Cena 10c., letno $1.00
'MESSENGER' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA, U MELBOURNE.
LETNIK XVI, ŠTEV. 4
Registered for posting as a periodical — Category "B"
SEPT./OCT. 1971
FINANČNE ZADREGE
Z novo povišano poštnino bo morda tudi našemu "Vestniku" odklenkalo.
Omenjeno nam je bilo, da bo po novem letu poštnina zvišana na 5c za en izvod. Tako bo poštnina "Vestniku" poskočila v teku dveh let za 4i centa. Izdatki bedo postali tako veliki, da jih naše društvo verjetno ne bo moglo zmagovati.
Zdi se nam velika škoda, da bi po tolikih letih morali ustaviti to našo publikacijo, ki je, čeprav uborna po vsebini in obsegu, vendarle edina slovenska v Melbournu ter druga najstarejša v celi Avstraliji. In kar je najvažnejše; "Vestnik" je edina stalna vez med rojaki v Melbournu, edin način obveščanja ? dogajanjih med nami in edina možnost objavljati naša mišljenja in poglede.
Ohranili bomo "Vestnik" pri življenju le s pomočjo vseh zavednih rojakov v Melbournu in drugod po Avstraliji.
Kako?
Prav enostavno. Na dva načina:
—	z rednim plačevanjem naročnine, ki je le uboren en dolar na leto
—	z oglasi, ki so glavna finančna opora vsake publikacije.
Zato se obračamo prav na vsakogar, da nam priskoči na pomoč. Pošljite naročnino in poiskusite nam najti oglaševalce.
Pomagajte nam ohraniti pri življenju naš edini slovenski časopis v Melbournu!
NE POZABITE !
4. DEC.: MIKLAVŽEV PLES
Broadmeadows *
26. DEC.: PIKNIK
Wan d in East *
31. DEC.: SILVESTROVANJE Melbourne Town Hall
17 REDNA LETNA SKUPSCINA
SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
se bo vršila
V SOBOTO 13. NOVEMBRA 1971 V "SLOVENSKEM DOMU" 37la PARK STREET, NORTH CARLTON
ob 7. uri zvečer
spored :
—Zapisnik 16. redne skupščine —Poročila odbornikov —Izvolitev novega odbora —Slučajnosti
—Zakuska, kramljanje in filmi.
VSI ČLANI DRUŠTVA VABLJENI
NA VSAKOLETNI
SLOVENSKI PLES
v Broadmeadows Town Hall, Broadmeadow«
vas vabi
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
Igrata dva orkestra: "M.R.5" in "Soča" Domača kuhinja in bogat srečolov. — Pijačo prinesite sami. Vstopnina: $3.00 Vstopnice imajo v predprodaji: Slov. dom, Carlton 38-1679 E. Mesar, Pascoe Vale 35-1396 I. Erič, Preston 480-1451 M. Svetina, Heidelberg 45-4965 D. Gomizelj, Niddrie 379-6511 M. Uršič, St. Albans 396-3893
DINARJI ALI DOLARJI?
Prepričana sem, da nas je veliko število, prijetno, da smo kar pozabili na to, da
ki verjetno neštetokrat kritiziramo našo novo domovino. Istočasno pa si zidamo "gradove v oblakih" o naši rojstni zemlji. Saj s tem ni prav nič narobe. Lepo je, da nam domačija ostane v spominu, v lepi luči, saj bo ona za vedno ostala naša prva mati.
Toda če dobro premislimo in odpremo oči vidimo pred seboj realnost takšno kot je in mora biti, kot smo jo sami ustvarili.
Veliko vode je preteklo pod mostom, odkar smo se napotili v svet "s trebuhom za kruhom". Potrebno je bilo trdo zagrabiti za delo in le redke so bile prilike za razvedrilo. Vsak po svoje smo in si še danes gradimo mesto posameznika v naši novi domovini.
Ne čudite se, da sem tako imenovala to nam tujo zemljo. Toda kako drugače naj bi klicali to tujko — zemljo, katera nas je sprejela z odprtimi rokami in nam nudila priložnost novega življenja.
