misel ona, ki me navdaja z najslajšo, še nikdar občuteno, nikdar sluteno radostjo! — Moj oče je bil moral opaziti, da sem prerazdražena, najsi tudi nI mogel izslediti, kakaj. Naglo me je odvedel iz družbe.
Kakor sem bila mlada, sem morala vendar jasno spoznati, da me je bilo prevzelo zmedeno načelo, ki me je oče tako zelo svaril pred njim. Baš sila, ki bi ji bila skoro podle da. mi je dala spoznati resnico vsega, kar
je bil povedal o tem. Bojevala sem težak boj, vendar sem zmagala. Mladeničeva slika je izginila. Počutila sem se veselo in svobodno. Spet sem si upala v vašo družbo, premilostna gospa, toda njega, ki sem se ga bala, nisem našla več. Usodi, oziroma onemu zlemu načelu življenja pa ni zadostovala moja zmaga. Čakal me je težak boj. Minilo je bilo več tednov, ko nekoč, ko se je bilo baš jelo mra-čiti, slonim v oknu in gledam na cesto. Tedaj zagledam mladeniča, ki se ozira po meni, me pozdravi in koraka nato naravnost proti vežnim vratom. — Gorje mi! — S podvojeno silo me pograbi ona strahotna moč! — Prišel bo in te poiskal! — Ta misel, — razkošje — obup — me oropa zavesti! — Ko sem se predramila iz težke omedlevice, sem ležala slečena na zofi. Pri meni je stal oče s stekle-ničico nafte v rokah. Vprašal me je, da Ii se mi je zgodilo kaj posebnega. On da je slišal odpreti vrata moje sobe, jih potem spet zapreti, nato pa navzdol po stopnicah stopinje, ki da so se mu dozdevale moške. Ne malo da se je prestrašil, ko je našel mene nezavestno ležati na tleh. Smela in mogla mu nisem povedati ničesar, vendar se je zdelo, da sluti skrivnost. Brez ozira na živčno mrzlico, ki me je spravila na rob groba, me je bila zadela njegova trpka ironija, ki jo je naperil zoper zvijačne omedlevice čudne živčne mrzlice. Hvaležna sem mu za to. Tako mi je namreč pripomogel do druge zmage, ki se mi je zdela veličastnejša od prve.s
VojVodinja je gospodično objela, poljubila in vsa vesela ljubkovala. Zagotavljala
je, da se bo zdaj vse prekrasno izšlo. Na priborjeno zmago da ne da prav čisto ničesar. Ker piše dnevnik, kjer je natanko označena vsaka oseba, ki zahaja v večerno družbo, in vse, kar se zgodi, bo čisto lahko staknila mladeniča, ki si je priboril Fran-čiškino ljubezen. Tako bo v ljubezni združila par. ki so ga ločila odurna načela trmoglavega moža.
V nasprotju s tem je zagotavljala Frančiška, da bi se z mladeničem, ki da bo zdaj po skoro desetih letih že prav gotovo mož, nikdar in nikakor ne poročila, ako bi bil še samski in bi jo zasnubil; kajti spomin na one usodne trenutke bi popolnoma skazil njeno življenje.
Vojvodinja jo je oštevala, da je svojeglava. Menila je celo, da bi utegnila morda ura spoznanja priti prepozno, kar bi pomenilo za Frančiško nepopravljivo izgubo.
Gospodična je menila, da nikakor ni mogoče misliti na spremembo njenega nazi-ranja, ko se je vendar celih deset let obneslo. Tudi se ni prav nič prenaglila z izbiro soproga, ki se ji je sami zdela tako potrebna. Minila so namreč skoro tri leta, pa je bila še vedno dekle.
«Čudakinja, kakor je, stori iznenada kaj čudaškega,« je rekla vojvodinja d'Aiguillon-ska in je imela prav. Nihče namreč ni sluti!, da poda Frančiška — kakor se je v resnih zgodilo — svojo roko markiju de la Pivar-dierskemu.
Marki je bil izmed Frančiškinih" snubcev isti, ki se je zdelo o njem, da ima najmanj pravice do njene roke. Srednje postave, su-
====== «DOMOVINA» št. 45	■
kot večinska stranka Slovenije izkaže napram I bosta naši oblasti, ki imata opravljati važne go-svojim volilcem v praktični smeri, ne samo s pri- spodarske, prosvetne, zdravstvene in druge posle, dobitvami v smeri svoje strankarske moči, sicer, le životarili.
Bira ne bo odpravljena, pač pa morda
še povečana
Lepa je jesen za kmeta, posebno če so pridelki obilni in ob lepem vremenu spravljeni. Nikdar pa tudi ni toliko nejevolje in zabavljanja kakor baš jeseni, ko se pobira vsakovrstna bira. Pobira jo kaplan, kjer ga imajo. Ta bira je po nekaterih farah prostovoljna. Nato pride prava župnikova bira. Ta je obligatna -ali primorana, pravijo, da je intabulirana. Vsak pravi kmet ima določeno, koliko mora dati tega ali onega žita ter drugih pridelkov, v vinorodnih krajih tudi vina. Zatem prideta župni cerkovnik in orga-nist. Na koncu vseh koncev pa še podružnični mežnar, kjer obstoje podružnice.
Ni čudno, če kmet godrnja in z nejevoljo odmerja ali odplačuje ta za njega huda bremena, ki so krivična, ker jih mora nositi le kmet, a drugi stanovi so večinoma prosti teh dajatev. Ni se čuditi, če to povzroča med nami nejevoljo, pri odločnejših posameznikih pa tudi odpor.
Trdno smo upali, da se* bodo ta staroveška in za nas kmete krivična bremena odpravila v naši novi državi. Kakor beremo v listih, se bira še uiti sedaj ne namerava odpraviti, temveč se celo pripravlja njeno povečanje. Tako se glasi eden predlogov klerikalnega oblastnega odbora ljubljanske oblastne skupščine. Po zakonu spada ta zadeva, kakor se vidi, v oblastno skupščino. Da bo ta sprejela vse to, kar bo duhovnikom, glavnim stebrom SLS, v prid, se samo po sebi razume, saj ima SLS v njej veliko večino. Če se bo bira uredila primerno sedanjemu času, tedaj bo moral dajati kmet v pridelkih morda še enkrat več kakor dozdaj. Če je zdaj dajal po en mernik pšenice, bo dajal zanaprej po dva. Kdor je pa v denarjih plačeval in to še vedno po starem, ta bo moral n. pr. za pet dinarjev odšteti sedaj petdeset dinarjev.
Ta srednjeveška davščina se ne da drugače urediti, kakor da se popolnoma odpravi in se na drug pravičnejši način poiščejo dohodki za duhovnike. Tudi med duhovniki je že več takih, ki žele, da se odpravi bira, ki je ponižujoča za
duhovniški stan. Seveda ni večina za to, ker čas bire pride nekaterim prav za agitacijo, posebno če se v tem času vrše kake volitve, kakor je bilo to letos.
Naše preprosto kmetsko mnenje je, naj se sploh vsaka bira odpravi, kakor se je odpravila tlaka. Tudi o kakem odkupu ne more biti govora. Kako pa pride kmet do tega, da bi se moral odkupiti od tega, njemu krivično naloženega bremena. Dosti je že, da je do sedaj prenašal to breme.
Kar nas je zavednih kmetov, se bomo oprijemali tistih strank, ki imajo res odločno voljo, odpraviti to starodavno navado brez odkupa. Ta stranka pa je naša SDS, katero zastopa tudi «Domovina». Upam, da bo «Domovina» stala v tej stvari odločno na naši strani.
Kmetovalec.
Politični pregled
V naši državi in tudi v inozemstvu se mnogo razpravlja
o naši prijateljski zvezi s Francijo.
Naša država, ki je bila že od nekdaj v najtesnejših prijateljskih stikih s Francijo, je sklenila sedaj s Francijo tudi pismeno prija-teljsko pogodbo. Vsa jugoslovenska javnost ne glede na politična naziranja je sprejela utrditev prijateljskih stikov s Francijo z največjim zadovoljstvom, saj pomeni ta pogodba okrepitev našega zunanjepolitičnega položaja, katerega so nam neprestane zavratne italijanske spletke že močno zrahljale. Prijateljska pogodba s Francijo je odločno miroljubna
in ne zasleduje nikakih zavojevalnih ciljev. S pogodbo, po kateri se obe državi obvezu-
jeta, da ne bosta ne z ene ne z druge strani izvršili nikakega napada in da ne bosta niti z ene niti z druge strani v nobenem primeru pripustili vojne, je dana precej sigurna podlaga za ohranitev miru na Balkanu.
Inozemstvo je večinoma v oovoljnem smislu vzelo to pogodbo na znanje.
Le Italija je vznemirjena,
ker ji utrditev našega prijateljstva s Francijo križa mnoge račune proti Jugoslaviji. Italija, ki je hotela s svojimi prijateljskimi proti nam naperjenimi zvezami z našimi sosednimi državami čim najbolj osamiti našo državo, je doživela krepak udarec. Fašizem, ki hlepi po uničenju naše države, od katere hoče še odtrgati kose zemlje, vidi sedaj, da ima tudi Jugoslavija kljub temu, da jo deloma obdajajo sovražni sosedi, čvrstega zaveznika, s ka-trim mora Italija računati pri svojih zavratnih zavojevalnih načrtih.
Pogodba s Francijo bo
svečano podpisana v petek,
in sicer v Parizu, kamor je odpotoval naš zunanji minister dr. Marinkovič. Po podpisu bo dr. Marinkovič sprejet v svečani avdijenci ptf predsedniku francoske republike Doumer-gueu (Dumergu).
V Beogradu ni posebnih novih dogodkov.
Sodelovanje med samostojnimi demokrati in radičevci
se je nadalje okrepilo in se je med obema strankama sklenila zadevna pogodba. V smislu tega sklepa tvorita kluba samostojnih demokratov in radičevcev kmetsko-demokrat-sko koalicijo, katere svrha je borba za popolno izvršenje enakosti vseh delov našega naroda in države. Glavni cilj te koalicije ostane prej ko slej
zbiranje vseh demokratskih sil v državi v obrambo demokracije in parlamentarizma.
Ta koalicija se ne sme smatrati za zaključeno, nego je njen namen, da pritegne vase in organizira v enotno skupino vse demokratske skupine v naši državi. Kot največjo svojo nalogo smatra koalicija delo za izenačenje davkov in za depolitizacijo državne uprave.
prav grajska farna cerkev, hodila k maši in k spovedi v kapelo.
Ker je bila opatija oddaljena od gradu samo četrt ure. je markiza navadno hodila tjakaj peš.
Nekega jutra na praznik, ko je bila markiza baš na grajskem vrtu, so votlo in slovesno doneli zvonovi z opatije tjakaj. Mar-kizo je prevzela žalost, kakršna ji je bila že dolgo neznana. Bilo ji je, kakor da vstaja pred njo minulost liki podoba iz sanj, ko da jo marsikatero drago bitje, marsikateri naglo odbegli trenutek opominja na to. da ni znala zajeti življenja, ko jo je še obdajalo zeleno in cvetoče. Nenavadna bolečina, ki je sama ni razumela, ji je stiskala prsi in nehote so se ji udrle solze. V pobožnosti je upala najti olajšanje za muke, ki so jo razjedale v globini duše. Šla je v opatijo. Med veliko mašo, ki se je bila pravkar začela, jo je neznana, nepremagljiva sila primorala. da se je približala spovednici, kjer je navadno spovedoval grajski kaplan.
Ko pa ji je duhovnik dajal odvezo, je vsa zadrhtela ob njegovem glasu. Napol nezavestna je omahnila, ko je skozi mrežo zagledala smrtnobledi svečenikov obraz in jo je iz njegovih mrkih oči presunil ognjevit žarek.
(Dalje prihodnjič.)
Obrambno sredstvo.
Janez: »Kako vendar moreš s tem človekom toliko govoriti?«
Miha: «Samo zato, da ne more govoriti on.»
hoparen in malce okoren po duhu v družbi ni bil baš sijajen. Bil je hladen napram življenju, ker ga je prejšnje čase zapravljal. Ta hladnost, ki je včasih prehajala v zaničevanje, se je često izlivala v jedko zasmehovanje. Poleg tega je spadal med neodločne značaje, ki nikdar ne store nič zlega brez nujnega povoda, dobro pa le, kadar slučajno tako nanese in jim ni treba baš posebno misliti na to.
