TV" -v I ENAKOPRAVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 55?® XXV. - LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 31, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 75 Četniki vračajo vranglovcem milo za drago Čeiniki so pobili že mnogo vranglovcev, ki so z ostalimi izdajalci vred izigravali deželo v roke osišča. vesti iz slovenije in jugoslavije Poboji v Ljubljani. — Jugoslovanska mornarica sodeluje z angleško. — Aretacije naših ljudi. — Ra-zrvan železniški promet. Zborovanje Jugoslo- položaj na daljnem vzhodu vanov v Mew Yorku ,K,... niiruiiipnAiiTin in na ruskih frontah nostna povorka,'ki se ima pričeti na E. 21. cesti ter se razviti po Euclid Ave. do Ontario ceste, na Superior Ave., in od tam na East 6. cesto. Pololdne bosta imela župan in Landis v županovem uradu neformalne razgovore, ki bodo trajali, dokler ne napoči čas shoda. Želeti je, da se tega važnega shoda udeleži čim več slovenskih organizacij v narodnih nošah. KONEC NEMŠKE BAZE LONDON, 30. marca. — Tukaj se naznanja, da je ogromna nemška baza v St. Nazaire v Franciji, kjer so vedrile nemške podmornice in kjer se nahajajo | veliki doki, najmanj za leto dni ! nerabna po napadu angleških commandos in pomorske ter zračne sile. Kakor znano, so ob tej priliki Angleži pognali v za-tvornice vhoda z dinamitom natrpan rušilec, ki je popolnoma razdejal zatvornice in doke. Med ostalimi nemškimi ladjami, ki j tiče zdaj tam v pasti, sta tudi dva velika oljna tankerja. MOSKVA, 30. marca. — Tukajšnji jugoslovanski krogi naznanjajo, da so morali belorusi ali vranglovci v Jugoslaviji zdaj plačati ceno za svoje izdajalsko delo, ker so igrali v roke Nemčiji. Četniki jim tega niso pozabili in tekom svojih napadov na srbska mesta in druge kraje, so četniki pobili mnogo vranglovcev. 1 Shoda, na katerem sta govorila tudi Slovenca, minister Snoj in Frank Kerže, so se udeležili predstavniki 50 organizacij. .Kakor znano, se je po porazu j generala Wrangla mnogo njegovih pristašev naselilo v Jugoslaviji, kjer so se lotili trgovine ter vsakovrstnih drugih o-pravil, medtem pa so si znali pridobiti prijatelje v visokih vladnih in cerkvenih krogih. Reprezentant vranglovcev — persona grata Ti vranglovci so bili silno an-tisovjetskega naziranja ter so pričeli po antikomiternem paktu javno delovati v korist osišča. Še celo potem ko je Jugoslavija, zakasnelo sicer, navezala stike s Sovjetsko Rusijo, je ostal bivši svetnik carske Rusije persona grata v palači kneza Pavla. Štiri in dvajset ur pred nemškim letalskim napadom na Beograd so bili vranglovci obveščeni po bivšem carskem poslaniku Strandmanu, naj se umaknejo preko reke Save v nemško kolonijo v Zemunu. Sedaj pa jim jugoslovanski četniki plačujejo milo za drago za njihovo sodelovanje pri izdajanju dežele. lahko važne informacije, zato vas opozarjam, da pazno poslušajte, kar vam bom povedal tekom prihodnjih tednov. Za V-ar-mado je napočil zdaj čas akci- Moskovski radio naznanja, da je nedavno prispelo iz Jugoslavije v Grčijo 45,000 mož nemške armade. Drugo poročilo pa naznanja, da so jugoslovanski četniki izza prvih dni marca uničili eno celo divizijo italijanskega vojaštva, nastanjeno v Črni gori. ZA BISTRITEV DUHA LOS ANGELES, 30. marca. — Filmska igralka Carole Landis je odpotovala danes v Washington, kjer se bo poročila z Gene Markey-jem pisateljem filmskih del, ki je sedaj poročnik v ameriški mornarici. Igralka je izjavila, da se bo kmalu vrnila, ker mora izgoto-viti neko sliko z igralcem Mont-gomeryjem. Montgomery pa je nedavno javil svojo zaroko z i-gralko Hedy Lamarr, slovečo golo diVo 'Ekstazije", ki je bila prej Markeyjeva žena. Igralka Landis, ki je stara 23 let, je bila že dvakrat poročena, in sicer je bila leta 1934 25 dni žena pisatelja Irvinga Wheeler-ja, leta 1940 pa je bila dva meseca poročena z bogatašem Willis Huntom. LJUBLJANA, decembra 1941 — Dne 1. decembra je v Ljubljani na Marijinem trgu eksplodirala bomba. Zaradi tega so i-talijanski vojaki z orožjem navalili na mirne ljudi in začeli i divje streljati. Zadati so bili trije Slovenci, med njimi znani'trgovec in industrijalec Viktor ; Meden. Najprej so ga zadeli v nogo. Ko se je skušal privleči do hiše, je bil zaoret v drugo, potem pa ga je italijanski vojak udaril s puškinim kopitom po glavi, da so mu izstopili možgani in je izdihnil., EGIPT, marca 1942. — Jugoslovanska vojna mornarica se skupaj z angleško bojuje v Sredozemskem morju. V bitkah na morju med drugimi sodelujejo ladje "Zagreb", "Dur-, mitor" in "Kajmakčalan" ter podmornica "Nebojša", ki so se vse prebile skozi sovražni o-broč in srečno prispele v angleška pomorska oporišča. BERN, februarja — Ob železniški progi blizu Rahodove vasj je bil nedavno, ustreljen en italijanski Častnik in en italijanski vojak. Italijanske oblasti so zaradi tega aretirale nad sto oseb iz Radohove vasi in Sv. Lovrenca. Med aretiranci so bile tudi ženske. V okolici Črnomlja so slovenski uporniki ubili dva italijanska vojaka. V zvezi s tem so v sosednjih vaseh prijeli nad 250 oseb, moških in ženskih NEW YORK, 29. marca. — Danes že je vršil v New Yorku 'zborovanje Jugoslovanov, ki re-prezentirajo 50 organizacij. — Zborovalci so se obvezali, delovati za obrambo Amerike in za osvoboditev svoje rojstne do-jmovine Jugoslavije. Zborovanje se' je vršilo v Arlington dvorani, 23 St. Marks Place. Kot govorniki so nastopili, mnister Franc Snoj, dr. Ivan Subašič, hrvatski ban pred o-kupacijo, minister dr. Sava Ko-sanovič, Zlatko Balokovič, znani violinski virtuoz, Pavao Peric, Srdja Priča in Frank Kerže. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da se bodo Jugoslovani vedno borili za demokracijo in svobodo proti vsem oblikam nacizma in fašizma. Zavezniki iz v o je vali prvo fazo vojne v Avstraliji, kjer so dobili zračno premoč. Operacija Včeraj se je podvrgla težki operaciji na golši Barbara Šker-lac, 1008 E. 64 St. Nahaja se v Cleveland Clinic bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko . obiščejo. Želimo ji skorajšnje okrevanje! Čiste obleke Še imate čas, da si preskrbite ščiščene obleke za velikonočne praznike, ako jih pošljete New York Dry Cleaning tvrdki, 6120 Glass Ave. Cene zmerne in točna ter vljudna postrežba. Na obisku Mr. John Robas se je s svojim sinom iz Indianapolisa, Ind. nahajal tu v Clevelandu za par dni na obisku pri svojih prijateljih in znancih. Upamo, da je odnesel prijetne spomine iz metropole! FRANCIJA, marca. — Tajni francoski list "Liberation" poroča iz nemških virov in po vesteh iz Vichy-ja, da V Jugoslaviji besne ostri boji in da četniki prodirajo vse globlje v Bosno. Njihovo delo je tako popolno, da v vsakem zavzetem predelu takoj uredijo notranjo u-pravo. V njihovih rokah so železnice, pošte in vse javne oblasti, izdajajo svoj dnevnik in vzdržujejo delo po tovarnah. ŽENEVA, febraurja. — Nekaj zakasnelih podatkov o prometu v Sloveniji: 2. julija zvečer je prvič pripeljal vlak z Jesenic v Radovljico. Istega dne so tudi začeli voziti vlaki iz Jesenic v Bohinj. Dne 10. julija je bil popravljen bohinjski predor in vzpostavljena železniška zveza s Podbrdom. Karavanški predor je bil popravljen 18. avgusta in prvič je peljal vlak z Jesenic v Celovec in Beljak dne 20. avgusta. Prvi vlak iz Radovljice v Ljubljano je pripeljal dne 