Pot je bila strma in nam tudi ovinkov ni manjkalo. Toda težkemu delu je sledilo zelo dobro plačilo. Imamo možnost graditi si novo domačijo, topel kotiček za bodočnost — nam in našim otrokom. Saj to je vendar naš novi dom in če pomislite, to je tudi rodna gruda naših otrok. Borili smo se za obstoj in po veliki večini tudi uspeli.
Že od samega začetka pa se je v nas vzbujala želja po družbi naših rojakov. Kmalu se je tej želji odzvala kopica marljivih Slovencev, ki so svoj prosti čas nudili naši narodni skupnosti v Melbournu. Poleg svojega lastnega doma so postavili temelje našemu skupnemu domu, kjer naj bi s svojimi družinicami prebili marsikatero prijetno urico in tudi pokazali svojim otrokom vsaj malenkost iz življenja naše preteklosti.
Marsikateremu izmed nas je dober zaslužek tudi nudil potovanje v naše rojstne kraje. Veliko se nas je na to pot podalo samih, precej pa s pomočjo organizacije našega Slovenskega društva.
Na žalost je vse preveč naših ljudi, kateri to društvo nenehno grajajo in smatrajo, da gre vsak dolar potrošen pri društvu v žepe poedincev. Kako nepravično je to mnenje Vam kaže: denar potrošen za pripravo razvedril, nakup in izplačilo ter obnovitev našega "Doma" ter gmotna pomoč marsikateremu članu. Tudi potovanja v Slovenijo Vam organizira društvo in Vam s tem daje priliko potovati v družbi znancev, po nizkih cenah in z mirno zavestjo, da se ne boste izgubili.
Obisk v domovini nam je bil izpolnitev naših želja. Tako zelo smo bili potem tam zaposleni s posetom tega in onega, da je čas le prehitro tekel. Bilo nam je tako
se samo na počitnicah tako lepo godi. Ko pa smo se vrnili, nas je bilo mnogo takih, ki smo in ki še vedno tarnamo, koliko dela in nič drugega nam nudi Avstralija. To je pa tudi res in tako hitimo služiti dobre denarce, da čim več v čim krajšem času prihranimo. Nimamo časa za obisk prijateljev, da niti ne omenim počitnice. Po vsem tem pa smo tako slabe volje da kritiziramo vse, kar nam nudi nova domačija in kratkomalo država. To je spet res, kaj ne? Narobe je to, da smo Slovenci dokaj pohlepni ter da pozabimo na slabe čase tako, kot se ne zavedamo, kdaj nam je dobro.
Kako težko mi je bilo pri srcu, ko sem čitala in videla, kako se naši v domovini borijo za zaslužek. Samo pomislite, kako bi se Vam zdelo, ko bi Vas ob vstopu v trgovino prodajalec vprašal približno takole: "Da gospod, imamo pralni stroj za katerega ste se zanimali, toda ali imate dinarje?" Nič ni v tem smešnega, pač pa je bridka resnica, ki se vsakodnevno ponavlja, le da ne vprašujejo za dinarje.
Tako strašno se počutijo naši ljudje, ker s svojo plačo v dinarjih ne morejo kupiti vseh potrebščin v domovini, da zapuščajo svoje domove v lovu za devizami.
So slučaji, da matere, očetje ali obadva zapuščata svoje otroke brez pravega varstva. Čitala sem v enem novejših izvodov tednika, ki izhaja v domovini o žalostni usodi osemletne deklice. Prišla je v šolo vsa objokana, pa jo je zaskrbljena učiteljica vprašala: "Zakaj pa tako jokaš Marjanca?", nakar je dekletce odgovorilo: "Moja mamica me je pretepla, ker sem ji zažgala vozne karte." In še bolj je pričela jokati.
Primer Marjance je le eden izmed približno 700.000, kajti tolikšno je približno število slovenskih delavcev v tujih državah. Mnogo je tudi primerov ko samo oče odpotuje in se po dolgih mesecih odsotnosti vrne s tujo žensko, katero otroci potem kličejo "novo muti". Veliko število otrok pa ss počuti tako zapuščene, da se v šoli zelo težko uče in mnogokrat zaidejo na slabo pot.
Žal mi je, da moram pokazati na to slabo stran prelepe domovine, toda vem, da so dolarji, čeprav težko prisluženi, vendarle denar, s katerim lahko kupimo, karkoli si poželimo tu ali pa tam. Tudi si jih lahko služite v krogu svoje družine a ne oddaljeni od nje. Če pa želite se lahko vsake toliko časa odpravite na obisk v domovino.