Frančiški se je zdelo, da je našla v obnašanju, v njegovih naziranjih in načelih mnogo sličnega z očetom. To jo je napotilo, da se mu je bolj približala. Dovolj pretkan, da je spoznal, za kaj gre. ni marki vedel nič primernejšega, da si jo pridobi, nego z vso skrbjo proučevati in si zapomniti vse, kar je Frančiška iz globine svoje duše izrazila zlasti o razmerju v zakonu, potem pa kazati to kot svoje lastno prepričanje.
To navidezno soglasje v mišljenju, mnenje, da je marki izmed vseh, ki jo snubijo, edini, ki motri življenje s pravega vidika, da torej ne bo nikdar imel zahtev, ki bi jih ona ne mogla izpolniti, je odločila Frančiškino izbero in napravila niarkija, ki so ga preganjali upniki, za lastnika gospoda Nerbon-neskega.
Kakor je tudi bilo dovolj vzroka za misel, da se bo v tem zakonu takoj pojavilo hudo nesoglasje, so se vendar morali prepričati baš o nasprotnem.
Marki, ki ga je ožarjala ljubeznivost njegove soproge, je bil videti čisto izpremenjen. Bilo je, kakor da se je stalil led, v kakršnega
je bila zakrknila njegova duša. Kljub vsemu protivljenju je družba nazadnje morala priznati, da je marki (grof) de la Pivardierski čisto prijeten mož, ki bo ž njim markiza (grofica), ako ostane zvesta svojim nazorom, lahko čisto srečna.
Po nekaj mesecih življenja v Parizu, se je marki podal s soprogo na posestvo Ner-bonnesko. Ako hočemo smatrati popolno medsebojno hladnost, ki ne dovoljuje nikakih zahtev, za srečo, je živel par v resnici mirno, srečno življenje. To razpoloženje se ni niti za las izpremenilo, ko je markiza rodila soprogu hčer.
Minilo je več let, ko je izbruh vojne (1688) povzročil poziv tako zvanega bana Arriereskega, tako da je bil marki v službi bana Arriereskega včasih primoran zapustiti grad Nerbonneski.
Bodi. da mu je bil ta posel prenadležen, bodi da je hrepenel proč iz enoličnega življenja in da mu je zamrzelo in postalo dolgočasno celo razmerje z markizo, kakorkoli! Vstopil je v armado in se mu je posrečilo, dobiti eskadron v dragonskem polku grofa Saint Hermineskega. In tako je čisto izostal z doma.
Četrt ure hoda od gradu Neronne je bila opatija v Miserayu, ki so jo imeli regulirani avguštinci. Eden izmed teh menihov je obenem upravljal grajsko kapelo v Nerbonneu. Ta služba mu je nalagala, da je vsako nedeljo bral mašo v kapeli. Obenem je bil ta svečenik od nekdaj tudi spovednik gospode Ner-bonneske. Tako se je zgodilo, da je markiza namesto v cerkev v Jeu, ki je bila prav za
Takoj po konstituiranju koalicije
se bodo nadaljevali razgovori z Demokratsko zaiednico v svrho ustanovitve enotne demokratske fronte.
Ustanovitev koalicije samostojnih demokratov in radičevcev spremljajo vsi politiki z največjo pozornostjo.
V sredo se je zopet sestala
Narodna skupščina k seji,
Po prečitanju zapisnika je zemljoradnik La-zie v imenu opozicije podal izjavo proti neprestanemu odlaganju skupščinskih sej, kar je znak, da vlada nima pripravljenega nikakega gradiva.
Kljub tolikim vprašanjem, ki nujno čakajo
rešitve.
Narodna skupščina zopet ne more priti do dela.
Predvsem bi se moralo spraviti pred skupščino davčno vprašanje, a je zadevni predlog že na prejšnji seji vladna večina odklonila. Torej tudi klerikalci niso za izenačenje davkov, dasi so včasih v opoziciji neprestano vrteli to vprašanje. Slovenskim volilcem se odpirajo oči. ko vidijo, da je SLS začela slepo slediti radikalskim težnjam, ki imajo prav malo skupnega s slovenskimi koristmi.
DOL PRI LJUBLJANI. (Pretep.) Zopet se moramo oglasiti v «Domovini». Običajno je, da na deželi skoro ne niinc zabava brez prepira in pretepa. Tako se je zgodilo minulo nedeljo tudi pri nas. Prišli so neki klerikalni izzivači ter izzivali ljudi z raznimi besedami. Neki klerikalec cerkveni pevec se je spravil na tovarniškega delavca Ivana Tckavca iz Kleč, kateremu je zadal telesne poškodbe, da je moral ta iskati zdravniške pomoči. Raztrgal mu je tudi obleko. Mislimo, da cerkveni pevec ni ravnal baš krščansko.
GORNJI LOGATEC. Na prošnjo Jugosloven-ske Matice bo priredilo sokolsko društvo v nc-oeljo 13. t. m. ob pol 8. zvečer v Sokolskem . omu obletnico nesrečnega rapallskega dne. Na sporedu so: govor, deklamacije in dramatični nrizor «Jugana, vila najmlajša*. K prireditvi vabimo vse brez razlike stanu in strankarske pri-r dnosti. Manifestirati hočemo svečano, da vprašanje našega Primorja ni vprašanje enega samega stanu ali stranke, temveč vsega našega naroda. Podobne manifestacije se bodo vršile po vsej državi. Istega dne se bodo zbirali tudi de-narni prispevki za Jugoslovcnsko Matico. Po prireditvi v domu se bo vršil Martinov večer v gostilni br. Lenassija.
MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. V zadnji številki «Slovenskega Gospodarja* poziva dopisnik občane, naj ne podpišejo kandidatno listo, Katere nosilec je g. Škoberne. Dopisnik iz Laškega naj bo brez skrbi v zadevi podpisov, ker naša gospodarska lista je že podpisana. Vsa hujskanja ne bodo pomagala ničesar, ker so se občani odločili za nepolitično gospodarsko listo. Naši možje bodo imeli mnogo posla, da bodo uredili žalostne razmere v občinski upravi. Nadvlade raznih Deželakov, dr. Godniča, Podreber-ska ter konzumarjev itnamo dovolj. Potrebno je, da si izvolimo zastopnike, ki bodo znali ceniti naše zaupanje. Razni odpuščeni pomožni občin-: ki blagajniki, konzumarji in zasilni tajniki bodo i"iSe!i grdo gonjo proti gospodarski listi, ker imajo strah pred vsako kontrolo nad njihovim gospodarstvom v občinski upravi. Slični agenti bodo prišli med volilce, grozili z Bogom in vragom ter proglašali našo listo za brezversko. Vsak voftJec naj s sličnim političnim mešetarjem obračuna na kratko in mu zabrni v obraz: «Naša gospodarska lista je nepolitična, ni proti cerkvi in duhovnikom, pač pa stremi za tem, da se iz-1' ljša celokupno gospodarstvo v naši občini.* Kcfor je proti temu, je proti kmetu, delavcu in slehernemu davkoplačevalcu. Vsak pošten davkoplačevalec bo šel v boj za nepolitično gospodar-
sko listo, poučil omahljivce, ki so danes še pod komando Deželakovih konzumarjev in dr. Godniča, ker se zaveda, da s tem pomaga urediti gospodarstvo pri občinski upravi in s tem dela v prid vseh občanov davkoplačevalcev. Najvažnejša naša naloga je, da spravimo politiko iz občinske uprave in uvedemo pravo gospodarsko delo. Ceste imamo vse uničene, vozovi se pogrezajo v blato do osi. Po stari tukajšnji navadi delamo posestniki tlako na cestah, ko končamo prevažati naše pridelke. Od visokih doklad, katere plačujemo občini, ne preostaja niti pare za popravo občinskih cest. V tem oziru so posebno prizadeti kraji Modrič, Strensko, Lože, Sv. Miklavž, Globoko, Plazovje in Radoblje. Ni čudno torej, da se je med nami vzbudila misel: «Po-magaj si sam in Bog ti bo pomagal.* Občani! Vaša dolžnost Vam veleva, da greste krepko na delo za Gospodarsko listo, da bo naša zmaga 27. t. m. častna.
MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Naši gospodje klerikalci se zelo razburjajo, ker bo pri volitvah v občinski zastop vložena tudi gospodarska lista. Po svoji klerikalni nestrpnosti zmerjajo in sramotijo vsakogar, ki ne trobi v njihov rog. Gospodje si menda domišljujejo, da imajo občino v zakupu. Zadnji «Slovenski Gospodar* zopet hvali zasluge klerikalnih očetov za blagor občanov. Pisec članka naj enkrat pride v šmi-klavško blato, potem pa bo moral reči, da je naša občina glede blata in zanemarjenih potov vzor vseh občin v ljubljanski oblasti. Radovedni smo, ali bo pri teh volitvah tudi vera v nevarnosti. Poudariti moramo tudi, da občinska pisarna ni pravo mesto za agitacijo.
SV. MIKLAVŽ PRI RIMSKIH TOPLICAH. V zadnji številki «Domovine» smo čitali v dopisu iz Modriča pri Laškem, da ima gerent dr. Godnič pri okrajnem zastopu v Laškem 2500 Din mesečne plače. Dr. Godnič je obenem tudi koncipijent pri dr. Flegu v Laškem, ki se je svoječasno izkazal za pristaša radikalske stranke. Novica je med tukajšnjimi prebivalci vzbudila precej pozornosti zaradi tega, ker si dr. Roš za časa svojega gerentovanja ni računal nikake plače, medtem si pa dr. Godnič, ki predstavlja v SLS kmečkega zastopnika, računa mesečno plačo 2500 Din. Res pravi zastopnik nas kmetov davkoplačevalcev, in resen kandidat za bodočo Narodno skupščino iz našega okraja.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Minulo nedeljo je prečita! naš g. župnik ukaz, s katerim se prepoveduje damam in gospodičnam naslednje: 1. nošenje kratkih kri! (krila morajo segati najmanj eno ped pod koleno); 2. nošenje kratkih rokavov (rokavi morajo segati do zapestja); 3. nošenje odprtih bluz (bluze morajo biti zapete z ovratnikom). Prizadete so na nejasnem in prosijo g. župnika za pojasnilo, ali je pastirski list naperjen proti zimskemu mrazu ali poletni vročini in kje se nahajajo one šivilje Orlice, katere se držijo tega modnega recepta.
GOVCE PRI SV. JEDERTI. Naša hribovita vas ima svojega občinskega odbornika, a naše ceste nimajo od njega ničesar. Pot od Sedraža mimo Primona na Govce je docela nesposobna za vozovni promet. Mož potroši mnogo časa za politiko SLS, a bilo bi bolje, da bi se brigal za naše ceste, sicer v bodoče ne bo deležen naših kroglic.
HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Zadnje čase prihaja med nas odpuščeni blagajnik Deželak z namenom, da nas vplete v mrežo politike SLS. Svetujemo imenovanemu, naj se raje poda v svojo domovinsko občino, ker v naši občini je do-igral svojo vlogo in prejel pismeno pohvalo z odpustom iz službe, kar je razvidno iz zapisnika občine Sv. Krištof.
REČICA PRI LAŠKEM. Klerikalni vodje so pričeli pri nas in v Hudi jami najgrši teror in se v ta namen poslužujejo najdrznejših sredstev proti naprednemu življu. Pri občinski upravi grozijo z gerentom, rudarjem z odpustitvijo iz službe in z reorganizacijo vse uprave pri rudniku, in to čisto po klerikalnem receptu. Njihovo geslo je: Rudnik Brezno-Huda jama mora postati za vsako ceno klerikalen. Da bi pospešili cvr>; rili. prožijo celo s stavko, čeprav se za-
vedajo, da nimajo od tega nobene koristi. Bivši pomožni in odpuščeni blagajnik občine Sv. Krištof g. Deželak pravi, da morajo vsi napredniaki v Rečici od rudnika proč. Prav tako v Hudi jami. Gospodu Deželaku povemo odkrito, da sprejmemo njegovo ofenzivo popolnoma hladnokrvno. Svetujemo mu, naj si poišče še več takih družabnikov Jcakor je g. dr. Godnič, pa mu vsi skupaj ne bodo prav nič pomagali, kajti kmalu bo prišel čas, ko bomo prešli tudi mi v ofenzivo.