22. avgusta. V splošnem je železniški promet bil zaprt vseh pet mesecev po zasedbi. V zadnjih časih pa so napadi na železniške proge in mostove tako pogosti, zlasti na črti Maribor-Ljubljana - Trst, da je potovanje po železnici tvegano in da so železniške zveze med poedi-nimi kraji zastale. Redna »eja V četrtek večer ob 7:30 uri se vrši redna seja Slovenske moške zveze št. 3 v Slovenskem domu na Holmes Ave. članstvo je vabljeno, da sc udeleži. Nov grob Včeraj zjutraj okrog 10:40 ure je v South Wheeling bolnišnici v Wheelingu, West Vir-giniji, umrla Terezija Glivar, rojena Kastelic, (preje Zlate). Stara je bila 53 let ter je bolehala par let, toda resno je zbolela pred tednom dni. Pokojni-ca je bila doma iz Žužemberka na Dolenjskem ter je bila p. d. poznana pod imenom. Žlajpoho-va. Njen oče se je pred leti nahajal v Ameriki in sicer v Clevelandu, odkoder je odšel v staro domovino leta 1921. V A-meriko je prišla leta 1925 ter se je ustanovila v Bridgeportu, Ohio, kjer je ves čas bivala. Bila je članica društva št. 13 S. N. P. J. v Bridgeportu, kjer tudi zapušča soproga Joe, tri sinove, Charlesa,. Rudolpha in Henryja Glivar, tu v Clevelandu pa zapušča sinova Michaela Zlate, ki vodi mesnico na E. 140 St., in Josepha Zlate. V Detroi-tu, Mich, zapušča sina Cirila, v Euclidu, O. pa brata Rudolpha Kastelict Pokojnica dalje zapušča v stari domovini očeta, dve sestri, brata in mnogo drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj v Bridgeportu, Ohio. Bodi pokojnici o-hranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje! Durnova trgovina Gospodinje kot tudi gospodarji, ki bodo Jto spomlad prebarvali in olepškli svoje domove, si lahko nabavijo vsakovrstne potrebščine za to delo v poznani Durnovi trgovini, 15605 Waterloo Rd. Za velikonočne praznike pa tudi dobite v tej trgovini lepe košarice in druge predmete. Obiščite trgovino! Lord Beaverbrook je izjavil, da je Rusija danes edino upanje človeštva Epične bitke Rusov so dale zavezniškim narodom priložnost za poraz Nemčije. — Roosevelt, Churchill in MacKenzie se zavedajo ogromne važnosti ruskega bojišča. Na operaciji V Glenville bolnišnico se je zadnji petek podal rojak Frank Grebene, 1044 E. 148 St. V soboto se je podvrgel operaciji, katero je srečno prestal. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2. do 3. ure popoldne in od 7:30 do 8:30 ure zvečer. Nahaja se v Ward 4. Kultura Dram. zbor "Ivan Cankar" Člani omenjenega zbora so vabljeni na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v sredo večer, ob 8. uri v navadnih prostorih., ^EFENSE Najstarejši M slovenski iff ?UY dnevnik v URGJ UNITED „. . nKL e«tates Uhio jJWmsnun Oglasi v tem J&HI listu so HI'iFiiniii i im usnftšni The Oldest FQgpEFENSE Slovene ST/ Daily in BUY Ohio Nffli VN,TED JTŽrr •TATES Best Jl/mT^* . . 8 HHSandsmiw Advertising JmuIV Medium *W VSI m shod za CIVILNO obranbo mesta shodu, ki se bo vršil v Public Hallu, se Pričakuje tisoče ljudi. - Glavni Dvornik bo James M. Landis. RA20čARAJMO ŽUPANA, NA ČIGAR POBUDO SE VRŠI TA VELIKA SKUPŠČINA! ^or smn v očali ze Ponovno po- bo v.ršil danes zve- ^SlVjUdski shod za ci" Nko w;2a katere£a se h PrsIi J naš dalekoviden H Wo ^aUSche" ** Udeleži,- kat6rega J tudi « ' V castnem šte- sledeče: WS°DA: Public Hali. 4o odpj SHODA. Vrata se Nba* ?b 7:30 zvečer, bo pričel ob 8:15. ATRAKCIJE: Kot op*0 natopil J. ie ClevP, direktor. Svi-Hp andskega orkestra } Orpw°sk!p pevskega L56 Usn demonstracije, ■ laštaii 0 gase P° bom-r^O n ari in kako se 1 j P°moč v nezgodah. K^pei Landisa K^drV . dis je prispel v mS1 °b 8:35- Na Ter-mii ž, n 80 ga sprejeli in losSan Fra»k J. Lau-m Cdl1 mestni dostojan- ■trOlri pk^Je v načrtu slav- ■ ^Islffk ~ TV'"----j---—----------- i vojaku-prostaku bo zvišana I JeSova plača od $21 na $42 mesečno l -!- ^ar'r° zvišane tudi plače armadnih in podčastnikov, v oficirskem zboru pa P°dporočnikom in mornariškim kadetom. sanje zelo "zmerno", in da je bil presenečen, ko je ugotovil, da je avstralsko vojaštvo v tem pogledu deleč pred ameriškim; avstralski vojak-prostak dobiva namreč po $62.10 mesečno. Zvišanje plače Dolničarkam Poleg vojakom je predvidevana v tej predlogi tudi zvišana plača bolničarkam, ki so prejemale doslej od $70 do $115 mesečno. Njihova plača bo znašala na podlagi te predloge od $90 do $150 na mesec. Nadaljna predloga, ki jo je sprejel senat in poslal zbornici poslancev, predvideva, da se zvišajo plače filipinskemu vojaštvu j na standard ameriškega vojaštva. Pv>A -_______ , lfW A*MADO JE NAPOČIL ČAS AKCIJE w je ^ , ' marca. Sv ° glaSoval danes s da se — 4; Prostat attleriškemu vo-: > njegova plača cCco° Šla zdaj v > žviJ Predvideva so-tudi za osta-Officirske- P Nfto'\2višana plača, P > & kl prejema- S0 ^mali $1,800. v V^V0 lW),je p,a" demokrat iz ^jHda je zvi-l V«tt0n tnarca. — Pol- V°W/tdja "v for nocoj na- b^ajebiloPo-/ Vajo zavezniki ^ Podvezti in- Si^Poen * , .. . nss akcije IV t%ir, J' .ie rekel ¥\S S radiu. "V 7U ali v dveh bom dal pv L > 5Mith, direktor ruskega vojnega jew relifa IX Vf- marca. -IV^ predsednik df.relifa. J« da-P >ith f Pristopil Al-r ^ v vši governer I\ ]%at rk m predsed- t'JTi ^'s demokratske I vH»t' v direktorij j ?erega je bil iz- Wetekli ponede-j Ijek. nom, da pripomprem tej zadevi, kolikor bo v mojih močeh." Smith je podal ob tej priliki izjavo, v kateri pravi med drugim: "Ruska armada in rusko! ljudstvo se sijajno borita v o-; spredju našega boja, in jaz sem se pridružil direktorij^ J Ruskega vojnega relifa z name- RUSI NAPREDUJEJO PROTI SMOLJENSKU Zdi se, da so zavezniki izvo-I jevali snoči prvo fazo vojne za' Avstralijo, kjer so dosegli zrač-| no superiornost nad Japonci, j Položaj na Burmi pa je še ved-( no silno negotov in nevaren. Avstralski minister zračne si- i le je naznanil, da so zavezniki gospodarji ozračja nad Novo Gvinejo in Novo Britanijo ter: da je japonska mornarica utr- j pela razdejanje prve vrste. Deset odstotkov japonskih kri-Žark izven boja Skoraj gotovo je, da je bilo več kot deset odstotkov vseh japonskih križark pogreznjenih ali poškodovanih po avstralski in ameriški zračni sili, da kot bojne edinice ne prihajajo več v poštev. Iz Londona se naznanja, da! je bilo uničenih izza pričetkaj vojne 1,035 japonskih letal. Položaj na ruskih bojiščih MOSKVA, 30. marca. — Rus-1 ke čete so po dvodnevni bitki o-svobodile nadaljni okraj v okolici Smoljenska, kakor nazna-j nja ruski službeni komunike, j Ruske čete so nb tej priliki za-i vzele dvajset po Nemcih zase-; denih občin. Radio poroča iz Vichyja, da so Rusi popolnoma obkolili važ-; no rusko industrijsko mesto i Harkov v Donskem bazenu. Poročila iz Stockholma naznanjajo, da ie pozicija v Staraji Rusi obkoljenega 16. nemškega armadnega zbora nevzdržna. Velike nemške izgube na smo-ljenski fronti Neci so utrpeli velike izgube na smoljenski fronti, kjer so Rusi zasegli 14 tankov, 13 top-j niških baterij, 34 raznovrstnih j topov, 44 utrdb in 46 strojnic, j Včeraj so Rusi uničili Nemcem j 25 letal, dočim so jih sami iz-Igubili 12. MIAMI BEACH, 29. marca — ] Angleški minister lord Beaverbrook, ki je prišel te dni v Ze-dinjene države, da pospeši dobave lend-lease programa, je i-mel nocoj po radiu govor, v katerem je dejal, da je danes "u-panje človečanstva" osredotoče- : no na ru3ko fronto, nakar