Toda rada bi vedela, koliko nas se bo dvignilo izpod bremen vsakdanjega življe-
da nam ni tako slabo — bilo bi lahko veliko huje . . .
Zima odhaja, bliža se poletje s toplim soncem, širnimi obalami, lepim morjem in širokimi gozdovi. Kmalu bodo tu božične počitnice in uživali jih bomo po zaslugi naše nove domovine v krogu svojih domačih, rojakov in znancev tu v Avstraliji, marsikdo pa bo tudi tako srečen, da se bo podal na smučanje v našo rodno domovino ... A vse to samo za dolarje!
Helena V. d. L.
Trst - čigav ? ? ?
Na vpogled nam je slučajno prišla knjižica, izdana v Melbournu julija 1971 na angleškem jeziku: "Adriatic coast of Croatia and the Mediterranean". Napisal jo je Vladimir Vitez sen.
Knjižico ne bi omenili ako ne bi čitali na strani 44, ko obravnava pogajanja za vstop Italije v prvo svetovno vojno, med drugim:
". . . HRVAŠKO MESTO TRST, skupaj z zapadnim delom ISTRE naj bi bilo vključeno v ponudbo in tako bi bil spet DEL HRVAŠKEGA OZEMLJA postavljen na prodaj za interese tujcev, a HRVAŠKO PREBIVALSTVO, ki živi v teh krajih (kot NJIH LASTNIK) pa sploh ne bi bilo vzeto v obzir."
Da gornje vrstice niso nenamerna pomota pa priča stran 53:
". . . Od hrvaškega obalnega ozemlja je Londonski pakt obljubil Italiji sledeče: Trst, pokrajino Istro . . "
Da si Lahi lastijo Trst nam je Slovencem do neke meje razumljivo, čeprav ne bomo nikdar odstopili od naše pravice in zahteve po njem. Toda trditve v omenjeni knjižici nam ne gredo v glavo. Nočemo načeti polemike, povdarimo naj le, da je njih pisec velik optimist ako misli, da si bodo on in njegovi somišljeniki pridobili med Slovenci prijatelje in da verodostojnost ostalih njegovih podatkov ne bo trpela.
nja, pogledalo krog sebe in si priznalo,
Strana 2 — VESTNIK, September/October 1971
Skupina Slovenskega Društva potuje na
Obisk v Slovenijo
v sredini decembra Za pojasnila pišite na Društvo aH telefonirajte na SDM 38-1679 g. Česniku 211-5486
SLOVENCI OB YARRY...
IZ PISARNE DRUŠTVA
V Slovenskem domu se je zamenjal upravnik. Pintaričeva družina, ki je poslednjih nekaj let živela v našem domu v Carltonu se je pričetkom avgusta izselila. G. Drago Pintarič je že pred meseci izrazil željo, da pride pod svojo streho, če ne preje vsaj okoli božiča. Uprava društva se je zavedala, da novega upravnika ne bo mogoče najti preko noči, zato je z veseljem sprejela predlog, da se vseli v dom družina naše tajnice ge. Helene Van de Laak. Gospod Pintarič pa je tudi pokazal razumevanje problema ter si brez odlašanja poiskal drugo stanovanje.
Drago Pintarič in cela njegova družina so vsa leta njihovega bivanja v Domu vestno vršili posle Upravnika in bili vedno pri rokah, kadar je bilo treba priskočiti na pomoč tudi pri drugih delih za društvo. Vse nevšečnosti, ki jim jih je pripravila obnovitev doma so prenašali brez pritožb in s polno uvidevnosti. Gospod Pintarič je še vedno član Uprave SDM in bo brez dvoma tudi v bodoče ostal zvest sodelavec.
Tajnica SDM ga. Van de Laakova je kmalu po preselitvi v Dom, polna načrtov za pospešeno delovanje našega društva, zbolela in morala v bolnico, kjer je ostala več tednov in tudi prestala težko operacijo. Upajmo, da bo spet kmalu pri moči in da bo energijo, ki si jo bo prištedila pri zamujenem smučanju, pridno uporabila v tajništvu SDM.