SEVNICA OB SAVI. Telovadno društvo Sokol v Sevnici bo priredilo 1. decembra t. 1. v društveni dvorani br. Lamperja telovadno akademijo. Društvo se pridno pripravlja na ta nastop, samo, žal, trgovski naraščaj nima voditelja. Dobro bi bilo, če bi trgovski naraščaj prevzel kak član, oziroma podnačelnik. — V par dneh bo začela s telovadbo tudi naša konkurenca, ki ima baje že okrog 30 članov. Bratje, na delo, da nam ne zrasejo Orli preko glave!
Kmetijski pouk
NOVI SADNI VRTOVI.
Našemu sadjarstvu se obeta še lepa bodočnost, ako se bomo te naše panoge popri-jeli z večjo vnemo. Razmere za sadjarstvo so pri nas malone povsod ugodne. Kjer so pa posebno ugodne lege, tam bi morali naše nasade povečati in razširiti tiste sadne vrste, ki so kot namizno sadje za kupčijo posebno pripravne. Naša dežela je sadonosna, toda premalo vidimo lepih sadnih vrtov po naših krajih.
Po mnogih vaseh vidimo, da se nekaj sadnega drevja stiska okrog hiš, toda večjih in rodovitnih sadnih vrtov je malo. S sadnimi vrtovi je treba iti tudi ven. bolj na piano. Je sicer prav, da jih imamo okoli hiše, ali ni treba, da bi se tiščali samo tik doma. Poglejmo večje posestnike, kako si napravljajo v prikladnih legah svoje sadne vrtove. Kaj pa je lepšega, kakor vas, ki leži obdana od samih sadnih vrtov, nasajenih v lepih in pravilnih vrstah? In katera zemljišča dajejo več užitka kakor dobro oskrbovani in po potrebi gnojeni sadni vrtovi? Tukaj ni veliko vredna le krma, ki jo dobivamo s takih prostorov, ampak tudi dragoceno sadje, ki nam ob skrbni negi tudi bogato rodi. Po takih krajih kakor so naši, kjer je živinoreja glavna panoga gospodarstva, so sadni vrtovi zaradi bogatih krmskih pridelkov največjega pomena. Ob dobrem gnojenju z gnojnico in drugimi gnojili dobimo lahko po tri bogate košnje najboljše krme in nazadnje še pašo.
Sedaj jeseni je prilika, da se lotimo tudi tega vprašanja. Marsikje se da dobiti pripraven prostor za povečanje sadnega vrta ali pa naravnost za napravo novega sadnega vrta. Za nov sadni vrt si je treba napraviti načrt, iz katerega bodi razvidno, koliko drevja bo treba zasaditi, koliko daleč naj so vrste narazen in kake sorte se imajo zasaditi.
Potrebne jame je treba že sedaj na jesen izkopati in ravno tako poskrbeti, da se naroči potrebno drevje iz zanesljivo dobrih drevesnic. Glede sort se je pa držati maloštevilnih sort sortimenta, ki se je določil od strani sadjarskih strokovnjakov za Slovenijo.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Na domačih in tujih tržiščih so se cene popravile, zlasti turščici. Povod temu so novejše cenitve žitne letine, ki sicer govore o obilnem pridelku, kateri pa je v važnih žitorodnih državah deloma pokvarjen zaradi slabega vremena ob žetvi. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 8. t. m. naslednje cene (na debelo za 100 kg); postavljeno na slovensko postajo): pšenica: baška 342*50 do 345 Din; sremska 337*50 do 340 dinarjev, slavonska 337-50 do 340 Din; t u r š č i-

ca: baška 240 do 270 Din; oves: 275 dinarjev; moka «0»: 480 Din.
ŽIVINA. Cene precej stalne, dasi je priličen izvoz. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje povprečne cene: voli: prvovrstni 8-50 Din, drugovrstni 8 Din, tretje vrstni 7 Din; krave debele 5 do 6 Din; krave klobasarice 3 do 4 Din; teleta 12 do 14 Din. Prasci za rejo so se prodajali po 200 do 300 Din komad.
KRMA. Cene se gibljejo že dalje časa na eni in isti višini. V Ljubljani se prodaja: seno, sladko po 80 Din; polsladko po 75 Din; kislo po 60 Din; slama po 50 Din; v Mariboru pa seno po 70 do 82-50 Din; slama po 35 do 42*50 Din za 100 kg.
HMELJ. V Žatcu (Češkoslovaška) je kupčija še prilično živahna. Cene so sc zadnje dni gibale med 2100 do 2325 Kč za 50 kg (70*70 do 78*30 Din za 1 kg). Nekaj našega savinjskega hmelja se je na žateškein tržišču prodalo po 1600 do 1650 Kč za 50 kg (po 53-90 do 54*80 Din 1 kg). V Savinjski dolini je kupčija zelo mrtva. Cene brez nosebnih sprememb.
Sejmi
11.	novembra: Moravče (okraj Kamnik), Poljane, Bučka, Laško, Studenec-Ig, Oplotnica, Cankova (samo za blago), Marenberg, Ormož.
12.	novembra: Bušeča vas, Spodnje Gorje (okraj Radovljica).
14.	novembra: Radeče, Šmartno pri Litiji.
15.	novembra: Metlika, Grahovo, Vransko, Bogojina, Gornja Radgona.
16.	novembra: Poljčane.
17.	novembra: Kandija (za živino in stavbni les).
19. novembra: Raka, Sv. Jurij ob južni železnici (okolica), Slovenjgradec, Podsreda.
Kraljevo sožalje dr. Žerjavu. Narodni poslanec g. dr. Gregor Žerjav je prejel od ministra dvora pismeno sožalje Nj. Vel. kralja povodom smrti soproge ge. Milene Žerjavove.
*	Skupina angleških novinarjev in zdravnikov bo prispela v Jugoslavijo. S sodelovanjem zagrebškega društva za tujski promet se bo ob Veliki noči prihodnjega leta priredil večji propagandni poset angleških zdravnikov in novinarjev v Jugoslavijo. Angleški gostje, ki bodo pripotovali preko Jugoslavije, si bodo pri tej priliki ogledali najlepše naše kraje.
*	V Julijski Krajini hočejo slovenščino popolnoma iztrebiti. Te dni so v Italiji proslavljali deveto obletnico zmage, katere je italijansko časopisje vedno polno in katero presoja inozemstvo popolnoma drugače. Slovesnosti so se vršil tudi v popolnoma slovenskih krajih. V Bazovici je neki govornik omenil, da se bo v Julijski Krajini vedno bolj širil italijanski jezik, ki bo pregnal slovenščino, zadnji ostanek barbarske vladavine. Italijanska širokoustna gobezdavost je brezmejna, neprestano govoriči o stari italijanski kulturi in se baha z njo, žal pa od tiste stare italijanske kulture danes v Italiji ne vidimo mnogo. V res kulturni državi bi bil izrodek fašizma nemogoč. Budalosti in grda nasilja, ki jih zakrivljajo naduti fašistični voditelji, pač v vsem svetu utrjujejo prepričanje, da je Italija danes ena kulturno in prosvetno najbolj zaostalih dežel v Evropi.
*	Pokojninski sklad za vdove in otroke umrlih državnih uradnikov. Finančni minister je sestavil posebno komisijo, kateri je poverjena naloga. da izdela uredbo o penzijskem fondu (pokojninskem skladu) za vdove in otroke umrlih državnih uradnikov in uslužbencev. S to uredbo se bo obnovilo obligatno vplačevanje prispevkov v fond. Prispevali bodo vsi državni uradniki in
sicer akt o priključitvi katastralne občine Lopate k celjski okoliški občini nujno rešil, vendar šele v času, ko je teklo že reklamacijsko postopanje za občinske volitve. Zato številnim klerikalnim reklamacijam ni bilo mogoče ugoditi. Pristavimo še, da bi prošnja glede priključitve še danes ležala kje zaprašena pri velikem županu, ako ne bi bile pravkar razpisane občinske volitve v celjski okolici. Klerikalcem ni šlo za drugo kakor za klerikalne glasove, ki jih pa za enkrat ne bo.
*	Žrtev nepoučenosti. Te dni je razpravljal tiskovni senat mariborskega okrožnega sodišča o tožbi zdravnika iz ptujske okolice proti kmetu klerikalcu, ki je poslal pred meseci v »Slovenskega Gospodarja« lažniv dopis, da so zdravniku umirali otroci zaradi napačnega cepljenja. Zdravnik je imel zavoljo tega velikansko škodo in sramoto. Ko je nato vložil* zdravnik tožbo proti uredniku «Slovenskega Gospodarja« zaradi klevete po tiskovnem zakonu, je uredništvo izdalo ime pisca, nakar je tožil zdravnik slednjega. Tiskovno sodišče je dopisnika obsodilo v večdnevno zaporno kazen, plačilo 3000 Din globe, 5000 Din odškodnine zdravniku in še stroške dveh advokatov bo moral plačati obsojenec. Kakor je siromak zaslužil svojo kazen, tako so še bolj in pravi krivci oni, ki zavajajo neuko ljudstvo v sovraštvo proti učiteljstvu in zdravnikom na deželi. Gospodje okrog »Slovenskega Gospodarja pa bi morali kmeta tudi poprej opozoriti na posledice kaznivega dopisa po tiskovnem zakonu, ker bi se nevedni kmet sicer gotovo ne odločil za objavo.
*	Trafikantie groze z zatvoritvijo trafik po vsej državi. V nedeljo se je vršil v Beogradu kongres trafikantov iz vse države. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o znižanju odstotka trafikantom od pet na štiri. To znižanje naj bi stopilo v veljavo s 1. januarjem 1928. Trafikanti so proti temu znižanju, ki že itak neznatne dohodke trafikantov še bolj zniža, odločno protestirali in zagrozili, da bodo. po vsej državi
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 ameriški dolar za 56-20 do 56-40 Din; dne 8. t. m. pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800*50 do 803*50 dinarjev;
100 nemških mark za 1355*50 do 1358*50 Din; 100 italijanskih lir za 309*56 do 311 "56 Din; 1 ameriški dolar za 56-65 do 56"85 Din; 100 francoskih frankov za 222-25 do 224*25 dinarjev;
100 češkoslovaških kron za 168-05 do 168-85
denarjev.
uslužbenci kakor v dobi do uveljavljenja urad- j za tri dni ustavili prodajanje tobaka in monopol-
niškega zakona iz leta 1923.
Pismo iz Nemčije. Iz Marl-Hiilsa nam pi šejo: Prosim Vas, da mi po dolgem času zopet
nih predmetov. Ako tudi to ne bo pomagalo, bodo ! sploh ustavili razprodajanje.
Lepo uspelo Martinovo prireditev v Melju
odstopite malo prostora v ljubi «Domovini», da pri Mariboru so imeli v soboto zvečer tamošnji
na kratko opišem, kako se imamo. Od meseca j marca dalje smo prav zadovoljni. Prav lepo v i
demokrati. To je bil prvi poskus demokratskega večera v Melju, ki se je v vsakem oziru obnesel.
miru živimo in nam v zadnjem času nihče ne Uspeh nas veseli tem bolj, ker vodijo meljsko kali miru. To sc tudi vidi v našem Jugoslovan- j organizacijo odlični možje najraznovrstnejših po-skem delavskem društvu, ki je v tem letu dobro j klicev brez akademikov, napredovalo, tako da je redko dobiti rojaka, ki ne bi bil naš Član. Le tu pa tam se še dobi kdo, ki ne ljubi resnice. Takim pa ni pomoči. Kakor j nepričakovano dobro obiskan. Blaga kakor ži-lansko leto smo tudi letos v nedeljo 16. oktobra vine je bilo dovolj. Kupčije pa so se sklepale,
* Lepo obiskan sejem v Dolnji Lendavi. Kakor poročajo, je bil zadnji sejem v Dolnji Lendavi
Kratke vesti
= Kmetijska šola na Grmu je s koncem oktobra zaključila šolsko leto 1926./27. Letnik je dovršilo 31 učencev; od teh s prav dobrim uspehom 5, z dobrim uspehom 23 in z zadostnim uspehom 3. Jubilejno pohvalno diplomo je dobil kot vsestransko najboljši učenec Albert Breznik iz Globasnice na Koroškem. Učenci so se poslovili od zavoda s prisrčno domačo prireditvijo ter odšli polni idealnih načrtov za bodočnost na svoje domove. Želimo, da bi ti za vse lepo in dobro navdušeni mladeniči krepko pomagali kmetskem stanu do boljših časov. — Usposobljenosti izpit za učitelja na kmetijsko-nadalje-valnih šolah je položil 26. oktobra t. 1. na kmetijski šoli na Grmu g. Gvidon Pahor, šolski upravitelj v Skaručini. Zaradi poklica na orožne vaje je moral kmetijski tečaj, ki ga je prej obiskoval na omenjenem zavodu, tik pred izpitom zapustiti. Tako je izpit položil naknadno. — Novo šolsko ieto 1927./28. se je pričelo na kmetijski šoli na Grmu v pondeljek 7. t. m. Sprejetih je 52 gojen-(33 v celoletno Šolo, 19 v I. tečaj zimske
cev šole).