je pozival, naj se pošlje vsa mogoča pomoč na "to najbolj kritično bojišče v vsej zgodovini civilizacije." Nato je minister izjavil, da se angleški premier Churchill, | predsednik Roosevelt in premieri Kanade MacKenzie popolnoma | zavedajo ogromne važnosti ruske fronte in njenih potreb. "Mi se zavedamo priložnosti,! ki so jih izposlovale epične bit-j ke Rusov," je rekel Beaver-! brook. Z razpršenjem ruskih armad bi bile razpršene tudi nade človeštva "Ako bi bile ruske armade razpršene onkraj Urala, bi bile razpršene tudi vse naše nade. Nacijske armade bi dobile v( tem slučaju pripomočke za voj-' no, ki bi bila res dolgotrajna, in Japoncem bi se odpirali novi horiconti. . Kaj dolgujemo Rusiji "Po vseh naših dosedanjih porazih in umikih, se je pričel zdaj razlegati klic po akciji. To je pravilno naziranje velikih narodov, ki so tudi odločeni, da ostanejo veliki. In baš v tem naziranju pripoznavamo v polni meri, kaj dolgujemo Rusiji, j Rusi nepremagljivi "Toda Rusi so, se že izkazali j za nepremagljive v preizkušnji z nezaslišanim posurovelim div-jaštvom, ki nima primere. Rusi so bili šest mesecev umikajočo se defenzivno bitko, v kateri so ) morali Nemci plačati s svojo ■ krvjo vsako ped zemlje, ki so jo ■ zavojevali. "Rusi so1 bili tisti, ki so diktirali pogoje totalne vojne." Ruski pogum in ljubezen do domovine Nato je Beaverbrook slavil visok pogum in ljubezensko ' vdanost do domovine, ki so jo pokazali Rusi ob času ogrožanja Moskve, nakar je izjavil, da se v letu 1942 obeta prilika poraziti Nemčijo. Proč ž Lindberghom! V Euclidu se bavijo z načr-jtom, da se izpremeni ime Lind-I bergh Ave., v ime Dobnikar j Ave., in sicer v počastitev spomina Slovenca, ameriškega mornarja Louisa Dobnikarja iz Cle-velanda, ki ie izgubil svoje živ-jljenje ob priliki torpediranja in j pogreznjenja ameriškega rušil-I ca Kearnyja. I Mornar Dobnikar, ki je bil star 40 let-in je služil v ameriški mornarici že 19 let, je' bil i sin Mrs. Jennie Dobnikar, 15101 Hale Ave. Prihod in odhod ! Pretekli petek zjutraj sta Mr. in Mrs. Anton Žele, 21086 Arbor Ave., prejela telegram iz Detroita, da se je Mr. in l Mrs. Jos. Hribal tisto jutro ob 6. uri rodil sinček prvorojenček. Mrs. Hribal dekliško ime je bi-, lo Dorothy Žele ter je bila hči dobro poznane družine v Euclidu. Drugi dan, v soboto, 28. L marca pa je njih ein Fred J. Zele odšel v Indiano služit Stri-I cu Samu. Družini čestitamo nad j veselim dogodkom in mlademu i; vojaku pa želimo srečen povra-j j tek! ' Nadškofov© stanje še vedno kritično ) ) Stanje elevelandskega nad-3 škofa Josepha Schrembsa je ) danes, peti dan njegove bolezni, še vedno kritično. Nadškof, ki - se nahaja v St. John's bolnišni-! ci, je prebil zelo nemirno noč. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 31. marca, i UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto..........................................................-........$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto.......................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ...........................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto...............................................................................$4.50 ea 6 mesecev........:................................$2.50; za 3 mesece............................—.............$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00Za celo leto ........................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 | urednikova posta [ ALI JE BILO VREDNO? V magazinu "This Week," ki doseže kot nedeljska priloga "Plain Dealer"-ja in ostalih velikih ameriških listov, milijone čitateljev, je priobčil Louis Adamič, naš rojak in sloveč ameriški pisatelj, sledeč krasen članek, ki se čita v originalu kakor poezija v prozi: Pred letom dni so bile oči vsega sveta uprte v neko malo balkansko državo. "HITLER PRIVIJA SVOJE VIJAKE NA JUGOSLAVIJO," so se glasili naslovi v časopisju, in strokovnjaki v mednarodnih zadevah so bili soglasnega mnenja: države Srbov, Hrvatov in Slovencev bo zdaj konec. Njen patetični knez-regent in njegov žalosten kabinet, impotenten (nemočen) zaradi svoje dolgotrajne politike apizanja, se bo moral zdaj ukloniti, prav tako kakor so se morali ukloniti že pred njim vladarji Madžarske, Rumunije in Bolgarije. Komentatorji so dajali razumeti, da bo vsled notranjega trenja in sovraštva, Jugoslavija kratkomalo padla. Nekateri med njimi pa so napovedovali, da kapitulacija nadaljne balkanske države itak ne bo znatno doprinesla k ogromni svetovni nesreči. Jaz sem vedel, da bo Jugoslavija šla. Toda, ker sem bil tam rojen, mi ni bilo vseeno, kako bo šla. Tam žive moja mati, pet sester in štirje bratje; vsi štirje so bili v armadi. Imel sem prijatelje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu. Njihova življenja bi bila varnejša, če bi se bila dežela enostavno vdala, toda ideja, da bi se Jugoslavija vdala brez boja, mi je bila neznosna. Pošiljal sem na vse strahi kable, v katerih sem nujno pozival na odpor. Pozneje sem zvedel, da so delali isto mnogi drugi Amerikanci jugoslovanskega? porekla. Glede teh kabljev so bili moji prijatelji mnenja, češ: lahko je priporočati odpor, če si tisoče milj daleč od njih. Popolnoma druga stvar pa je, majhni državi s pomanjkljivo in zastarelo armado reči "Ne!" ter s tem izzvati pancer divizije in Stuka bombnike na razdejanje dežele. Bilo je nerealistično pričakovati, da bi se Jugoslavija uprla. "Jaz pa tega nisem tako gotov," sem ugovarjal. Kakor mnogi drugi Amerikanci jugoslovanskega porekla, sem čutil—včasih sem bil tega popolnoma gotov—da bo ljudstvo moje domovine končno našlo način, reči "Ne!" Zdelo se mi je, da poznam, to ljudstvo, ki je (zlasti Srbi) v času krize zmožno epičnega heroizma. Pozno v marcu je nastalo depresivno mrtvilo v novicah: Koncem konca bo vendarle Hitlerjeva obveljala. In kmalu potem se je zaznalo, da je beograjska vlada podpisala pakt, s katerim daje nacijem pravico prehoda svojega ozemlja v Grčijo. Nato pa je—nenadoma—privrelo do vrhunca dne 27. marca. Ljudje, ki so bili v Jugoslaviji, so mi povedali, kako se je zgodilo: Dne 25. marca se je polastil nemir šolarjev v šolah, kjer so pričeli tolči po klopeh ter glasno zasramovati Hitlerja in beograjsko vlado. V glavno mesto so pričeli prihajati možje in žene mrkih obrazov, večinoma kmetje. Mnogi teh so imeli puške pod svojimi plašči. Le-ti niso prišli na poziv kakega rhanifesta ali organiziranega poziva. Oni so sledili samo svojemu instiktivnemu revolucionarnemu nagonu. Ponižanje, katerega sta hotela Hitler in njihova lastna vlada zvaliti nanje, je bilo več, kot so mogli prenesti. Med posetnike so se pričeli kmalu mešati meščani. Po mestnih ulicah so hodile ali postavale molče male skupine ljudi. Nobenih govorov. Ljudstvo je tiho pelo stare srbske pesmi, ki so hkratu vesele in žalostne in polne pomena, katerega ee ne more izraziti, ki pa hoče povedati to, da pride včasih domovina v tak položaj, ko je treba Človeku za intei ese življenja umreti. To razpoloženje se je polastilo tudi mladih, idealnih armadnih častnikov, ki so v noči 27. marca—"kakor maščevalni angeli"—prisilili vlado do odstopa ter naredili prostor vladi, ki ne bo tolerirala pakta s Hitlerjem. "In nenadoma smo se iznebili sramote preteklih tednov," mi je rekel nek očividec, "ter se zavedli stanja nepopisne ekstaze. Bilo je krasno zgodnje-pomladno vreme; begorajske ulice so bile natrpane ljudi. Ljudstvo se je sniejalo, prepevalo in plesalo. Vsi smo vedeli, da je to kunec, toda bili smo vsi nepopisno srečni. Ljudje, ki so bili drug drugemu tujci, in politični nasprotniki so se na ulicah javno objemali. "Mi smo si izbrali svojo usodo. Vedeli smo, da naša armada po svoji opremi ne more biti kos Hitlerju, ki bo vsak trenutek udaril. Toda ljudstvo je govorilo: 'Naj se zgodi karkoli, vsekakor bomo na boljem kakor bi bili z oficijelnim privoljenjem, da smejo nacijske čete korakati skozi Jugoslavijo, da pokončajo Grke.' — Drugi zopet so govorili: "Koncem konca bosta zmagala Bog in Njegova volja..