Obnova našega Doma se počasi nadaljuje. Seveda, vse je odvisno od denarnih sredstev s katerimi društvo razpolaga. V zadnjih mesecih je bilo izvršenih še nekaj pleskarskih del v notranjščini in zamenjane so bile delno vodovodne cevi. Sedaj je na vrsti nabava pohištva in dekoracija društvene sobe. Nato pa bo treba zgraditi ograjo, ki je v zelo zapuščenem stanju. To delo bo precej stalo, ker je pač dolžina ograje precej velika. Upajmo, da bo to delo izvršeno še pred božičem in bodo potem naši obiskovalci in posebno "balincarji", zakriti pred radovednimi pogledi z ulice.
Morda je večina že pozabila, da sta v našem Domu na razpolagu dva balinišča. Tudi krogle čakajo na "balincarje".
^w^mmmmmrimmmmimmmm^ POSTANI ČLAN S.D.M. —
UPOKOJENCI VABLJENI
V soboto 4. septembra je društvo povabilo na čajanko v našem Domu slovenske upokojence, v kolikor smo mogli priti z njimi v stik.
Namen tega povabila je bil, da damo priliko našim starejšim rojakom, da se med seboj spoznajo in navežejo prijateljske stike ter si tako olajšajo osamelost, katera jim je eno največjih bremen v jeseni življenja. Osamelost, ki je toliko krutejša v tujini.
Zbralo se jih je nekaj nad ducat. Morda je tako majhno število za začetek kar prav, kajti v majhnem krogu so bili razgovori intimnejši in bolj prisrčni. Trud ge. Mesarjeve, ki je pripravila nekaj za pod zob ter kavo in čaj, ni bil zaman. Z veselega govorjenja in radostnih oči je izžarevalo zadovoljstvo in ob razstanku so sklenili, da se bodo spet zbrali na prvo soboto v oktobru in potem pa na vsako prvo soboto v mesecu.
Predsednik S.D.M. jim je ob razstanku izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad uspe-
hom čajanke ter ponovno povdaril, da so jim prostori v Domu vedno na razpolago ter da so na te sestanke dobrodošli tudi ostali slovenski upokojenci, ki tokrat niso bili obveščeni ali pa se iz drugih razlogov niso mogli udeležiti tega prijetnega popoldneva.

Tel. 401-1427
Zavarovalniška dela
D. B. Motor Body
Works
Strokovnjaki za popravljanje in lakiranje (Panel Beating & Spray Painting)
Vsa dela zajamčeno prvovrstna DARKO BUTINAR
8 Railway Road, EPPING, 3076
PRVA TURISTIČNA
OSKRBUJE ZA VAS: # Potovanja z avioni in ladjami Q Direktne polete z našimi avioni od Melbourna do Beograda in nazaj
Q Potovalne dokumente
VASA AGENCIJA
Rešujemo vse potovalne probleme
Vse dni smo Vam na razpolago Vsak čas lahko telefonirate, pišete ali pridete osebno v vsem zadevah potovanja.
VAŠA POTNIŠKA AGENCIJA
72 Smith Street, Collingwood, 3066, Melbourne
Poslujemo vsak dan, tudi ob sobotah, od 9.—7. Telefoni: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733
V uradu: P. NIKOLICH, N. NAKOVA, M. NIKOLICH
IZ PISARNE DRUŠTVA
DOBRA
Nogometna sezona se je zaključila in "Kew-Slovene" je v zadnjih nekoliko igrah pokazal boljšo formo in si nekoliko zboljšal končno pozicijo. Točno mesto na lestvici naše divizije nam še ni znano, vendar upamo, da smo nekje na sredini.
Čeprav nismo bili tako uspešni kot v preteklem letu, smo vendar lahko zadovoljni, saj smo izdržali že drugo leto, vkljub temu, da so nam ob ustanovitvi našega nogometnega moštva napovedovali, da je izguba finančnih
ŠOLA
sredstev in da ne bomo izdržali niti eno sezono.
Letošnje leto je bilo za igrače prav radi neuspehov dobra šola. Pokazalo jim je, da brez pravega treninga, športne discipline — tako moštva, kot posameznikov — ter klubskega tovarištva ne moremo računati na zmage.