X


Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" ie za nas!
imeli društveno prireditev, vinsko trgatev s ples-nim venčkom, ki je ugodno uspela. Tudi letos j so naša bratska društva polnoštevilno posetila prireditev in s tem pripomogla k lepemu uspehu. Mi se oddaljenim rojakom na tem mestu lepo zahvalimo, posebno rojakom iz Suderwicha, Gladbecka, Recklinghausena-Siid, Dorstna in Buer-Hassela ter gosp. predsedniku zveze, ki jim ni bila pot predolga k nam v samotni MarI, da smo tem laže zapeli par naših domačih pesmi. Hvala tudi onim društvenim članom, ki so podarili vence, in onim, ki so z vso vnemo pomagali pri okraševanju dvorane. Bržkone bomo v januarju imeli v našem društvu obdarovanje otrok naših društvenih članov. I. M.
*	Nad 2000 predavanj proti pijančevanju. Nikola Gjurič, učitelj in zastopnik ministrstva za narodno zdravje, je od feta 1919. dalje križem prepotoval Jugoslavijo ter priredil nad dva tisoč predavanj proti alkoholizmu.
*	Za občinske volitve v občini Celje-okolica je bilo vloženih 7 kandidatnih list, in sicer: lista Združene gospodarske stranke (demokratje, narodni socijalisti in radičevci), gosposka lista SLS, kmečka lista SLS, ter liste socljalistoV, komunistov, narodnih radikalov in Nemcev. Nosilec tako zvane nemške liste je iz dosedanjega občin-skga odbora dobro znani Petschuch iz Gaberja Klerikalci so že pili na medvedovo kožo ter trdno računali z dejstvom, da jim bodo že pri teh volitvah priskočili na pomoč klerikalni volilci iz Lopate. Veliki župan je na pritisk klerikalcev
žal, bolj po redko, ker ljudje nimajo denarja.
*	Regulacija potoka Hudinje pri Celju. Oblastni odbor mariborske oblasti je dovolil odboru za izvedbo regulacije Hudinje znesek 150.000 Din.' Ker je uspelo v zadnjem času odstraniti vse ovire radi odstopa zemljišč obrežnih mejašev za izvedbo prekopov, je regulacija zasigurana.
*	Za občinske volitve vMirni peči so vložile svoje liste: Obrtniško delavska stranka, Kmetska stranka, SLS in Obrtno-delavska-kmetska zveza. V Trebnjem so vložile liste SKS, SLS in Kmetsko-delavska stranka. Vložila bo svojo listo tudi SDS.	\
Nemca so si izvolili. Prejšnjo nedeljo je imela Zadruga kovinarjev v Ptuju svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so bile tudi volitve' novega načefstva. Tej zadrugi načeluje znan! Nemec g. Spruschina, nekdanji Ornigov zavez-' nik. Na občnem zboru se je zbralo 81 članov, od katerih je glasovalo slovensko samo devet, vse drugo pa za g. Spruschino. To se je zgodilo v slovenskem Ptuju z Izrazito slovensko okolico devet let po narodnem osvobojenju.
*	Izobrazba samaritanov. Od ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa smo prejeli: Vse nacijonalne države imajo dobro izvežban kader človekoljubnih delavcev, ki so vsak trenutek na mestu hipne nesreče in nudijo ponesrečencem prvo pomoč. Naša bratska Češkoslovaška ima 15.000 samaritanov, ki požrtvovalno in z veliko spretnostjo vrše človekoljubno del' Slovenski narod je usmiljenega srca in rad v -
maga v nesreči. Večkrat pa ljudje v hipni zmedenosti in nevednosti nesrečo še povečajo in pospešijo katastrofo. Nujna potreba je, da se v področju ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa prirejajo poučni tečaji za prvo pomoč v primeru nenadne nesreče. Taki tečaji se naj bi (vršili v mestih in večjih industrijskih krajih, kjer |e zaposlenih mnogo delavcev pri nevarnem tielu. Krajevni odbor Rdečega križa v Trbovljah Je že začel s tečajem, v katerega se je vpisalo tf>1 moških in 58 ženskih tečajnikov. Ta tečaj ,vodi gospod dr. Hugo Baumgarten. V Ljubljani iie otvoril tečaj odbornik oblastnega odbora Rdečega križa, zdravstveni nadsvetnik gospod dr. Mavricij Rus, ki je že pri raznih prilikah predaval o prvi pomoči. Vabimo gospode zdravnike |v mestih in na deželi, da se zanimajo za to člo-iivekoljubno delovanje. Apeliramo na vse naše krajevne odbore in druge človekoljubne institucije, da nas podpirajo pri započetem delu. Prijave za sodelovanje se naj pošljejo oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, ki bo dal rade volje potrebne informacije. Pri tej priliki opozarjamo na poljudno pisano knjigo «Prva pomoč« od dr. M. Rusa, ki bo kot priročna knjiga dobro služila predavateljem in udeležencem tečajev.
*	Trhel most se ]e podrl. V Savinjski dolini med Ljubnim in Lučami je gotovo vsakemu planincu znana Jezernikova brv, ki vodi od državne ceste preko Savinje na drugi breg. Nedavno je jahal preko brvi na konju Jezernikov hlapec, za katerim je šel drugi konj. Na drugi polovici mostu že blizu desnega brega se je most, ki je bil očividno že trohnel, naenkrat podrl ter je hlapec s konjem vred padel pet metrov globoko v Savinjo, ki je tod deroča in polna velikih skal. Hlapec in en konj sta srečno prebredla na suho, drugi konj pa je skoro utonil. Orožništvo iz Luč je s pomočjo domačinov potegnilo ubogo žival na cesto, odkoder so konja odpeljali v Luče. Čudno je, da se za ta most ni nihče brigal.
*	Ameriške novice. V Clevelandu je umrl pretekli mesec Dominik Perko v starosti 35 let. Pokojni je bil doma iz Velike Globoke pri Krki na Dolenjskem. V Ameriki je bival 35 let. Zapustil je ženo in osem otrok. — V Charlestonu se je po nesreči ustrelil Slovcnec Viljem Pošingcr. — V kraju Kingdon Mineš se je smrtno ponesrečil ,v rudniku 23Ietni Josip Lamut. Pokojni je bil doma iz Sel pri Dragatušu v Beli Krajini. — Nedaleč od Milwaukee se je zgodila težka nesreča, katere žrtev je postala spoštovana rojakinja gospa Sagadinova. Z vozom so peljali pohištvo iz Chicage na farmo, kamor se nameravajo preseliti. Voznik je zaspal in vozilo je z vso silo treščilo v telefonski drog ter se prevrnilo. Durgim, ki so bili na vozu, se ni nič zgodilo, Sagadinova je pa prišla z desno nogo pod voz, ki ji jo je čisto zmečkal. Ponesrečenko so prepeljali v bolnico.
*	Lovski blagor. Pišejo nam: Gospodu Frideriku Vivodu, pekovskemu mojstru in lovovodji pri lovskemu najemniku g. dr. Franu Rošu v Laškem, je bila 6. t. m. lovska sreča posebno mila. kajti v tako zvanih Borovkah pri Rimskih Toplicah je pogodil 35 kg težkega divjega kozla, kar je za naše kraje redek dogodek.
*	Mačka, ki je imela tekom 14 dni dvakrat mlade. Pišejo nam: Pri g. Zalar ju na Starem trgu v Ljubljani je mačka nedavno povrgla dva zdrava mladiča, 14 dni nato pa še nadaljnja dva. K temu zanimivemu, redkemu pojavu pripominjamo, da so vsi štirje mladiči normalno razviti in zdravi. Pravijo tudi, da je muca vseh štirih potomcev enako vesela.
*	Škrlatinka v Novem mestu. V Novem mestu, Mirni peči in v Št. Petru se je pojavila škrlatinka. Zdravstveno oblastvo je sporazumno s šolsko oblastjo odredilo, da se v vseh teh krajih ukine ljudskošolski pouk do 15. t. m. V Novem mestu je poleg tega ukinjen pouk v I. gimnazijskem razredu.
*	Čudna nesreča. Pišejo nam: Na praznik iVseh svetnikov je prišla v Bezgovici (župnija Zibika) telica g. Jožeta Zaberla na sosedovo hlevsko streho in je padla šest metrov globoko. Potem se je valila še okoli 40 metrov po hribu prez .vinograd, kjer je napravila precej škode.
Lastnik je že mislil, da se je žival ubila, toda po čudnem naključju je telica ostala popolnoma zdrava.
*	Strašna smrt železničarja. Na postaji v Re-tečah na Gorenjskem je povozil vlak železniškega sprevodnika Fr. Mihovca, ki je stanoval na Trati v bližini kolodvora. Vlak ga je prerezal na dvoje. Kako se je zgodila nesreča, ni dognano.
*	Gozdni požar pod Stolom. Prejšnjo nedeljo je nastal v gozdovih brezniške občine pod karavanškim Stolom požar, ki je zavzel precejšen obseg. Suho listje in mahovje je ogenj še bolj podnetilo. Ogenj so opazili med drugimi tudi kmetje v Zabreznici in Mostah ter so pohiteli v večjem številu z lopatami in sekirami na pomoč. Grozila jc velika nevarnost, da se ogenj razširi preko vrha na severno stran, kjer so lepi gozdovi. Kmetje so takoj pričeli z omejevanjem ognja ter se jim je posrečilo požar zadržati. Gorelo je
moških uvajal v njihov novi poklic. Nekatere so se prilagodile novemu življenju, druge pa so se upirale, a Tomaš jih je znal kmalu ukrotiti. Delal je s tem seveda mastne kupčije in tudi oddajal dekleta raznim gospodom «v najem«. Ko so se ti stalni odjemalci naveličali svojih prijateljic, jih je Tomaš spravil v svojo javno hišo v Novi Sad, zalagal pa ž njimi tudi druge javne hiše v Vojvodini. V zvezi z aretacijo Tomaša in njegove ljubice je bilo aretiranih še okoli 50 drugih oseb, ki so bile udeležene pri tej umazani kupčiji.
* Še ua praznik vseh svetnikov. Na praznik vseh svetnikov je sedela skupina fantov iz celjske okolice v Grahovi gostilni v Gaberju. Polagoma je nastal iz prepira pretep, a ko so poklicali službujočega stražnika, splošen beg pretepačev. Višji stražnik Vekoslav Štokl je prijel 21letnega Jožefa Krajnca iz Dobrove, delavca v VVestnovi
v gozdu posestnika Salmika iz Zabreznice, ki; tovarni. Ko pa ga je hotel odpeljati na stražnico, trpi s tem precejšnjo škodo. Verjetno je, da jc je Krajnc potegnil nož. zabodel stražnika v desno kdo vrgel ogorek cigarete ali vžigalice v listje, in levo roko ter zbežal. Štokl je bil težko ranjen k! je pričelo tleti radi izsušenosti. Potrebna je oddan v celjsko bolnico. Drugi dan je policija
pač previdnost.
Motor trčil v vlak,
Te dni zvečer je na
Krajnca aretirala.
,.„?„;: „H f, „	V-r ~ r	T * Pretep pri Malem vrhu. Ko sta kmečka
^ F , , l - V ?nb°r tf zcIezil!skl ura i fanta Jakob Berčon in Josip Kozlevčar na poti i L^ tZir!0rT k°leS°m K-,V°Zcečl,Sex;Proti Malem» vrhu prepevala pesem «Kaj nam i„	2 3izarad'Sfka \ [ Sokličjpa morejo«, ju je napadel Anton Cekar iz Tre-
ISnn	3e	aj' Sta PreCCJ beljevega. Berčona je zabodel z vojaškim bo-
S , ■	- ri. ™ , dalom v roko, Kozlevčarja pa prav tako občutno
V celjsko Javno bolnico so pripeljali 381etno
služkinjo Ano Spešičevo iz Prebrovnika pri Ptuju. Med vožnjo je padla iz vlaka med Celjem in Laškim. Dobila je le lahke poškodbe. V bolnico so nadalje pripeljali težko poškodovanega kovaškega pomočnika Jakoba Pukla iz Škofje vasi. Napadel ga je 1. t. m. v gostilni v Arclinu pri Vojniku neki neznanec.