— 'Ne more vam izpodleteti, ako se potegnete za pravico proti infamnosti, pa tudi če pri tem umrjete! Po vaši smrti bodo drugi živeli.' " V enem tednu so nacisti prelomastili Jugoslavijo. Uničili so dele Beograda in Sarajeva. 250,000 mož so odgnali na prisilno delo. Njihovi kvizlingi so spravili ljudi v nepopisno agonijo ter jih dobesedno deset tisoče pomorili. Pred letom dni je mnogo Amerikancev mislilo, da so bili Jugoslovani popolnoma blazni, ker so se šli tako žrtvovat. Danes pa je jasno, da je imel njihov odločni "Ne!" svetovne posledice, in zgodovina bo morda zapisala dan 7. marca 1941 kot dan pričetka Hitlerjevega konca. . Ta "Ne!" je prisilil nacijsko vrhovno poveljstvo, da je za pet tednov odložilo invazijo Rusije, s čemer je bilo danih Sovjetski armadi pet tednov nadaljnega dragocenega časa. Ta "Ne!" je pomagal zavleči rusko kampanjo v zimski čas, kar je prispevalo k ogromnemu Hitlerjevemu debaklu v Rusiji. Dalje je ta "Ne!" učinkoval tudi na zadržanje Turčije ter izposloval Angležem priliko, da so se polastili kontrole nad Sirijo in Irakom, s čemer so rešili Srednji vzhod. Če ne bi bilo tega "Ne!," najbrže general Mihajlovič in njegova armada ne bi danes napadala nacijskih čet v Jugoslaviji. Jugoslovanski "Ne!" bo prispeval ne samo naši lastni zmagi, temveč bo omogočil tudi lastni preporod Jugoslavije. skega kluba 32. varde so pro-šeni, da se zberejo pred Slovenskim delavskim domom ob 7. uri zvečer. Na februarski seji je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1942: Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Ave., podpredsednik Joseph Poznik, tajnica Celia Jak-litz, 1251 E. 173 St., blagajni-čarka, Mrs. Albina Smrekar, zapisnikar Michael Lah, nadzorni odbor: Anton Rudman, Geo Turek, Mrs. Jennie Fonda. Seje se vrše vsako četrto sredo v mesecu v Turkovi dvorani. Sedanji predsednik je že izkazal, da je pošten, progresiven in izobražen v političnih razmerah. Pod njegovim vodstvom ima Slovenski demokratski klub 32. varde priliko storiti dosti dobrega za celo vardo. Pridite redno na sejo n boste zagotovljeni! Tajnica. Na domači fronti Ko so Združene države vstopile v vojno za svobodo, sta se dve vprašanji takoj vrinili skoraj vsakemu izmed nas: "Kaj naj storim, da pomagam?" "Kaj bo vse to pomenjalo za mene in mojo družino?" Za milijone ljudi niso odgovori prišli kar takoj in mnogi so bržkone postali nestrpni. Ta čas pa so odgovori tukaj za skoraj vsakogar, saj so tu načini, kako skoraj vsakdo more pomagati v tem boju za svobodo. Kar se tiče vprašanj, kaj bo ta vojna pomenjala za moške in ženske na domači fronti, so tudi odgovori na razpolago, novi odgovori skoraj vsak teden. "Mi, ljudstvo Združenih držav, in naši tovariši, člani tako-zvanih Združenih narodov, namreč vseh onih narodov, katerih ljudstvo veruje, da bi bilo boljše umreti kot živeti brez svobode, bijemo boj, ki ga vojaški izvedenci nazivajo "totalno" vojno. To je vojna, v kateri vsakdo je vojak." * Zadnji teden je prinesel osnove za pobudo k večji vojni produkciji. Te osnove so dale odgovor na vprašanje "kaj naj storim?" milijonom ljudi obeh j spolov, ki delajo v tovarnah, kjer se izdeluje orožje, s katerim bomo porazili Hitlerja in Hirohita in Mussolinija. Ti milijoni, potom svojih zastopnikov v skupnih odborih upraviteljev in delavcev (management-labor committees) bodo imeli priložnost udejstvovati svoje ideje za večjo proizvodnjo in hitrejšo proizvodnjo onih stvari, ki jih potrebujemo. Način, kako so se delavci in gospodarji tovarn odzvali na poziv načelnika vojnega produkcijskega sveta, Donald W. Nelsona za ta razmah, pokazuje, da smo močno ujedinjeni. Urad WPB je bil kar poplavljen s pismi in brzojavkami, obetajočimi, da bo vsakdo sodeloval, clause zmaga dpseže. m WPB gleda na to, da prve stvari pridejo najprej, da surovine gredo v one tovarne, kjer so najbolj potrebne in kjer bodo največ pomagale, s pomočjo sis-jtema pravil, nazvanih "prijoii-jtete." Kmalu utegne nastati po-j treba vpeljave nekega sistema I te vrste-tudi na nameščanje naših delavcev, že sedaj so oni delavci, ki se registrirajo pri jav-| nih posredovalnicah dela, kjer važne vojne industrije potrebu-! jejo ljudi, najprej odkazani na I te vojne zaposlitve. University Club Cleveland, Ohio. — Kaj je to za ena oganSzacija, "University Club", bo kdo vprašal. Prav, da | veste kaj je ta organizacija in j za kaj je bila ustanovljena ter za kaj se zanima. Ko boste to zvedeli, boste dobili do tega kluba več spoštovanja. University Club obstoji iz članov, ki so iz višjih šol, iz kolegijev in univerz. Že ime "U-! niversity" samo pove, kaj da so člani-, kot študentje, vse dosegli z študijo. Torej v tem društvu tli klubu, kakor ga že hočemo imenovati, so člani, ki so dosegli višjo izobrazbo, kar v današnjih dneh veliko šteje in vsak mladenič, ki se je potrudil tako daleč, zasluži od naroda priznanje in naklonjenost. Namen tega kluba je blag. Mi navadni ljudje bi sodili po sebi, da, ko eden izmed nas doseže nekaj, za kar se je moral sam veliko truditi, da potem tak človek misli sam nase in da se z? druge ne zmeni. Toda ta University Club, je p:\ ravnoi drugačnega naziranja ir prepričanja. Ta klub se je organiziral iz namena, da bo še drugim pomagal do take izo-biazbe takim, ki imajo talente in zmožnosti, nimajo pa svojih denarnih sredstev. V take namene klub prireja parkrat na leto izredne prireditve, s katerimi ojači blagajno, s katero potem razpolagajo v namenu ka-j kor zgoraj omenjeno. Ako je katera ustanova vred-I na pohvale in priznanja, je ta klub, ki ima tako vzvišen namen. Da je to resnfca, so dokazi oni, ki so že dosegli to, ka 1 je zgoraj omenjeno. To je neprecenljive vrednosti, če pomislimo, kaj da lahko tak študent doseže z učenjem, za kar bo po-j tem vse življenje hvaležen o-nim, ki so mu do takega pomagali. P make every pay day BOND DAY Tako je ta klub tudi za letos določil tako prireditev za 17. a-prila, kar ni več daleč. Vršila se bo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., ki je v srcu naše naselbine. To je pa ravno prav, ker je največ študentov, naših jugoslovanskih sinov, katere imajo v "Case" višji šoli za zelo dobre. Prireditev z bogatim programom bodo priridili študentje iz Case višje šole zastonj, v namenu, da bo več dobička sa kandidata. Kandidat bo eden izmed Jugoslovanov, ki bo dosegel najboljše rede. Vse to mora nas navdušiti, da i bomo segli po vstopnicah in po-i kazali, da nam je na tem, da si i pomagajo naši sinovi do višjih mest. Vstopnice