Sedaj je čas, da začnemo gledati naprej v naslednjo sezono ter pričnemo že sedaj organizirati vse potrebno, tako da se bomo ob času znašli pripravljene, fizično, materialno in duhovno.
2RTVE PROMETA
Avtomobilske nesreče so v avgustu zahtevale dve slovenski življenji v Melbourne
Pokojna Silva Trošt, rojena 15. 12. 1949 v Rančah pri Mariboru, je v četrtek 26. avgusta zaklenila svoja dva otročiča v hišo in odšla za kratek čas na ulico, da opravi nekaj nakupov. Vrnila se ni več. Na križišču Sommerville in Geelong Rd. v Brooklynu je avto, v katerem je bila, trčil v drugo vozilo. Prepeljali so jo v kritičnem stanju v bolnišnico v Footscray-u, kjer pa je niso mogli rešiti smrti.
Štiri dni kasneje pa je slična usoda doletela Jožeta Tomažiča. V času opoldan-
skega odmora je hotel izvršiti nekaj opravkov na ulici. Na križišču Brunswick Road in Alexandra Parade, Fitzroy se je zaletel v tovornjak. Preminul je 30. avgusta v St. Vincent Hospital-u. Jože zapušča v Melbournu ženo z dvemi otroci ter svojo mater, katero je šele lani pripeljal iz domovine.
Rodil se je v Pregarjih 25. aprila 1933, v Avstralijo pa je prišel leta 1957.
Njegova smrt je še toliko tragičnejša, posebno za njegovo žalujočo mater, kajti pred sedmimi leti se je prav na isti način smrtno ponesrečil tudi brat pokojnega Jožeta.
Verjetno tudi ni večini članov znano, da jim je za razne prilike na razpolago prostor v Domu. Ako imate problem, kje prirediti manjšo "party", pa naj bo to za rojstni dan, zaroko, poroko itd., obrnite se na svoje društvo. Kot naš član imate pravico do prostorov v svojem Domu. Informacije Vam bo rada dala na razpolago naša tajnica.
Nov "barbecue" smo dobili na dvorišču "Doma". G. Martin Adamič je izpolnil svojo obljubo. Na pomoč sta mu priskočila še g. F. Gomizelj in g. Lončar. Navkljub deževnemu vremenu so v nedeljo 26. septembra krepko pljunili v roke in rezultat je velik mojstrsko zgrajen "barbecue". Delo seveda ne bi šlo tako hitro izpod rok, ako ne bi g. Van de Laak zmešal malto njegova soproga pa dobro kosilo. (Le zakaj moramo ponavljati vedno
ena in ista imena). ■
Na uho povedano: člane naše gledališke skupine je začela srbeti odrska žilica. Slišali smo omenjati igro iz časa turških vpadov na Koroško: "Miklova Zala". Bi Vi morda radi pomagali? Ali mislite, da imate talent za oder? Nikar! Treba se Vam bo učiti vlogo, hoditi na vaje, postavljati kulise itd. Nikar ne. Stalo Vas bo precej prostega časa. Če pa Vam ugaja delo na odru, ako ste radi v prijetni družbi, ako radi ustvarjate, tedaj se le prijavite v našem "Domu". Prav radi bomo sprejeli vsakogar, ki resno misli sode-levati.
m
Pravilno govoriti Slovenščino se lahko nnučite na hiter in praktičen način s pomočjo gramofonskih plošč in učbenika, katerega imamo na razpolago v pisarni SDM. Plošče in učbenik so bili pripravljeni v Ljubljani, posebej za Slovence v inozemstvu. Ta pripomoček za učenje naše materinščine, katerega si lahko nabavite za razmeroma najhen denar, bo ohranil svojo vrednost za vedno. Za Vas, za Vaše otroke in njih otroke.
Tudi zelo bogato ilustrirano knjigo o vezeninah na Slovenskem lahko še vedno dobite pri nas v "Domu". Cena je izredno nizka. Knjiga Vam bo v ponos Vaše knjižnice in lahko boste na najbolj nazoren način predstavili lepote naših narodnih vezenin tudi tujcem. ■
Obiščite svoj Slovenski dom v Carltonn. Na razpolago so Vam tam slovenske knjige, balinanje ter slovenski časopisi ter publikacije iz domovine ter inozemstva.