* Krava padla v prepad. Neki mesar je gnal skozi Šklendrovec v Zagorje kravo. Na poti nad Purgarijevo žago na vrhu klanca se je umaknil nekemu vozu. Zaradi ozke ceste pa se je krava zvrnila v globok prepad. Vsi poskusi, da bi jo spravili iz prepada, so bili zaman, mesar je moral pustiti žival v prepadu, nakar so jo čez več dni dobili neki delavci. Za njihov trud jim je prepustil mesar vse meso, njemu pa je ostala samo koža.
4 Avtomobil zgorel. V Gotni vasi v bližini
ranil. Cekar se bo za svojo ne posebno častno junaštvo zagovarjal pred sodiščem.
*	Vlom v Lipi. Pred kratkim so neznani zli-kovci vlomili v žganjarno Franca Zadravca v Lipi pri Turnišču ter odnesli 50 litrov žganja. Nato so vzeli iz shrambe velik lonec masti. Vlomili so s ponarejenimi ključi. Sledi niso pustili za seboj nobene.
*	Drzna mlada roparja. V noči od sobote na nedeljo sta na poti od Kamnice proti Mariboru napadla lSIetni Josip Kajšler iz Limbuša in 191etni Josip Vezovnik z Vrhovega dola pri Mariboru 61 letnega starčka železniškega vpokojenca Antona Tajnška ter ga tako pretepla, da je nezavesten obležal na cesti. Pri tem sta mu siroveža raztrgala obleko in ga oropala za 500 Din. Oba napadalca so orožniki aretirali.
*	Uboj v Podlipovci. V Podlipovci (občina
Štanglovega gospodarskega poslopja je zgorel Kolovrat) je živel na domačiji pri svoji sestri, štirisedežni avtomobil, v katerem so se vozili omoženi Šestarjevi, 601etni samec Anton Doli neki zagrebški potniki. Od avtomobila je ostalo nar. Te dni ponoči je odšel skupaj s svojim ne
le železno ogrodje. Potniki so ostali vsi nepoškodovani.
*	Neznani tatovi svinje. V Kozmincih pri Ptuju pri g. Writzlu, posestniku žage, so neznani tatovi nedavno noč ubili 150 kg težko svinjo ter jo odnesli. Sumi se, da so tatovi bili Hrvati, ker leži Writziovo posestvo tik ob hrvatski meji med obširnimi gozdovi.
*	Nevaren tat v kajbici. Cerkljanski orožniki so aretirali 181etnega Pavla Betona, doma iz Grada pri Cerkljah. Dasi je še mlad, vendar ima že težke grehe na vesti. Zlasti se udejstvuje kot tat. V planinah na Krvavcu je ukradel in odpeljal dva vola. Enega je zaklal in prepeljal meso domov, drugega pa je imel skritega. Aretiranec je vse priznal. Med drugim je izpovedal, da je on ukradel maja meseca izpred kranjskega poštnega poslopja kolo g. Horaku. Zadnje čase se je Beton potepal po Štajerskem v raznih krajih in živel pod napačnim imenom Pavel Bogataj.
*	Aretacija trgovca z dekleti. V Beogradu so aretirali nekega 30Ietnega Jovana Tomaša in njegovo ljubico 271etno Marijo Mikičevo, s katero je Tomaš vzdrževal v Novem Sadu javno hišo in kupčeval z dekleti. Pri zaslišanju so dognali senzacijonalne stvari. Jovan Tomaš je iskal za svojo javno hišo lepa mlada dekleta. Neki trgovski pomočnik Štefanovič mu je pomagal loviti take ptičice v Beogradu pod pretvezo raznih dobrih služb. Res mu jih je šla na Iimanice cela vrsta, med njimi tudi hčerke bogatih rodbin. Baje ie med žrtvami tudi neka Slovenka, doma iz okolice Bleda. Tomaš je deklicam obetal od-
čakom 16!etnim Francetom spat na pod. Kmalu sta obadva opazila, da se plazijo okoli hiše trije sumljivi moški; dva sta se splazila v sinjsko kuhinjo, eden pa v klet. Dolinar se je takoj za silo oblekel, pograbil od voza vago in šel s poda naravnost v svinjsko kuhinjo, kjer je zaklical: «Ali ste prišli krast?« Nato je nastal pretep in neznanci so vrgli Dolinarja skozi okno ter ga še zunaj tepli. Dolinar je parkrat vzdihnil in nato utihnil. 161etni France Šestar si je šele pol ure nato upal iti pogledat, kaj je z Dolinarjem. Našel ga je že mrtvega. Zločina osumljeni Anton in Jože Kuhar ter Janez Ševerka so bili aretirani. Sicer krivdo taje, toda razne okoinosti govore za to, da so aretiranci res krivci.
*	Opasen vlomilec pod ključem. V Kandiji so aretirali nevarnega vlomilca Franca Rataja, ki so ga že delj časa zasledovale vse orožniške postaje na Dolenjskem. Rataj je po poklicu čevljarski pomočnik, rojen v Gornjem Suhadolu, pristojen pa v občino Št. Peter. Vse številne vlome na Dolenjskem ima večinoma Rataj na vesti. Pred dnevi se je priklatil v Kandijo k štembnrju in se splazil v spalnico, kjer je upal na izdaten plen. K sreči pa ga je zapazila domača hčerka Valerija, ki je poklicala očeta na pomoč. Tako je bil Rataj aretiran in odveden v zapore novomeškega okrožnega sodišča.
*	Vino in nož. Nedavno so dobili v Blagovici pri Lukovici novega župnika. Zvečer istega dne so se fantje Fran Štrukelj, Ferdinand Omahna in Filip Karnar v vinjenem stanju sprli pred gostilno pri Krvinu zaradi nekega starega sovra-
lične in dobro plačane službe ter jih vabil, naj štva s 251etnim Francem Novakom, katerega so ostanejo v njegovem «zavodu», dokler se vse naganjali domov. Novak je šel fskat tovarišev, ne uredi. Med tem jih je s pomočjo razuzdanih da bi se mu proti napadalcem pridružili Ker se
mu ni nihče odzval, je sam odšel za napadalci po državni cesti. Ko je prišel kakih 400 korakov daleč, so napadalci planili nadenj ter ga je eden zahodel z nožem v srce. Nesrečni Novak je v par minutah izdihnil. Napadalci so bili šc isto noč aretirani.
*	Dva potresna sunka v Mostarju. V Mostarju so te dni čutili ob dveh zjutraj in ob pol 11. dva precej močna potresna sunka. Škode potres ni napravil.
*	Zločini razbojniške tolpe Prpiča Malega.
Preiskava proti Prpiču Malemu in njegovim tovarišem je v glavnem zaključena. Preiskovalni sodnik dr. Puškaš je odpotoval v Mitrovico v tamošnjo kaznilnico, da zasliši pajdaše znanega razbojnika Jovana Čaruge, dočim se je nedavno vrnil iz Lepoglave, kjer je istotako zasliševal Ča-rugove pajdaše. Če ne bodo do glavne obravnave zvedeli še za več zločinov Prpičeve razbojniške tolpe, se bo Prpie Mali zagovarjal s svojimi tovariši za 68 zločinov, od roparskih umorov do običajnih tatvin in vlomov. Za teh 68 zločinov bodo odgovarjali v prvi vrsti naslednji člani Prpičeve tolpe: Pavle Prpič Mali, Jurij Prpič, Krmpotič, Smojv.er, Krbanec, Šikič, Krkič, Brda-rič, Vukovič in Budak. Poleg te desetorice se bo zagovarjalo tudi 25 njihovih pajdašev, tako da bo sedelo na obtožni klopi skupno 35 oseb.
*	Uboj v Majšpergu. V Majšpergu opravlja tvrdka Treo & Co. zidarska dela. Med drugimi tam zaposlenimi delavci sta se nahajala tudi zidarska vajenca Rojs in Mihelač. Te dni sta šla z nekim delavcem v bližnjo gostilno, kjer so obrezovali repo. Vsak je dal za liter vina. Preden so se razšli je prišlo zaradi neznatnega prepira do pretepa, v katerem je zamahnil Rojs, doma iz Krčevine pri Vurbergu, proti svojemu tovarišu Martinu Mihelaču iz Zbavc z odprtim nožem ter ga zadel v prsa. Mihelač se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Storilec se je prestrašil svojega nepremišljenega dejanja, stekel je hitro po ljudi in po duhovnika. Naložil je končno svojega tovariša na voz in ga dal prepeljati v bolnico v Ptuj, nakar se je šel javit orožnikom na Ptujski gori.
*	Blažiča in njegovo ženo bodo privedli v Zagreb. Italijanska oblastva bodo Blažiča in njegovo ženo, ki sta poneveriia, kakor smo že poročali, v Zagrebu ogromno vsoto denarja, izročila našim oblastvom, ker mu ne priznavajo italijanskega državljanstva. Blažič je namreč že od prevrata dalje živel v Jugoslaviji in se nekaj časa nahajal v orožniški službi. Pri Blažiču so našli še 223.000 Din. Ostanek 140 tisoč dinarjev je Blažič baje izročil znanemu žeparju Ivanu Vu-grinoviču, za katerim je odrejeno zasledovanje.
*	Pri ljudeh z oslabelim delovanjem srca pripravi kupica prirodne grenčice «Franz Josef», zaužita vsako jutro na tešče, lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srca so prišli do zaključka, da celo pri težkih oblikah napak srčnih zaklopnic učinkuje voda «Franz Josef» zanesljivo in brez vsakršnih težav.
ledeče srečke Mmum
kupljen© v Zadružni hranilnici,
r. z. z o. z. v Ljubila ni, Sv. Petra cesta St. 19, so bife
Izžrebane dne 7. t m.
Po On SiO"-
Po Din 2000*— so zadele št. 76.729 i 0.211, 70.242, 20.207, 70.211, 70.242. pa so zadele naslednje Številke:
14.135, 5.795, 5.786, 5.703, 5.763, 15.442, 30.938, 30.970, 53.423, 53.469, 53.475, 53.431, 66.639,66.670,66.695,91.762, 115.606, 115.626, 115.673. 8.005. 11.510, 11.554, 11.524, 20.822, 20.855, 20.891, 20.894, 32.458, 23.490, 23.444, 34.153, 47.791, 47.771, 47.796, 47.758, 48.549, 48.570. 59.313, 59.338. 60.836, 60.821, 60.886, 70.248, 70.299, 71.812, 83.268, 86.349, 86.386, 86.399, 96.950. 97.741, 110.111, 110.114, 110125,110.152,110.143,111.139,111 189.120113, 120.142, 123.386, 123.349, 9.394. 9.325, 9.331, 20.292. 20.209, 20.290, 20.213, 24.283, 24 287, 34.077. 34.014, 34.044. 61.277, 61.202, 70.248, 70.299, 71.812, 73.670, 73.687, 99.558, 110.780, 110.797, 122.752, 122.738, 122.773.
Opozarjamo, da se bo žrebalo do dne 7. decembra t. 1. vsak dan. Premije in glavni dobitki bodo, kakor vedno, izžrebani proti koncu žrebanja. Kdor zadene dobitek po 500 Din, lahko takoj zamenja srečko za še neizžrebano srečko, da more igranje nadaljevati na visoke dobitke. Kdor reflektira na neizžrebane srečke, naj vrne takoj izžrebano srečko, da se mu pošlje neizžrebana, ali pa naj se osebno zglasi.
+ Lep napredek samostojnih demokratov pri občinskih volitvah v Vojvodini. Kljub radikal-skemu nasilju so občinske volitve v Vojvodini, ki so se vršile minulo nedeljo, prinesle samostojnem demokratom lepe uspehe, dočim so radikali občutno nazadovali. SDS je v mnogih občinah, kakor v Gornji Kaniži, Stari Palanki, Obrovcu, Silbašu, Bačkem Petrovu, Kuprinu, Turdiji itd., dobila absolutno večino. Ponekod je imela SDS skupne liste z Davidovičevimi demokrati. Skupen nastop obeh demokratskih strank je vojvodinsko ljudstvo odobravalo, kar je razvidno iz izredno ugodnih rezultatov v onih občinah, kjer je nastopala združena demokracija. Nemci so svoje število Obdržali, dočim so Madžarji nazadovali. Svoje postojanke so obdržali tudi radičevci, ki so ponekod skupno nastopali z demokrati. Združena demokracija v Vojvodini zmagovito napreduje.