se dobijo pri j članih tega kluba, drugače pa I tudi v uradih obeh dnevnikov; I v obeh slovenskih bankah in v obeh Grdinovih prodajalnah za pohištvo. Ker je namen blag in je v veliko spodbudo naše no-, ve generacije, ki se zanima za inteligenco, je nas vseh dolžnost, da sežemo po vstopnicah in pokažemo, da tudi nas veseli, da se mladina zanima. Izobrazbe in sicer take visoke izo-|brazbe se dandanes potrebuje, ! da +>o dodočnost bolj zanesljiva i v pravi demokraciji. Vstopnice i so po 55c oziroma $1.00 ! Za Patrons A. G. Slovenci v 32. vardi Na redni mesečni seji Slovenskega demokratskega kluba se je čitalo povabilo od našega žu-Ipana, Franca Lauscheta na i shod, ki se vrši v torek večer, j 31. rr\arca, v Public avditoriju. Glavni govornik bo James M. Landis, eksekutivni direktor civilne obrambe: i Poleg raznih govornikov bo ! tudi nastopil deveiandski sim-; ponični orkester in eden naj • i boljših moških zborov, "Orphe- us Choir." Župan Lausche se je potrudil i da je aranžiral ta shod za našo dobrobit. Dajmo se tudi mi malo potrudit in posetimo to sejo I v velikem številu. Člani Slovenskega demokrat- ■ i ■■■ ■ umi——m^m FKpGFENSE iftj BUY Wfffl UNITED tAfiCV ■ MATtft jrjfy .SAVINli.1 /J)J je/v* A HON Da v/J / Ji y D STAMP« $ k r All iiiiiiiKmniiniuiiiiininmH®®0 ^ DNEVNE BELEŽKE , VOJNIKA HINK0 kaeja (Po rokopi^ (Škratu poklanja « ročnik)- ^ iniunmiiiicuiHinniiraiiuniii®™^ (NaMjevanje) f Neko slučajno. j sotnost nadporočnikO v; izrabil za službeni J« ^ burg. Zabičali so vrne še tisti dan- . ^ za tri dni in tri® ^ brezmejnem veselju ^ Tretjo noč ga ]'e ® jd trulja pod vodstvo.^ nadutega Reboljo^ ^ sutega zapisala. V | vana Cankarja 1 ,»), sem res en feist s«1 . t S. M. Peruzzija, | na, najlepša fan a > ske, velikega "doCr # nezev, spretnega dovoljenj čez uro J- ^ unversehant, ober ^ dr. H. S.ja so A vseh kompanijah gu . . . J V žajfhnku je J J spa majorka s m roko zaščitila ja, ki so ga nato M (Le 30 dni zapora g J Ker pa H. Sju«,l ni ugajal, se je P ^ kraj, kjer si je »»P ^ atelje — na zabav rišev in predstoj"1 i To je bil H. S-jeV ■i vojaškega službo^ vojaške kuhinje nosom) je v obilj* ,T) ("Maščevanje ! ■ ' Zapor pa je odse kem zapisniku. J .„»1)1, Tri dni pred pora so ga ^V brali s postelje B> ^ ^ Gradec v Spet v zapor mu je nekaj " bolniškem strani ^ nekaj "muhic" t- > ^ nogavico. Za ne ve ... D ; ^f f sprejeli z velikih jn P; mu dajali nasve^iP kako se na naJP ij Drugo jutro ^ ^ zdravniške vi«4®'^ skril pod odeJ^ ^P vsem životu. /j0 a ^ težavo privabil » ji)1 ... ■ hcseda tr ga z milimi icl)A Iga po glavi in P0' in Ieh oseb: MakSima! fsetii in uJbiševa. Ugovar-i E bo7 lna človeka, ki! ff^jeo? Več dolgo živela. JJovorii; »Bolna sta, JJ' da ^ 0 aktivna in ne gre odstranili samo' ' ^Sšala t?^ Zat0' da bil I« St aktit« in inten" JUa teh oseb" in) Spa nMaksim Gorki po-j rHvi;n * tuzemstvu, ka-S i^tvu. Rekel je, b >cinsd; mene ne samo LS zat'"0, °Sebnost- tem" Wjetsko pozna m°jei ^•PriP?m meni in mo"; jbiševu sem bil sem bil z dr. C < kadar je bil Vb>-Bil -mtam {^jte zdravnik sva izdela-V 1(0 odi °m in jaz sem g0v°ren kakor Le- K V. V je Vf^i0^1 Levin, potrju- ] K ' K , 1 Jako šibkega WtedaJ vedeli vsi pokaza' H(«%& ;kl z eno samo j S fSa ali ka- \ L.^veo niemo UP°" ^ kbii eilili Gorkemu ^ i ln kvalitativno ' ssvicnavua dopustna' S C%va7° Gorkemu so ws sr?d,ato bistva o SvoiP A°ksični vpliv L V aJe. Prenesti nego |>, ^ tiŽ6 M rif 0ra Kujbiševa Levin, po-7 kk0 Vsled silno h ^tf, HUihinerVoznega živ-zuian.ikai° Kv sla vzbuJaJ°ča LS Stno mu injici- I 0 hormonov. 0 Gai t nj>cirati nepre-^ kto, treba je »iiinuuiiiiiiiMiiinuiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiaiiiiui? delati odmore, katerih pa mi nismo delali. V istem smislu so učinkovala tudi srčna zdravila, katera je predpisoval Levin, j Višinski: Kako označujete svoje politično mišljenje ob času, ko vas je povabil Jagoda na domenek o umoru Kujbiševa in jGorkega? Ali ste bili tedaj pro-tisovjetsko razpoloženi ? Pletnjev: Bil sem. Višinski: Pa ste to raspolo-, žen je maskkrali ? i Pletnjev: Da. j Višinski: Na kakšen način? Pletnjev: Večkrat sem govoril, da popolnoma podpiram vse, kar je delala Sovjetska oblast. Višinski: V resnici pa? Pletnjev: Sem bil nesovjet-ski človek. Višinski: Protisovjetski ? Pletnjev: Da. Višinski: Ali ste se maskira-i ;u? ' . ! I Pletnjev: Da. i Višinski: Dvoličili? I Pletnjev: Da. Višinski: Iz česa je sestojal načrt, katerega ste izdelali ' skupno z Levinom glede umora 1 Alekseja Maksimoviča Gorke-ga ? Formulirajte nakratko. Pletnjev: Utruditi organizem in s tem zmanjšati njegovo od- porno sposobnost. Višinski. Do skrajne, človeškim silam dostopne meje? Pletnjev: Da. Višinski: In to stanje oslabljenega organizma izrabiti za kaj? I Pletnjev: V svrho mogoče prehlaje in infekcije zvezane s prehlajo. Višinski: T. j. ustvariti nalašč okolje, v katerem bo neizogibno obolenje za kakršnokoli j boleznijo ? Pletnjev: Da. Višinski: In izkoristiti bole- , zen, da bi, kaj? Pletnjev: Da bi uporabila ne-| pravilno metodo zdravljenja. Višinski: Radi česa? Pletnjev: Radi umora Gorke-ga. Višinski: To je bil vaš načrt? Pletnjev: Da. Višinski: In vidva sta ga izvršila ? Pletnjev: Da. Višinski: Kako sta pripravila organizem Gorkega, da se ne bi mogel upirati bolezni? i Pletnjev: To tehniko je tukaj i razložil Levin. Višinski: In vi ste ta načrt! : podpirali? Pletnjev: Da. Višinski: Ali ste z Levinom dosegli strahoviti namen, katerega ste postavili? Pletnjev: Da. Višinski: Ali ste glede Valeriana Vladimiroviča Kujbiševa i tudi skupno z Levinom izdelali načrt za njegov umor? Pletnjev: Tudi, skupno z Levinom. ( Nadaljevanje ) Društveni KOLEDAR APRIL 5. aprila, nedelja. — Društvo "Loyalites" štev. 590 S. N. P. J. priredi "Jam Session" v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 5. aprila, nedelja. — Društvo "Spartans" — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair j Avenue. 1 JI. aprila, sobota. — Bowling Liga Slovenske Zadruž. Zve-1. ze — Ples ob priliki druge obletnice v Slovenskem delav-1 skem domu na Waterloo Rd. 11. aprila, sobota. — Spomladanska veselica društva Nanos, št. 264 S. N. P. J. v Domu Zapadnih Slovencev, 6818 i Denison Ave. 11. aprila, sobota. — 23rd Ward I Democratic Club —- Plesna i veselica v avditoriju Sloven-j skega narodnega doma, na St. Clair Ave. 11. aprila, sobota. — Društvo ! "Loška Dolina", priredi plesno veselico v Twilight Ball- ! room. 12. aprila, nedelja — Strugglers S. N. P. J. — Proslava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo. ; • 12. aprila, nedelja. — Glasbena j l Matica — Pomladanski kon-i cert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na >1 St. Clair Ave. J J17. aprila, petek. — University j Club — Koncert v avditoriju Slovenskega parodnega doma St. Clair Ave. x 18. aprila, sobota. — I.W.O. št. 4276 ples v avditoriju Sloven-0 skega delavskega doma, na l, Waterloo Rd. o 18. aprila, sobota. — Društvo a "Clevelandski Sloveči", št. v 14, S. D. Z. — Ples v avdito-e riju Slovenskega narodnega o doma, na St. Clair Ave. ! 19. aprila, nedelja. — Mladinski a pevski zbor S. D. D. na Wa-)- terloo Rd., priredi koncert in 10 opereto "Desetnik in sirotica" v Slovenskem delavskem do-lo mu na Waterloo Rd. :a 19. aprila, nedelja. — Pevsko :i- društvo "Planina" priredi v. svoj pomladanski koncert v e- Narodnem domu na Maplc je Heights. 