VRNILI
Skupina SDM se je srečno vrnila z obiska v domovini. Velika zamuda, s katero je letalo pristalo v Tullamarinu je seveda razburila sorodnike in prijatelje, ki so čakali na letališču. Toda ob svidenju je bila ta nevšečnost brž pozabljena.
Na žalost SDM, niti potovalne agencije ne morejo kontrolirati vreme in druge okolnosti, katere vplivajo na reden polet avionov. In posebno na dolgih progah se je pilotom le težko pridrževati predvidenega sporeda, zato skoraj vedno prilete
SO SE
na cilj z manjšo, a včasih tudi večjo zamudo.
NASLEDNJA POČITNIŠKA SKUPINA SDM BO ODPOTOVALA LETOS PRED BOŽIČEM. LAHKO SE ŠE PRIDRUŽITE TEJ SKUPINI ALI PA SI IZBERITE, KATERIKOLI DRUGI DATUM, S KATERIMI NAŠE DRUŠTVO SEDAJ RAZPOLAGA.
ZA VSE TOZADEVNE INFORMACIJE TELEFONIRAJTE NA SLOVENSKO DRUŠTVO TEL. 38-1679 ALI PA G. ČESNIKU, TEL. 211-5486.
USPEH SOI
Tovarna elektrotermičnih aparatov v Cerknem širi svoje zmogljivosti. Prav te dni so namreč začeli graditi nov proizvodni obrat v velikosti več kot 4000 kvadratnih metrov uporabnih površin. Predvidoma naj bi proizvodnja stekla že v prihodnjem letu. Vzporedno s tem nameravajo v Cerknem zgraditi transformatorsko postajo z ustreznimi objekti v vrednosti okrog 6 milijonov dinarjev, ki bo dobavljala električno energijo vsej Cerkljanski. S tem bodo rešili problem preskrbe z električno energijo v vseh obratih tovarne in na območju Cerknega za več let.
ETA že nekaj let uspešno sodeluje z zahodnonemško firmo EGO. V tem obdobju so se kooperacijski odnosi s tujim
partnerjem pokazali kot zelo uspešni.
Naj povemo, da so cevni grelci in grelne plošče, ki ih izdeluje ETA, vgrajeni v razne vrste gospodinjskih strojev evropskih tovarn kot so: Canty, Castor, Philco itd. Na podlagi vesestranskega sodelovanja s firmo EGO se je povečala proizvodnja, kar je narekovalo gradnjo novih obratov.
Pogodba o vlaganju tujega kapitala, ki jo je podpisala ETA s tujim partnerjem, pa ni edina na območju idrijske občine. Kot nam je znano, je prvo tako pogodbo podpisal Kolektor s firmo Kautt and Bux, ki je bila sploh prva pogodba sklenjena z nekim zahodnonemškim in jugoslovanskim podjetjem.
(Primorski Dnevnik)
^^ Slovenci doma in po svetu m
NOVA USTAVA
Spremembe v ustavi Jugoslovenske Federacije, odnosno 23 dodatkov, je bilo končno sprejeto in jih je zbor narodov v juliju razglasil za del ustave SFRJ.
Kot mandatarja za sestavo zveznega izvršnega sveta je predsednik Tito imen val Bžsmala Bijediča (tudi zvezni izvršni svet bo imel v prihodnje 22 članov — vendar je pri tem novost, da le-ti no bodo več poslanci kot doslej, marveč kandidati, ki jih bodo predlagale republike in obe pokrajini), za novega predsednika zvezne skupščine pa je bila po poprejšnjih političnih posvetovanjih z republikami in p ikrajinama na koordinacijskem odboru zi kadrovsko politiko zvezne skupščine soglasno ODOBRENA KANDIDATURA čbna izvršnega biroja predsedstva ZKJ Mijalka Todoroviča.