PAMETNO GOSPODINJSTVO NE PRIZADEVA MNOGO TRPLJENJA.
Gospodinjstvo se da preurediti in olajšati na različne načine, deloma s tem, da si nabavimo razne praktične pripomočke, ki nam izpopolnijo ali pospešujejo domače delo, deloma pa z novimi gospodinjskimi načini, ki se zadnja leta zlasti v Ameriki vedno bolj uveljavljajo. Zanimivo pa je, da se gospodinje bolj ogrevajo za razne pripomočke kakor pa za nove delovne načine, ki se upirajo načinu, po katerem so vodile gospodinjstvo njihove mamice in babice. V tem pogledu je večina žensk do skrajnosti nedostopna napredku, dasi bi si gospodinje s tem prihranile mnogo trpljenja.
Vsi novi delovni načini gredo za tem, da si prihrani gospodinja pri delu čim več truda. Gospodinja, ki hoče opravljati svoje delo, ne da bi se zelo utrudila, naj po možnosti pri vsakem delu sedi. Toda baš ta svet gospodinjam ne gre v glavo. Mnoge gospodinje priznavajo, da se da krompir lupiti sede; če jim pa svetuješ, naj sede tudi likajo ali pomivajo posodo, vas debelo pogledajo, češ, saj to ni mogoče.
Večina gospodinj vzdihuje, da je težko biti ves dan na nogah, da čutijo v nogah bolečine in da se pojavijo na stopalih izpuščaji. Vse to se da preprečiti, ako opravlja gospodinja svoje posle sede. So seveda v gospodinjstvu opravila, pri katerih ni mogoče sedeti, kar pa še ne pomeni, da bi morala gospodinja stati tudi pri onih opravkih, pri katerih lahko sedi. To se pravi z drugimi besedami: Gospodinja mora delati tudi z razumom, ne samo z rokami, kajti marljiva gospodinja še ni vedno dobra gospodinja.
Shranjevanje srebrnih predmetov. Ako želiš, da ostanejo razni srebrni predmeti bleščeče svetli, jih imej shranjene med škrobom, zdrobljenim v prah. S pepelom od papirja se dado srebrni predmeti lepo očistiti.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Napredna zmaga v Stari Loki
Stara L o k a, 8. novembra.
V nedeljo 6. t. m. so izvolili zavedni možje občine Stara Loka, kjer je brez prestanka celih 24 let gospodovala za želje in potrebe napred-njakov gluha klerikalna večina, kljub najhujši klerikalni agitaciji 13 naprednih mož (SDS, SKS
in socijalisti) in so s tem pridobili v občinskem j svetu napredno večino.
Izvoljeni so: 1. Anton Hafner, posestnik in gostilničar ob kolodvoru v Škofji Loki; 2. Franc Dolenc, posestnik in lesni trgovec v Stari Loki; 13. Janez Vodnik, delavec na Šutni; 4. Janez Alič, kmetovalec na Godešču; 5. Peter Kajzer, sedlarski pomočnik na Grencah; 6. Valentin Hafner, kmetovalec v Žabnici; 7. Joško Veber, posestnik in trgovec z lesom ob kolodvoru v škofji Loki; 8. Kacijan Hafner, kmetovalec v Dorfarjih; 9. Jože Kuralt, dclavec na Godešču; 10. Valentin Starman, kmetovalec na Suhi; 11. Ivan Čema-žar, kolar v Formah; 12. Janez Benedik, posestnik v Čepovljah, in 13. Franc Triler, posestnik v Stari Loki.
j Če pogledamo imena izvoljenih in njihov stan, vidimo, da so zastopani vsi stanovi in da ba ,imel v novem občinskem odboru enako pravico ; delavec kakor industrijec, trgovec kakor obrtnik, kajžar kakor velik gruntar, skratka, vsi stanovi iz vseh delov naše obširne občine bodo lahko prišli k besedi in se bo moralo tako gospodariti, kakor bo hotelo prebivalstvo, ki plačuje davke, ne pa tako kakor doslej, ko so odločali le farovži in klerikalni velikaši v Ljubljani.
Vsak pošten in razsoden mož mora potrditi, da je le pri tako sestavljenem občinskem zastopu mogoče v občini tako gospodarstvo, ki koristi vsem stanovom, vsem krajem in vsemu prebivalstvu, ne pa le enemu stanu ali samo enemu delu občine, ker en stan ne more biti brez drugega, kmet ne more izhajati brez trgovca, delavec ne brez delodajalca, obrtnik ne brez naročnika, kmet ne brez kupca, kakor kupec ne more brez prodajalca.
Ker je bila naša lista sestavljena tako pravično za vse sloje, je takoj pridobila zaupanje med pametnim prebivalstvom. Z največjim zaupanjem v zmago nas je pa navdala nesebičnost t zastopnikov vseh strank, ker se nihče ni silil na | listo, če je videl, da mora narediti prostor drugemu. Občani, ne pozabite na te može in njihovo! razsodnost, ker so dokazali, da jim je več za splošni blagor kakor za osebno čast.
Poglejte samo zavednega pristaša naše stranke, ki se je prostovoljno umaknil z liste, potem pa z vso gorečnostjo in pridnostjo vodil priprave za volitve, nadzoroval agitacijo in potek volitevj čeprav ga politični nasprotniki že davno bojkotirajo. Njegova možatost in njegovo požrtvd-i valno delo je mnogo pomagalo k zmagi, zato mtl< pa po zmagi tudi možato pripomorite do tega| da mu ne bo škodoval bojkot političnih nasproM nikov. In kakor njemu tako tudi vsakemu na| prednjaku, če mu bodo skušali nasprotniki ško«j dOvati! Svoje pošteno srce in dobro dušo ste že.
pokazali, ko niste hoteli poslušati hujskačev proti «pritepencu» iz Zalega loga, ki vendar da dosti zaslužiti, niti ste se hoteli pridružiti gonji proti «privandrancem iz Primorja», ker dobro veste, kako so naši Primorci težko zapustili svojo sasužnjeno domovino. Čast in hvala taki možatosti!
Kako velikanske važnosti za nadaljnji razvoj političnih razmer v naši ožji domovini je naša zmaga, lahko vsakdo spozna že po tem, da je :«Slovenec» pisal o naših volitvah toliko kakor O volitvah v kakem večjem mestu. Sami ste priče, da so se naši nasprotniki posluževali vseh mogočih sredstev, pregovarjanja, laži, hujskanja, groženj, obljub vseh dobrot na tem in onem svetu, samo da bi bili občino starološko še obdržali pod svojo komando. Prirejali so shode na ivseh štirih straneh naše občine, oblastni poslanec g. Uršič iz Hotavelj je izgubil dosti časa z govorancami na shodih in po gostilnah, gospod dekan je prosil in vzdihoval, Španov študent vas prepričeval in se bahal, češ, «naš ata bo župan», pomagali pa niso klerikalni stvari niti ti niti drugi študentje in agitatorji, ker ste volili le po svojem naprednem in trdnem prepričanju, da greste v boj za svoje pravice in za koristi vseh stanov! Ustrašili se niste gospoda dekana kakor tudi ne klerikalnega poslanca, saj dobro veste, da so naši občini dosedaj naklonili podpore le napredni ministri, od klerikalnih smo pa dobili le zvišane davke in podobne dobrote. Ta klerikalna gospoda se je pred volitvami lahko prepričala, da ima opravka z izobraženimi in olikanimi kmeti, ker ste ji dovolili govoriti, čeprav ste bili vi, naprednjaki, na shodih v večini. Ali se nasprotniki še spominjajo, kako je bilo pred leti na shodu, ko so oni imeli večino in bi bili radi nastopili tudi naši govorniki?
Volitve so nas naučile, kako se zmaguje. S složnostjo, razsodnostjo, pravičnostjo in oliko. Klerikalci so propadli, ker so sejali sovraštvo in razdro, ker so pretili in grozili. Klerikalci so podirali, mi bomo pa zidali! Priznati moramo, da smo zmagali, ker smo se ravnali po nasvetih v «Slovencu», ki je pisal, naj pogledamo in presodimo može na njihovih listah. Pretehtali smo vse tri liste in po «Slovenčevem» priporočilu v nedeljo odločili svojo usodo, da ne bo ta tepla neusmiljeno nas in naših naslednikov, kakor nam je usmiljeno zapretil «Slovenec».
Prijateljsko in brez groženj smo povabili vse poštenjake v naš krog, in res so se odzvali v tako mogočnem številu, da se nam za lepo bodočnost naše občine ni treba prav nič bati. Sami naši nasprotniki so priznali in hvalili našo organizacijo in disciplino, ko so videli, da so naši zavedni volilci že ob 8. uri zjutraj bili skoro polno-številno zbrani na volišču. Zavednost in disciplina sta bili pri volitvah v resnici tako vzorni, da so naši napredni volilci lahko za dober vzgled tudi šolanim volilcem po mestih. Lahko rečemo, naj se gospoda uči discipline od zavednih kmetov starološke občine. Meščani naj pomislijo, da so naši kmetje prišli daleč s hribov, z Lavtar-skega vrha, s Križne gore in Planice ter s Če-pulj, ki so meščanom znane po svoji krasoti z izletov na Sv. Jošt, že ob 8. uri zjutraj na volišče v Plevno tik Škofje Loke, da so si izvolili svojega zavednega moža v občinski zastop.
Uspeha smo veseli in ponosni smo na zavednost naših volilcev, zakaj dosegli smo res pomenljivo zmago. Posledice te zmage se bodo na političnem polju gotovo pokazale že pri prihodnjih volitvah v oblastno ali Narodno skupščino. Naprednjaki, storite povsod tako, kakor pri nas, združite se in zmaga bo naša!
Število naših zastopnikov v obč. svetu smo skoro podvojili. Pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino nismo imeli niti 300 glasov, ker smo bili razdeljeni, sedaj smo pa dobili že čez 400 glasov samih zavednih mož. Tedaj so klerikalci sami imeli še čez 400 glasov, v nedeljo so jih pa 'dobili le še 252, nezavedni delavci pa 129. Pri prihodnjih volitvah bo naših gotovo že najmanj 500.
Težke naloge nas čakajo. Poglejmo samo naše poti in mostove! Z združenimi močmi bo vse šlo, saj imamo v svoji sredi take gospodar-
ske strokovnjake, kakor je France Dolenc, in mlade, navdušene delavce, kakor je nosilec naše liste Anton Hafner. Novemu občinskemu svetu naj pa kakor ob volitvah pomagajo vsi volilci tudi pri delu v občinskem svetu, potem smo gotovi, da bo napredna starološka občina hitro napredovala in da bo napredovalo tudi blagostanje ter bo naše delo v korist tudi našim zapeljanim nasprotnikom.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
Izumirajoče pleme
V številu raznih človeških plemen v vseh časih so se nahajali poleg narodov normalne velikosti tudi pritlikavci: to so tako zvani Pigmejci, ki že od nekdaj vzbujajo izredno pozornost. Morda se je današnji človek normalne velikosti razvil iz Pigmejca, saj opazujemo povsod v naravi, da se -večje vrste razvijejo iz manjših; tako je bil najstarejši slon, ki ga pozna naravoslovna zgodovina neprimerno manjši od današnjega; najstarejši predniki naših konj niso bili večji, kakor so danes lisice. Če smemo soditi po teh primerih, si lahko mislimo, da se je tudi človeški rod razvijal v tej meri, da se je torej tudi današnji človek razvil iz človeka manjše postave. In v resnici so učenjaki pred par desetletji odkrili celo vrsto prazgodovinskih okostij, ki niso večja, kakor so telesa še danes živečih pritlikavih Pigmej-cev. Iz tega so sklepali, da je bil človek prvotno pigmejske, to je pritlikave rasti. Iz teh prazgodovinskih pigmejskih plemen da so se polagoma v dolgih tisočletjih razvila današnja plemena nor-
lok. Kot puščica jim služi v ognju ožgana in utrjena konica ali pa konica iz školjke; do železnih puščic pridejo le, če vrže morje na obaloi ostanke kake ponesrečene evropske ladje. Ribe love na ta način, da jih s puščicami streljajo, kakor je to navada pri vseh divjih rodovih. Orožje in malo orodja, ki ga imajo izdelujejo po načinu človeka iz kamenite dobe. Školjkine lupine so jim noži, sekire, žlice, krožniki itd.