19. aprila, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. aprila, sobota. — I. W. O., št. 1008 — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 25. aprila, sobota. — Društvo "Lucky Stars" štev. 61 S. D. Z. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 26. aprila, nedelja. — Pomladanska prireditev mladinskega pevskega zbora "Škrjanč-ki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. i 26. aprila, nedelja. — Pomla-j danski koncert društva Zvon v Slovenskem narodnem domu, na 80. cesti. 26. aprila, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi opereto in ples v avditoriju Sloven- 1 skega delavskega doma, na Waterloo Rd. .1 MAY i 2. maja sobota. - Honor Guards S. D. Z. — Plesna veseli- 1 ca v avditoriju Slovenskega ! narodnega doma na St. Clair Avenue. 3. maja, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 — prire- 1 ditev v avditoriju Slovenske-j ga delavskega doma, na Wa-j terloo Rd. 8. maja, nedelja. — Društvo ] "Složne Sestre", S. N. P. J. Proslava 30 - letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. maja, sobota. — Knights of Collinwood — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 9. maja, sobota. — Slovenska Ženska Zveza, štev. 51 — Plesna veselica v avditorij^ Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave. 1«. maja, nedelja. — Waterloo Grove W. C. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo d. 19. maja, nedelja. — Duquesne University Tamburica of Penn Koncert v avditoriju Sloven-i skega narodnega doma, na j St. Clair Ave. 16. maja, sobota. — Cleveland- ^ s:ka atletična liga S. N. P. J. Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave. 30. maja, sobota — Jugoslovan-ski kulturni vrt — Proslava f v avditoriju Slovenskega na-'-sj rodnega doma, na St. Clair Ave. j JULY j J 12. julija, nedelja.—Piknik dru-! jj stva "Zvon" na prostorih Do- J ma zapadnih Slovencev, 6818 j; Denison Ave. j Jj 28. junija, nedelja, — Društvo "Vipavski raj" štev. 312 — S. | N. P. J. priredi piknik na iz- j; letniških prostorih SNPJ. j j; 28. junija, nedelja. — Piknik jj društva "Velebit" št. 544 S.|| N. P. J. na prostorih Doma Jj Zapadnih Slovencev, 6818 De- | nison Ave. % SEPTEMBER | 5. septembra, sobota. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Prireditev v obeh dvoranah J Slovenskega narodnega doma, J na St. Clair Ave. 6. septembra, nedelja. — Cleve- J landska federacija S. N. P. J. | Ples in banket v avditoriju J Slovenskega narodnega doma J na St. Clair Ave. 12. septembra, sobota. — Skup- j na društva fare sv. Vida. — j Plesna veselica v avditoriju j Slovenskega narodnega doma j na St. Clair Ave. j 19. septembra, sobota. — Druš- j tvo sv. Cirila in Metoda, št. j 18, S. D. Z. — Plesna veseli- j ca v avditoriju Slovenskega j narodnega doma na St. Clair j Avenue. A 26. septembra, sobota. — Jugo- j slav Camp No. 293 W. O. W. i Plesna veselica v Avditoriju ^ Slovenskega narodnega doma | i i na St. Clair Ave. i ,27. septembra, nedelja. — Dru- i štvo sv. Janeza Krstnika, št. i 37 A. B. Z. — Proslava 40- 4 letnice v avditoriju Slovenske- i ga narodnega doma, na St. 4 Clair Ave. 4 UCTOBER I S. oktobra, sobota. — Društvo | "Složne sestre" S. N. P. J. — i Plesna veselica v avditoriju -s Slovenskega narodnega doma r< na St. Clair Ave. "s 4. oktobra, nedelja. — Croatian r Pioneers C. F. U. — Ples v ^ avditoriju Slovenskega narod- \ nega doma, na St. Clair Ave. J 10. oktobra, sobota. — Plesna \ veselica društva "Collinwood- t ske Slovenke" štev. 22 S. D. * Z. v Sloyenskem domu, na Holmes Ave. 10. oktobra, sobota. — S. S. P. ž j Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. 10. oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. 1 Clair Ave. 11. oktobra, nedelja. — Koncert godbe Sv. Vida v Slovenskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples. 16. oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na 1 St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 14 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ! 18. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 24. oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. bktobra, nedelja. — Dram-31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. fcki zbor "Ivan Cankar" Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na 1 St. Clair Ave. 81. oktobra, sobota. — Sloven-l ska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega de- I Velikonočna razprodaja Zadruge j I 0D DANES DO SOBOTE 4. APRILA* 1 I S to razprodajo DIREKTORIJ ZADRUGE želi tA Ig vsem svojim odjemalcem in delničarjem vesele veliko- I ^kJk I || nočne praznike in se priporoča za nadaljno naklonje- | J KVALITETA - POSTREŽBA - IN NIZKE CENE—NAŠE GESLO j OCCIDENT MOKA, 24Vz lbs......Jj-39 DIAMOND OREHI, funt..................C^ BELE ROZINE, 2 funta ..................Jj^ MED, funt.................................25* VELIKE ČEŠPLJE, 2 zavoja za........JQ^ VELIKE POMARANČE, ducat........JJ^ SILVER BAR BRESKVE,................ No. 2 Vi kante, 2 za MONARCH DARK CHERRIES, ftQ*: No. 2Vi kanta L3 MONARCH SOUPS, 3 kante za...... KIRKMAN'S CHIPS, tj^ — 2 za Q^? OCTAGON POWDER am. j* velik ^ ZADRUŽNA KAVA, ..............2 za EAf! j rudeč zavoj llw j ZADRUŽNA KAVA, ..............2 za £j plavi zavoj ■■ j OLD RELIABLE KAVA, 2 funta za g ! ROMAN BEANS, 2 funta za .........."JJ^ AJDOVA MOKA, 4 funte za.......... YACHT CLUB TOMATOES,..........OCe No. 2 kante, 2 za £w SNIDER'S CATSUP, ................2 za OC? Velike steklenice • WW SILVER BAR GRAH, 2 kante za......J-Jč OCTAGON SOAP, 10 komadov za KIRKMAN'S SOAP, 10 komadov—£ j* ZADRUŽNE POSEBNOSTI: 1 Domači suhi želodci — Suhe klobase — domače prekajene šunke kakortudi fina perutnina Založite se za praznike—po zmernih cenah! Slovenska Zadružna Zveza 667 East 152nd St. — GLenville 6316 > 16201 Waterloo Road 712-14 East 200th Street IVanhoe 1248 IVanhoe 3562 DA, DOVAŽAMO TUDI NA DOM! 2 VAŽNO ZA VRTNARJE: Zadružni Umetni Gnoj se dobavlja v vseh trel* trgovinah, ž Za splošno vrtno rabo 4-12-4 formula vreča 80 funtov za $2.10; i Za cvetlice, grmičevje, itd., vreča 50 funtov za $1.80. 5 NE POZABITE: Gnoj MORA BITI dobro udelan in vmešan v zemljo in DOBRO polj škropi jen z vodo, kajti drugače vse spari. RAZLOG? Frišen je! Dober je, in i to je lastnost vsakega, ki je res dober. | VAŽNA PLESNA VESELICA^V soboto 11. aprila PLESNA VESELICA ZADRUŽNIH KEGLJAČEV V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU NA WATERLOO -VOJAKI IN MORNARJI PROSTI! .... ZA OBILNO UDELEŽBO VABI IN 1 SE PRIPOROČA ODBOR. 5 lavskega doma, na Waterloo Road. 31. oktobra, sobota. — Društvo sv. Katarine Z. S. Z. — Ples- 2: na veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. NOVEMBER 2: 1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair 2 Avenue. 7. novembra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2 7. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 2 8. novembra, nedelja. — Dram-i ski zbor "Abraševic" — Predstava in ples v avditoriju Slo- 1 venskega narodnega doma, na r St. Clair Ave. $ 14. novembra, sobota. — Druš-1 tvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanske Zveze — ples v avditoriju Slovenske- : 1 ga delavskega doma na Waterloo Rd. - 14. novembra, sobota. — Dru-d štvo < "Slovenec" štev. 1, S. 1- D. Z. — Plesna veselica v av-a ditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. I- 15. novembra, nedelja — Blaue )- Donau — Koncert in ples v a avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair 1- Avenue. iS 15. novembra, nedelja. — Dru-J-' štvo "Cvetoči Noble" štev. 450 S. N. P. J. obhaja 20~-let-nico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 6 21. novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4,' S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ^ 22. novembra, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na 22. novembra, nedelja. — Mla- 1 dinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega dt>ma na Waterloo Road. St. Clair Ave. 26. novembra (Zahvalni dan), , četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju] Slovenskega narodnega do- i ma, na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Mar- , tha Washington, št. 38 S,- D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. j 28. novembra, sobota. — Betsy j Ross, A. B. Z. — ples v avdi- j toriju Slovenskega delavske- j ga doma na Waterloo Rd. 29. novembra, nedelja. — Klub 'Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. ■ 29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P. J. — Proslava 15-letnice v avditoriju Slovenskega narodne- 5 • ga doma, na St. Clair Ave. DECEMBER r 5. decembra, sobota — Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega na- j rodnega doma, na St. Clair Avenue. 6. decembra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 12. decembra, sobota. — Društvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 13. decembra, nedelja. — Can-| karjeva ustanova — Priredi-I tev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 20. decembra, nedelja. — Slovenska Šola Slovenskega narodnega doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega na- | rodnega doma, na St. Clair Avenue. i 26. decembra, sobota. — Druš-'! tvo "Spartans" S. N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju 3 Slovenskega narodnega doma 1 na St. Clair Ave. 5 27. decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega doma in Kluba dru-o štev Slovenskega narodnega t. doma v obeh dvoranah Slo-a venskega narodnega doma, na 1- St. Clair Avenue. STRAN 4 Danes je v Severni Irski že mnogo ameriškega vojaštva, ki še neprestano prihaja tja. Na sliki vidimo ameriško vojaštvo, razpostavljeno na trgu nekega irskega mesta. Umetniki na delu Na sliki vidimo, kako delavstvo polaga ogromne cevi, po katerih dovajajo olje od vrelcev. Na desni sliki so delavci razstrelili skale, ki so bile na potu cevem. Sliki sta bili posneti v državah Georgiji in Luisiani. Argentinsko vojaštvo v paradi V Durnovi trgovini Dobite sedaj razna gnojila za vrt, kot tudi semena (loose). Dalje dobite razno kuhinjsko posodo, kot tudi namizno posodo. Sedaj, ko boste pričeli s čiščenjem vaših hiš, imamo razne pripomočke za to delo. Dobite razne barve, kot varniše za znotraj in barve za zunaj, Pratt & Lambert izdelka, ki je priznana ena najboljših barv. Ako ste namenjeni, da nanovo papirate vaše sobe to spomlad, vedite, da smo k naši trgovini dodali še raznega stenskega papirja (Wall paper). Pridite in oglejte si naše vzorce kot zalogo. Za velikonoč imamo tudi lepo zalogo košaric za vaše male, in vse, kar spada k tem. Se priporočamo za posečanje naše trgovine. Durn Variety trgovina 15605 WATERLOO RD. Na sliki vidimo parado argentinskega vojaštva. V gornjem desnem kotu pa je slika neke moderne argentinske oklopnice. -v X^MBK MS, Ako nameravate graditi hišo ali če imate v načrtu preureditev vaše stare hiše, se obrnite do nas. Ta 1prevzamemo vsa dela, pa če so velika ali majhna. Za vsa zgotovljena dela damo garancijo, da bodo K5™1 ' jg£a jzvrgena prvovrstno. ■ FRANK STRUMBLY Mason and General Builder HIGHLAND RD.. blizu BISHOP RD. Naša nova telefonska številka je Hillcrest 225 W 5 Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim klijentom, prijateljem in znancem! ENAKOPRAVNOST 31. marca. lM STANLEY WEYMAN: Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije V presenečenju in smrtni gro-j< zi, ki sta tako nenadoma izpodri- < nili v meni zavest odrešenja, t sem še tesneje stisnil Denizo k I sebi ter skril njen obrazek na < svojih prsih, da ne bi videla, i med tem ko sem se jaz naslonil . na zid in zaječal od strašne misli na to, kar se je bližalo. O Bog, ] sem se dejal, kaj bo z ženskami! ... Da, so okolnosti, ko bi < dal človek vse, kar ima, da ne < bi bilo na svetu nobene ženske ali da vsaj sam ne bi ljubil no-| bene! Saint-Alais je bil prvi, ki se mu je vrnila prisotnost duha. Porinil je mater nazaj, pomahal sovražnikom, ki so stali pred vrati cerkve, komaj trideset korakov od nas, z belo rutico, ter jih jel zaklinjati, naj puste ženske dalje. Ko ga niso uslišali, jih je celo izzival in psoval s strahopetci, češ da se ne upajo lotiti nasprotnikov, ki bi imeli svobodne roke in se jim ne bi bilo treba ozirati na občutljivost šibkega spola. Toda oni so mu odgovarjali samo s porogom, grožnjami in divjim grohotom: , "Ne, ne, gospod pop!" so kri- I čali. "Le bliže, le bliže, da vas 9 pogostimo z ostrim železom. V tem primeru se utegne zgoditi, j da prizanesemo ženskam. A niti ] to ni gotovo!" * S "Lopovi! Strahopetci!" jim je zabrusil. "Doli izdajalci! Doli popje!" so zarjoveli nasprotniki. "Na plan, gospoda, na plan, če ne pridemo po vas in vas potegne- ] mo vašim ženskam izpod kril!"; j Neizrekljiva besnost se jis za-| i bliskala v markizevem pogledu. Nato je stopil iz njihovih vrst neznan mož ter jim mahnil, češ, i naj utihnejo. "Pozor!" je viknil ta človek, orjak z dolgimi črnimi lasmi, ki so mu padali po bledih licih.! "Tri minute časa vam damo, da' se ponudite našim sulicam. Če to storite, lahko gredo vaše ženske svojo pot. Če se boste pa ^ skrivali za njimi ,tedaj bomo j č streljali v gnečo in njihova kri naj pade na vaše glave!" Saint-Alais je obnemel. Naposled jevzkriknil z glasom polnim groze: "Njim na očeh nas hočete pobiti?" "Ali pa pod njihovimi krili, kakor vam je ljubše!" je odvrnil krvolok ob gromovitem smehu svojih tovarišev. "OdloČite se brzo!" je nadaljeval, vihteč kratko sulico nad glavo. "Tri rpinute po uri na zvoniku. Pokažite se, ali pa bomo streljali v kup. To bo mesa, gospoda!" Saint-Alais me je srepo pogledal ;njegov obraz je bil bled kaokr smrt. Hotel je nekaj reči, a glas mu je obtičal v grlu. O tem, kar se je godilo nato, ne vem kaj povedati. Spominjam se le tega, da nas je stala v bleščeči solnčni pripeki dvaj-setorica moških in kakih petdeset žensk, pomešanih na prostoru, ki je meril komaj dvajset vatlov v dolžino. Vzdihi so se trgali možem iz prs; tisti, ki soj, držali v naročjih ženske—in ta- j kih ni bilo malo—so se naslanjali na zid, trudeč se, da bi jih utolažili ali se vsaj odtrgali od njih. Eden izmed naših je preklinjal podleže, ki so nas hoteli poklati, ter jim žugal s pestmi; drugi so poljubalj blede in polnezavestne glave, ki so jim slonele na prsih, zakaj. Bogu bodi hvala, polovica žensk je bila že omedlela. Spet drugi, med njimi tudi Saint-Alais, so se v nemem brezupju spogledali z enako brezupnimi očmi svojih tovarišev ali pa stiskali roke svojih prijateljev in se ozirali v brezčutno jasnino neba, kakor bi jo prosili pomoči. Kaj sem \ ' delal jaz, ne vem; le toliko vem, da sem zrl Denizi v oči, s po-J gledom, ki ga ni bilo konca ne kraja. In še to vem, da njene| oči v tisti strašni minuti slove-; sa niso več tajile ljubezni, ki jo, je čutila od mene . .. Nekdo se je dotaknil rrioje roke. Bil je markiz de Saint-Alais. Mislim, ali bolje, vem—zakaj čital sem to v njegovih očeh—, da se je hotel spraviti z menoj. J Toda ko sem ga pogledal—ne-[mjara ga je tudi presunil po^ gled na sestrin molčeči obup— se je premislil. Ko je črnolasi velikan zavpil: "Prva minuta je minila!" in so njegovi tovariši, krviželjno zahrumeli, je gospod markiz dvignil roko. "Postojte!" je kriknil s svo-' jim nekdanjim oblastnim glasom. "Stojte. Tu je nekdo, ki ni naš človek. On naj se loči od nas in naj odide prvi." Tako govoreč je'pokazal name. "Prise-žem vam, da nima z nami ničesar skupnega." Divje tuljenje mu je zadonelo \ v odgovor. Nato je orjak bogo- 1 kletno izrekel svete besede: i "Kdor ni z menoj, je zoper j mene." 'i Vsa divja tolpa se je zagi-oho-J i tala njegovi duhovitosti. |1 Nočem, da bi me kdo hvalil zaradi tega, ker sem storil v ] tistem trenutku. So minute, ko's človek ne ve, kaj dela—ne glede' < j na to, da naši nasprotniki za nič, < ne bi bili poslušali markizeve,' i prošnje. Tresoč se od gneva sem'' 'zabrusili orjaku z njegovimi'- 'lastnimi 4besedami: ;: j "Tudi jaz sem zoper vas!" : 'sem zakričal. "Rajši poginem 1 (tukaj z njimi vred, nego da bi ! živel z vami, ki oskrunjate zem- lljo s tem ,da hodite po njej, in onečiščujete zrak, ko ga diha- i te! Peklenščki . . ." i A tisti mah sem umolknil, zakaj moj sosed, -še čisto mlad; j dečko, baš tisti, ki jih je preje psoval, se je v brezumni neučakanosti zaletel naprej in se vr-i gel v naperjene sulice. Pol tuca-,ta ostrin se je vpričo nas vseh zadrlo v njegovi prsi; s strahovitim vzkrikom je dvignil roke j ; proti nebu in odletel mrtev in ves krvav nazaj proti stranskemu zidu. Nehote sem bil zagrnil Denizi ■ obraz, da ne bi videla. In pravt • sem storil; zakaj v naslednjem ■ trenutku so se zveri v Človeški podobi usmilile naših muk in udarile po nas. Videl sem markiza de Saint-Alais, kako je pah-' nil svojo mater nazaj in se za- i gnal proti sulicam. Jaz sem po- : tisnil Denizo, ne meneč se za : njene objeme in prošnje, v ko- ] tiček zidu in ubil s Fromento-1: !yim samokresom prvega ki je' 'prišel do mene, nato z drugim 'strelom drugega, naravnost v J 'obraz, tako pijan od besnosti,1 \ da nisem čutil nikakega strahu. ] Tretji mi je predrl ramo s su-1 lico in me podrl na tla; še tre-j ' nutek sem videl nebo, na kate-; |rem se je črno odražal njegov( zverski obraz; nato sem zatisnil l oči, pričakujoč smrtnega sunka.' A smrtnega sunka ni bilo. Ču-J til sem, kako je palo name nekaj težkega in kako je drlo pre-i ko mene na stotine nog v tistem ; strašnem klanju, ko so trgali' može iz objema njihovih žena' iter jih pehali ob zid, ne menč se za njihovo vpitje, in jih pobi-jali brez usmiljenja; v peklu,! Ikjer so se godila strahodejstva,' ki se jih pero ne upa zapisati! PETINDVAJSETO POGLAVJE. Preko grobov Bogu bodi hvala, da nisem videl dosti več, nego sem pravkar povedal. Kakih dvajset morilcev se je v svojem diru spotaknilo nad menoj in palo; teptali so me z nogami, udarcev in sunkov sem čutil brez števila in tuja kri je curkom'a lila po meni. Sli- šal sem še krike umirajočih mož, presunljive krike žensk, od katerih mi je ledenel mozeg in zastajal dih v prsih, brezumen smeh in grohot, skratka glasove, ki jim menda niti pekel ne pozna enakih. Toda vstati je pomenilo v mojem položaju takojšnjo smrt in moja nedavna togota je bila izčrpana; nepremično sem obležal na" tleh, zakaj vsak poizkus odpora je bil brezupen. j Nazadnje sem že mislil, da je ' prišla moja poslednja ura. Nekdo je surovo potegnil z mene | truplo, ki je tiščalo name in 'me zakrivalo; spet sem uzrl 'svetlobo in neki glas je živah-: no vzkliknil: "Evo še enega! živ je!" ! Spravil sem se na noge, ka-j jkor s.em vedel in znal, v smeš-j nem prizadevanju, da bi umrl kar moči dostojanstveno. Tisti,' ,ki je bil vzkliknil, mi je bil ne-j znan, poleg njega sem zagledal. , Butona, za katerim je stal de ! Geol; razen njiju dveh sem videl še veliko drugih obrazov, ki so vsi upirali poglede vame. Toda v. svojo rešitev še vedno nisem mbgel verjeti. "Ako me hočete pokončati, opraviti naglo," sem zamrmral ; in razprostrl roke. ■ "Bog ne daj," je hlastno od- : vrnil Buton. "že tako je bilo! preveč krvolitja! Oprite se name »gospod vikont! Naslonite se1 name in pojdiva. Tako mi smrti j božje, čas je bilo, da sem prišel!' če bi vas bili ubili . . ." "Ta je peti," se je oglasil de1 Geol. Ne da bi mu odgovoril, mi je segel Buton pod pazduho in me je rahlo odvel, med tem ko me je baron podpiral z druge strani. Z njuno pomočjo sem stopal med dvema vrstama ljudstva, ki sta me ogledovali z nekakšno bedasto zavzetostjo—med dvema vrstama obrazov, ki so bili [videti v žarki solnčni bleščavi j čudno bledi in prepadeni. Klo-: buk sem bil izgubil^solnce mi je 'slepilo oči in omamljalo glavo, |toda Buton me je vodil za roko; , zavili smo in stopili skozi vrata, ki so se odpirala v zidu. Pri tem sem izpustil rutico, ki so mi jo i bili dali, da bi si obvezal ramo. . i Neki človek, ki je stal pred vra-i ti, zadnji v desni vrsti ljudstva, jo je pobral in mi jo ponudil s Cevi za dovajanje olja Gornja slika predstavlja prizor v delavnici neke velike avtne ; kompanije v Detroitu, ko se umetniki bavijo z načrtom "kamu-I flažiranja" pokrajin, da se zakrijejo pred očmi sovražnih letalcev. . Gornja "pokrajina" je seveda samo model velike pokrajine. Ameriško vojaštvo v Severni Irski » $ prisrčno ustrežljiv^ , je sulico in po njegov* I vavl jenih rokah sem 'njem enega izmed moriWJ Dva moža sta neslani i drugega v nasprotno K j .pogledu na to ohlapnoW i visečo glavo sta se nn«« J inila pamet in spomin. JI I sem Butona za suknjo^ sel kakor Češpljevo dre\ • "Kje je gospodična de »J | Alais?" sem kriknil. . storil z njo, lopov? Ce.1" (Daljeprifo Proda se 7 so^ leseno poslopje s , Parna gorkota s i [ premog z avtomatični , , ker jem".--Garaža ,, , _ Nahaja se v Brat , zu E. 140 ceste ffl »J , t ' Cena i fonsko številko an ^ ) ročite po telefonu-■ 2192. M ; Strežajke . dobir : prijazne zunanjosti, ^ z dobro plačo m 11 ^ #> dve ali tri sobe v j i v bližini East I85th S' jj i jih ima za oddati, «« J na 692 E. lSSthj*^ t ._-—--------l iia —~~ >;•! Oblak Furnir Trgovina s Pohištvo in vse Pou za dom ^ «12 ST. CLAl** HEndersonj^y Imamo tudi 1 Cene z»erf „ J Anton DoM 15617 Walerl^Jl -Akoi^fJ dobrega popravljale-čevlje, pridite k vovrstno delo. PoP^ re čevlje ter logo finih, novih 1 ljev. Cene zmeren*^ FRANK MARfV isisTstg^ Vdovec 7 Seli *eZ <'' brez otrok se ^ v, slovensko farmar*0'^ ^ ženitve. PUH« f f* zglasite na naslov^" % Tony Kuhar, West, Geneva, za 5 oseb; "H•*> ima le 23,000 l0\,rePj kom in žrtvuje g Vpraša se ~ čedno ^ se odda v -naje* f/i fantu. - Naslov ^ radu "Enakopra \ derson 53U. ^m deklvf z izkušnjo ali ^ delikatesni trgf^ifi dan ter 6 dni vte r^Vl 1 na 555 E. 105 S^/ L horizontal \ boring en \ planer. radial p y Najvišjapl^; P o & I Dnevno in n°cn jelo- M nadurno jm WELLMAN ENfijf C0MP ,1 7000 C^ ,