Kakor vidimo, je to pleme še prav na nizki kulturni stopnji. Vendar pa vidimo na drugi strani pojave, ki kažejo da Pigmejec kljub temu ni več tak divjak, kot bi človek sodil po njegovem preprostem načinu življenja. Pri njih je namreč eno« ženstvo stroga zapoved, zakonolomce kaznujejo s smrtjo. Če ima kaka družina preveč otrok, jih drugi, ki jih imajo manj, vzamejo za svoje. Najbolj čudna navada pri jih je pozdrav. Če se sorodnika srečata, sedeta na tla, eden drugemu v naročje, in začneta jokati; večkrat jokata tako ure in ure.
Pigmejec meri kvečjemu poldrug meter. Učenjaki se predno bavijo s tem ljudstvom zlasti zato, ker izumira.
Otok, ki se vsako jesen pogrezne
V Livlandu v jezeru Ilfung opažajo vsako jesen čuden pojav. V omenjenem jezeru se nahaja namreč precej velik, ploščat otok, ki je poraščen s travo, katero vsako poletje spravljajo za krmo. Na otok torej prihajajo ljudje, ki pokosijo in posušijo travo. Ako pa hočejo ljudje v jeseni, kon-
malne rasti. Pri tem pa se je vedno ohranilo cem oktobra ali v začetku novembra, obiskati
i nekaj posameznih pritlikavcev: to naj bi bila , ona še danes živeča plemena v raznih dehh . sveta. Pustimo učenjakom dalje vprašanje, ali se je res današnji človek razvil iz pritlikavca! Nas zanimajo pritlikavci, ki žive še danes.
Med najzanimivejša in najbolj znana pigmej-ska plemena spada pleme, ki živi na otokih v Bengalskem zalivu v Aziji.
Ti Pigmejci so bili znani že v srednjem veku.
otok, ga ne najdejo več: otok je izginil brez sledu.
Vsako pomlad se pojavi čudoviti otok vedno zopet na istem mestu jezera. Toda še nikdar ni človeško oko opazovalo pogrezanje; kakor pravijo tamošnji prebivalci, se otok potopi vedno ponoči.
Dočim so prej dviganje in pogrezanje otoka pripisovali skrivnostnim močem, demonom in
Kot nenavadno ljudstvo so bili ti pritlikavci za vodnim duhovom, poznajo danes že dolgo časa ostali svet vedno nekaj skrivnostnega; ta jih je; vzrok čudnega pojava. Na dnu jezera se pomladi zaničeval ali celo sovražil. Tako nam namreč J0b nastopu toplote razvija v gobasti in šotasti poroča Marko Polo, oni znameniti beneški vele-. snov} otoka ogromna količina plinov. Neštevilni trgovec in popotnik iz 13. stoletja: Prebivalci so'piinasti mehurčki, ki se naberejo v otoku in ne zelo živinsko ljudstvo; glavo, oči in zobe imajo morejo na prosto, dvignejo otok kakor balon iz prav kakor psi. Kruti so po naravi ter usmrte in vocje. z nastopom mraza v jeseni neha razvoj požro vse one, ki niso iz njihovega rodu, čim jih močvirnih plinov, s plini napolnjeni mehurji in dobe v pest. Na vseh teh besedah seveda ni prav mehurčki pod otokom in v njem polagoma izgi-nič resnice. Polo je imel torej Pigmejce za divje nej-0> dokler nekega dne, sledeč zakonom težine, ljudožrce. Sum ljudožrstva je padel nanje radi otok ne jzgine tiho in brez sledu v vodi. nekega čudnega običaja, ki ga ima to ljudstvo še. Razyoj t skrivnostnega otoka se je izvršil danes. Pri njih je namreč navada da nosijo Io-1 najbr2 tako> da se je v davnih časih odtrgal velik banje rajnkih pri sebi in da izdelujejo iz kos i kos gobastih jezerskih tal> ki so ga plini, ki so Se na prstih vratne verižice. Lobanjo nosi vdova ali razviIj<	na površje. Tekoni poletja so se
vdovec ali sicer kak sorodnik. Iz takih običajev
na tem plavajočem komadu zemlje naselila razna
sklepajo nekateri na prvotno ljudžrstvo. LhKlo- ze	sq tekom £asa napravila površino g0-
zrci namreč pouzijejo telo v ven, da si pri tem tejgo in krepkej§0, dokler razvoj otoka ni do-
segel današnjega stanja.
X Poldne ni povsod v enem in istem času.
Tekom 24 ur se zavrti zemlja enkrat okoli sebe.
osvoje dušo in kreposti ranjkega. Nekaj te vere ! se najde tudi pri današnjih Pigmejcih. Mrtveca j vklenejo, grob pokrijejo s kamenjem, da bi duša ne mogla okoli strašiti.
| Svoj čas smo v tej rubriki govorili o tem, ( kako je človek prišel do tega, da si je ukrotil Opoldne stoji solnce najviše na obnebju in pri-ogenj s tem, da se ga je naučil sam kresati. O dejo vsi kraji zemlje po vrsti pod opoldanske nizki stopnji izobrazbe omenjenih Pigmejcev nam solnčne žarke, eden prej, drugi pozneje. Črto, ki pričajo soglasna poročila raziskovavcev, da sij jo v mislih potegnemo opoldne od nas do solnca to ljudstvo še ne zna samo narejati ognja, temveč na nebu, imenujemo poldnevnik, poldnevnico ali da je primorano, vzdrževati večen ogenj; na po-j meridijan. Črto podaljšamo na sever in jug ter tovanja pa mora nositi s seboj tleča polena, da gre čez severni in južni tečaj. Takih črt čez oba
ogenj ne poide.
O nizki stopnji kulture, na kateri se še nahaja to ljudstvo, priča tudi to, da še nima domačih živali. Na drugi strani pa vidimo, da jim je že znana lončarska umetnost in da si znajo jedi kuhati, dve razvojni stopnji, ki se navadno pojavita dolgo potem, ko je bil iznajden način kre-sanja ognja.
tečaja je seveda neštevilno. Navadno se zadovoljimo s 360 meridijani. Prostor od enega me-ridijana do drugega imenujemo 1 stopinjo. Sedaj pa si misli, da si ti solnce in da siješ na zemljo dol; po vrsti bodo prihajali pod tvoje žarke kraji vrteče se zemlje, čas od meridijana do meridi-jana bo 4 minute, kajti 360 krat 4 je 1440 minut ali 1 dan. Navadili smo se, da za začetni meri-Š čim se hranijo Pigmejci? Zemlje ne obde- dijan pri štetju vzamemo onega, ki gre skoz luejjo, poleg raznih sadov in korenin uživajo ribe, zvezdarno Greenwich pri Londonu; lahko bi najpriljubljenejša divjačina pa jim je divji pra- vzeli katerikoli meridijan in bi šteli od njega na šič. Za lov in vojno imajo edino orožje, leseni levo in desno, a zmešnjava bi bila potem pre-
velika. Od Grecmviclia do Ljubljane je 14 stopinj in pol proti vzhodu; torej ima Ljubljana 15 in pol krat 4 minute prej poldne kakor Greenwich, to je 58 minut. Zagorje so natančno 15 stopinj vzhodno od Greeimicha. 15. meridijan je tako zvani srednjeevropski meridijan. Na vsakem zemljevidu so glavni meridijani včrtani. Beograd ima 24 minut prej poldne kakor Ljubljana, Dunaj 8 minut prej, Varšava 21 minut prej, Leningrad dve uri prej, Pariz okoli 50 minut pozneje in tako naprej.
X Ofenziva proti kratkim krilom ne bo uspela. Iz Pariza obetajo ženskemu svetu za letošnjo zimo dolga krila. Modne kovačnice v Parizu bi rade zaslužile, pa so začele agitacijo za povra-tek dolgih kril. Vprašanje pa je, ali bo imela ta agitacija uspeh. Najbrž bo izid boja za kratka krila tak, kakor je bil pred tremi leti, ko so modni saloni pripravili dolga krila, pa jih je žen-sivo odločno odklonilo. Neki modni strokovnjak trdi,- da so kratka krila grda in da bi jih ženske ne nosile, če bi se zavedale, koliko trpi pri tem njihova lepota. Ta trditev, kateri malokdo verjame, je kakor plačana agitacija za pariške modne kovače. Vse kaže, da ofenziva proti kratkim krilom ne bo imela uspeha. Zadostuje, da pogledamo na fotografije žensk pred 15 ali 20 leti, pa smo si takoj na jasnem, da so dolge kiklje pravcate maškare. Vrhu tega pa dolga krila tudi niso priporočljiva za zdravje, ker poberejo vso cestno nesnago.
X Podnevi berač, ponoči gospod. V Chicagu v Ameriki živi neki dr. Ječhil, ki je podnevi beračil, a ponoči veseljačil po zabaviščih. Njegovo dvolično življenje je odkrila njegova lastna žena in ga ovadila sodišču. Podoben primer je bil te dni odkrit zopet v Chicagu. Neki Johnson, ki se je izdajal za trgovca in se nedavno oženil, je bil tudi od lastne žene razkrinkan kot dvoživka. Johnson je podnevi beračil, ženi je pa vedno natvezil, da se vozi v trgovino izven Chi-caga. Johnsonov zakon je bil razveljavljen, a možak sam je moral v zapor.
X Smrtna obsodba opičjega človeka. V Win-nipegu se je vršila te dni sodna razprava proti možu, ki je nad leto dni strahoval vso Severno Ameriko. Je to neki Nelson, ki so mu dali ime gorila, kar tudi po pravici zasluži. Mož je ves kosmat, telesno izredno razvit in neizmerno sirovega obraza. Nelson je svoje žrtve davil. Osumljen je bil, da je tekom dveh let zadavil 22 žen in deklet. Dokazana sta sicer samo dva primera, toda razne okolnosti, zlasti način izvršitve umora, dokazujejo, da je Nelson brez dvoma izvršil tudi ostale umore. V razpravi je bilo zaslišanih 60 prič. Zločinec se je vedel zelo nesramno in zanikal vse zločine. Sodišče ga je obsodilo na smrt. Kazen se bo v kratkem izvršila, ker se je pomilostitev odklonila. »
X Čuden samomor športnika. V Londonu je nedavno izvršil mlad Anglež samomor, kateremu ni odrekati originalnosti. Mladenič Harington je bil navdušen motociklist. Vsako prosto minuto je posvetil svojemu ljubljenemu motorju. Toda sčasoma se je poslabšal njegov gmotni položaj in dogodilo se je, da so mu upniki zaru-fcili kolo. To ga je tako potrlo, da je sklenil umreti. Stopil je v malo sobo in jo dobro zaprl. Svoje ljubljeno kolo je nato postavil na sredo in ga pognal s polno brzino. Odprl je plin pri motorju, tako da se je razširjal po sobici. Ko so Čez nekaj ur sosedje vdrli v stanovanje, so našli Haringtona poleg motorja mrtvega. Strupeni plini so ga zadušili.
X Katastrofalna povoden} v Zedinjenih državah zahtevala na tisoče smrtnih žrtev. Zaradi trajnega deževja so narasle te dni v Zedinjenih 'državah vse reke in povzročile katastrofalne poplave. Mnogo mest in naselbin je popolnoma pod vodo, ki sega ponekod na najvišje strehe. Železniški promet je na mnogih krajih prekinjen, porušene so tudi telefonske in brzojavne napeljave, lako da se vrši poročevalska služba le s pomočjo radija in letal. V mesto Monpellier je vdrla voda ponoči s tako naglico, da prebivalstvo ni moglo ničesar rešiti. Le z največjo naglico so spravili na varno ljudi. Kljub temu pa je katastrofa zahtevala 300 žrtev. Materijelna škoda je nepre-
cenljiva. Ceni se, da je po raznih poplavljenih krajih 15.000 do 20.000 smrtnih žrtev.
X Smrtna kazen v Rusiji omejena. Ruska vlada je znatno omilila kazenski zakonik in v več primerih nadomestila smrtno kazen z zaporom. To velja za prestopek zaradi polastitve uradnega oblastva, zlorabe uradnega oblastva, protipravnih sodb, podkupovanja in poneverbe. Baš poneverba je v mnogih primerih zahtevala smrtno kazen. Kakor pa je podoba, ruuska sodišča nikakor niso voljna, primere poneverbe soditi milejše.
X Ženska armada v Rusiji. Ruska vlada o/-ganiizra posebno žensko armado. Doslej se je prijavilo za to armado okrog 200.000 žensk. Komisar za vojne zadeve Vorošilov je izdal na te ženske vojake poseben proglas, v katerem jih poziva, naj čvrsto sodelujejo pri organizaciji velike rdeče armade. V sovjetski armadi je doslej že 72 ženskih oficirjev. Njihove uniforme se prav nič ne razlikujejo od običajnih vojaških uniform. 29 ženskih oficirjev je bilo tudi že odlikovanih za vojaške zasluge z redom Rdečega zmaja, ki je najvišje sovjetsko odlikovanje. Te dni pa je položila prva ruska ženska izpit za letalskega oficirja.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
V gostilni.
Slaba vest.
Gost: «Zakaj me tako gledate? Ali me imate za bedaka?«
Natakar: «No, za prav dobrega bralca člo-ških misli...»
Ni globoka voda.
Zora: «Ali je voda v tem potoku globoka?®
Zoran: «Ne, ne, gospodična! Saj vidite, da seže komaj racam do trebuha.«
Vse se je na njem spremenilo.
Jaka: «0, Gašper, kaj je s teboj? Prej si bil suh, zdaj si debel; prej si imel črne lase, zdaj imaš svetle...»
Neznanec: «Kaj hočete od mene? Ne poznam vas in tudi Gašper nisem.»
Jaka: «Kako? Tudi Gašper nisi več?»
Lažnik.
Trgovec Mojzes Kon je stopil v vlak na Dunaju in naletel v kupeju na svojega konkurenta trgovca Izaka Roženkranca. Med vožnjo se ie razvil med njima razgovor.
Mojzes: «Kam se pelješ, Izak?«
Izak: «No, v Lvov!«
Mojzes: «Aha, ti praviš, da se pelješ v Lvov, da bi jaz mislil, da potuješ v Varšavo. Jaz pa vem, da greš v Lvov; kaj me torej hočeš nalagati?«
Lepa obitelj.
Mladenič Miha se je zaljubil v Reziko in se je hotel z njo poročiti. Zaprosil je očeta za dovoljenje, toda oče mu jo je zabranil: «Nikar, nikar, to je moja nezakonska hči — tvoja sestra.«
Pa se je Miha potolažil in si izbral Uršiko.
«Ne moreš je poročiti, ker je tudi tvoja sestra!« je dejal oče.
Ves turoben se je podal Miha potožit svoje gorje materi, ki pa je menila: «Prav lahko poročiš Reziko ali pa Uršiko, ker ti sploh nisi — njegov sin ...»
Oče: «Mihec, tvojo učiteljico sem srečal danes.«
Mihec (ki ni prav nič marljiv učenec): «Ahj oče, saj veš, da ženske rade pretiravajo..
V trgovini.
Trgovec: «Mama, ali ste svojega moža tudi tako dolgo izbirali kakor to skledo?«
Vaščanka: «Res ga nisem dolgo izbirala, zato pa sem sedaj, kakor vidite, bolj oprezna.«
Prevelikih stroškov se boji.
Božidar sedi s prijateljem v slaščičarni, mu pokaže pri sosednji mizi na mlado dekletce, ki se masti z velikim kosom torte, ter pravi: «S tem dekletom sva se pismeno dogovorila za ljubavni sestanek. Zdaj me čaka.«
Prijatelj: «Zakaj ne greš k njej, saj je lepa?»
Božidar: «Pisala mi je,' da jo bom spoznal po tem, da bo jedla čokoladno torto. Zdaj se re-vica zalaga že s četrtim kosom. Naj jih poje še nekaj, da bo sita, ker potem ne bo silila v gostilno, kjer bi ji moral kupiti večerjo ...»
Ženi ne ustrežeš.
Miha: «Strašno ljubosumna je moja žena. Karkoli ji porečem, ji ni po volji. Ko bi se mi le enkrat posrečilo, da bi bila z mojim odgovorom zadovoljna!«
Matija: «Reci ji morda, da je v vsem mestu najlepša žena. Na tako priznanje se bo gotovo prijazno nesmehnila in jo bo vsaka ljubosumnosf minila«
Matija (teden dni pozneje): «Ali si moj nasvet poslušal?«
Miha: «Seveda sem ga.»
Matija: «In uspeh? Brez dvoma je bilo tako^ kakor sem ti pravil.«
Miha: «Veš, kaj mi je odgovorila? Si pač moral vsaki babi v mestu pod nos pogledati, da si se o tem prepričal.,.»
Prijatelj otrok.
Marijana (vpraša zaročenca): «Reci mi, ljubiš otroke ?»
Zaročenec: «No, seveda, saj so otroci bo2 blagoslov.«
Marijana: «Potem je v redu, jaz imam 20 dva...»
Odkritje.
Priporočljivi najlepši nakup pri
262
CESNI
Ljubljana, Llngarjeva ulica
Posteljne odeie, lastni icdelek, od 160 Din naprej. — Posteljne garniture od 300 Din naprej. - Preproge, savese, porhetaste rjuha 200, 220, 230 cm dolge. — Ogrinjalke kocke, pleti. — Velur, pliš, žamet za mantelne. — Ogrski koci, dolgodlaki. — Konjski koci, plahte. — Perje, kg od 45 Din naprej.
Vera: «Moj mož je izvoha! najino razmerje.®
Drago: «In kaj se je zgodilo?*
Vera: «Jaz sem niu odpustila njegovo predrznost ...»
Varčnost.
i . - .
Teta: «Kaj si napravil z dinarjem, ki sem ti ga dala včeraj?«
Mihec: «V hranilnik-sem ga vrgel.»
Teta: «Priden dečko si ti. Tu imaš še deset 'dinarjev.®
Mihec: «Teli pa ne bom hranil. Z dinarjem včeraj itak nisem mogel ničesar začeti...»
Zadnja neumnost.
Snubec: «Gospod Moliovt, ali smem prositi za roko vaše hčerke?«
Moliovt: «Mladi mož. žal, vam ne morem ustreči: preveč neumnosti ste že napravili v življenju...»
Snubec: «Moja častna beseda, gospod Mo-hovt, ta je zadnja ...»
Listnica uredništva
Raka. Mnogo preveč osebno in zato po tiskovnem zakonu nemogoče. Sicer se pa taki spori imajo izravnati v organiziciji sami!
MALI OGLASI
Bal se je njegove pozabljivosti.
Janez: «Včeraj sem bil pri zdravniku in mu povedal, da sem postal strašno pozabljiv.»
Miha: «Kaj ti je pa rekel?» Janez: «Že takoj v začetku, preden mi je napisal recept, je dejal: Tako, tako, potem mi pa plačajte kar naprej!*
Vajenca za kleparski obrt,
išče Leopold Lebar, kleparski mojster na Bledu.
Okrajne zastopnike
za že vpeljan, vsakemu kmetovalcu potreben predmet iščemo. Pri primerni marljivosti lep zaslužek. — Dopise mi upravo «Domovine» pod šifro »Sadjarstvo®.
Trgovski vajenec
s primerno šolsko izobrazbo (učenci meščanske šole imajo prednost) se sn prejme takoj v trgovino Ivana V e s c 1 i č a v Ormožu.
Kože divjačine
vseh vrst plačuje najdražje
U$iWM>
UJHLttNS-
TlttiliUTH t.
100.000
glasbil smo prodali lansko leto, kar priča o iz-' vratni kvaliteti naših izdelkov. Pošljemo Vam instrument po iarodno nizki peni direktno i«, tovarniškega skladišča • dni na egted. Gramofoni od 345 Din, violine od 96 Din, harmonike od 85 Din dalje. Citre, gitare, mandoline, tamb,urice, pihala itd. Velik katalog zastonj! Zahtevajte ga takoj od tv. skladišča
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil la irnifiiiv, M R RIB S R iT. m
Izšla, je
Blasnikova
VELIKA pRATIKA
za prestopno leto 1928.,
ki ima 366 dni.
„ VELIKA PRATIKA." je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj rpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaia se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
..VELIKA PRATIKA1' je najboljši in najcenejši družiuski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo d>biti, nij se naroči po dopisnici pri	251
]. Blasiiika nasledkih, SSJS? '"m!; Ljubljana, Breg 12.
Prava uteha za živčno bolne
je moje ravnokar izdano delo! V n em se na podlagi dolgoletnih izkušenj razlaga vzrok, postanek in zdravljenje živčnih bolezni.
Ta evangelij zdravja
pošljem vsakomur, kdor se obrne na spodaj označeni naslov, popolnoma brezplačno.
Tisoče zahval	230
dokazuje stvarni uspeh izključno znanstvenega in poueuega dela za dobrobit, človeštva, katero toliko trpi. — Kdor spada k ogromni množici živčno bolnih, kdor trpi radi raztreseuosu, strahu, slabega spomina nervoznega glavobola, pomanjuanja spanja, pokv r jenega želodca, prevelike občutljivosti, bolečin v členkih, splošni ali. delni slabosti ter ostalih brez številnih pujav>v, si mora naročiti mojo tolažečo knjižico I
Kdor jo pazljivo bere, dobi pomirljivo prepričanje, da obstoja zelo enostavna pot k življenju in zdravju ! Ne čakajte, ampak pišete še danes na naslov
E.Paatepnaok, Berlin S.O.
Michaelklrchplatz Nr. 13, Abt. 775.
1EVMAT
Zahvalna izjava.
G. dr. I. R a h 1 e i e v
Beograd
Kosovska ulica 43,
Pred mesecem in pol ste mi poslali steklenice Vašega zdravila za mojo mater. Po uporabi zdravila je takoj občutila, da so bolečine popustile. Radi tega smatram Vaše zdravilo za izvrstno sredstvo proti revmatizmu In Vas prosim, da ml pošljete še eno steklenico..
Z odličnim spoštovanjem
Andjela Mandrovič. Zagreb, 24. februarja 1925.
Sprejmite našo srčno zahvalo za Vaše zdravile Radio Balsamika, katero sva z materjo z uspehom uporabljala. Ker sem se prepričal o vrednosti Radio Balsamike. Vas prosim, da ml pošljete po pošti še dve steklenici.
Z odličnim spoštovanjem K i s a 6 (Bačka), 9. decembra 1925.
Pavle Castven.
Zdravilo „RAD10 BALSAMIKA" izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij „RADIO BALSAMIKA" drja. I. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43.	_292
Jesen - zima,	267
najcenejši nakup
češkega in angleškega blaga za moške površnike in ženske plašče, kakor tudi raznega sukna za obleke ter vseh vrst parheta, katerega prodajam radi prevelike zaloge izpod nabavne cene«
i Se priporočam cenjenemu občinstvu,
ANTON SAVNI K, Skofja Loka;
vKa-le-fiuid'
D. Kalenlčenko
pomlajuje ves organizem, elemente, vrača moč in zdravje, regulira delovanje vseh organov in žlez kakor tudi izmenjavo materij, raztvarja in odstranjuje iz organizma mokračno Icislino, urate in druge strupe, ki nam ustvarjajo bolečine, nesposobnost za delo, pre-
rano oslabelost, starost in včasih tudi smrt. Po zdravljenju s «KalefIuidom» izginejo: nevrastenija. razne nerednosti, bolečine, prehitra oslabelost, in prej šnji bolnik zopet ozdravi, postane sposoben za delo in uživa vse radosti življenja mlajših let. «Kalefluid» je bil odlikovan z mnogimi nagradami na razstavah v Parizn, Londonu, Bruslju, Firenci in Rimu s 5 «Grand l'rix» in 5 velikimi zlatimi kolajnami. Poslednja »Grand Prix» in velika zlata kolajna na razstavi v Rimu leta 1927. Literatura »Pomlajevanje, krepčanje in zdravljenje organizma« se pošilja brezplačno. Naslovite na:
MILOŠ MARKOVIC, BEOGRAD
Katičeva ulica 1. Lit. It
»Kalefluid« dobite v lekarnah in drogerijah. Poiilja se Utdi po poStnem povzetju. likspedicija brezplačna. Za Francijo: Societe cKalefiuid« D. Kalenitshenko, 7, Rue de J, Ouest, Neuilly snr Seine, pres Pariš. . . Za Anglijo: Generale Agency of <lvalefluid» 65. Har-rington Gardens,• London. S. \V. 7. . . Za Ameriko: Bibikoff, 7934. Belle av. Detroit Mich. U. S. A.
l«daja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnika r.
Urejuje Vlad. Kapus.
Za Narodno tiskarno Fran JezerSek.