Hkrati z razglasitvijo ustavnih dopolnil za sestavni del zvezne ustave je zvezna s1 upščina na svojem zasedanju prejšnji tcien sprejela tudi predlog kandidatov za člane predsedstva SFRJ, ki bo — po določilih nove ustave — prevzelo vlogo KOLEKTIVNEGA VODSTVA države na z- ezni ravni. Teh kandidatov je dvaindvajset (po trije iz vsake republike ter po dva iz avtonomnih pokrajin) in iz Slovenije so bili kot kandidati za predsedstvo SFRJ sprejeti Sergej Kraigher, Marko Bule ter Mitja Ribičič. Kot je znano, bo kot prvi predsednik novega predsedstva SFRJ še nadalje ostal na čelu države predsednik Josip Broz-Tito, v prihodnje pa bodo na to funkcijo zaporedoma volili člane predsedstva.	(Dolenjski List)
15. julija 1971 se je v Boegradu sestala prvič v novi sestavi zvezna konferenca SZDL, ki se je ob tem tudi KONSTITU-IfALA po novem. Za predsednika zvezne konference SZDL je bil izvoljen Veljko Milatovič, za generalnega sekretarja pa A'ija Šukrija. V novem predsedstvu zvezne ki nference SZDL so iz Slovenije člani: Jože -Božič, Božo Kovač, Zoran Polič, Vida Tomšič in Janez Vipotnik.
AUTOMOBILI DRAŽJI
Koprski Tomos je že objavil nove cene avtomobilov, ki so nekoliko višje od dosedanjih. To opravičujejo z nekaterimi izboljšavami na vozilih. Ami 8 velja v Lju-bliani 27.318,75 din (prej 25.860), ami 8 break pa 28.580,70 (prej 26.273) din. V devizah so se avtomobili nekoliko pocenili: ami 8 1640 (prej 1862) in ami 8 break 1654 (prej 1892) ameriških dolarjev.
Češke Škode so se podražile za 6%, vzhodno-nemški Wartburgi pa za 3,9%.
DAN — NOVA TRŽAŠKA REVIJA
Tržaški kulturni in politični delavci so izdali prvo število mesečnika, ki naj bi zamejcem nadomestil branje cenene bul-varne publicistike v italijanščini.
Ideja o novi reviji je tlela med zamejci skoraj dve leti. Na Tržaškem imajo dol-gol tno tradicijo literarna in družbenopolitična glasila, čutiti pa je bilo pomanjkanje take publikacije, ki bi obravnavala življenje z vsakdanje plati in bila hkrati dostopna tudi preprostemu bralcu. Iz teh teženj je nastal mesečnik DAN.
SLOVENCI ZAPOSLENI V TUJINI
Po približnih podatkih zaposluje tujina okoli 80.000 Slovencev. Kvalifikacijska struktura je takšna, kot bi si jo lahko zaželela katerakoli delovna organizacija ali interesna skupnost v Sloveniji. 37% je nekvalificiranih, 6% ima visoko kvalifikacijo, 8% strokovno izobrazbo, 6,3% pa višjo oz. visokošolsko izobrazbo. Na vprašanje, pod kakšnimi pogoji se bi bili pripravljeni vrniti domov, so anketiranci odgovorili: če bi imeli trajnejšo zaposlitev; ko bi lahko zaslužili vsaj toliko, kot v Nemčiji; če bi dobili stanovanje oz. lokacijo za gradnjo enodružinske hiše. Ko so 1300 delavcev od zaposlenih v Zahodni Nemčiji vprašali, kje imajo večji vpliv na poslovno politiko oz. na upravljanje tovarn (doma ali v tujini), so delavci različno odgovorili. Skoraj petina jih trdi, da jih bolj poslušajo v tujini; enako število pravi, da je njihov vpliv na upravljanje skorajda enak in le 20% jih pravi, da lahko na vodenje vplivajo bolj kot v tujini.
(Dolenjski List)
ZANIMIVOSTI IZ PODATKOV
O POPISU PREBIVALSTVA
Prelistali smo nekaj podatkov iz zadnjega popisa prebivalstva, ki jih je objavil sekretariat republiške skupščine. Zanimalo nas je, kam se uvrščajo primorski kraji po številu ljudi.
Koper je na šestem mestu v Sloveniji in šteje 17. 161 prebivalcev; število ljudi se je v tem mestu povečalo v zadnjih desetih letih za 6.649. Večji od Kopra so: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Jesenice. Nova Gorica je na osmem mestu v Sloveniji in šteje 11.807 prebivalcev, Izola je na trinajstem z 8.589 prebivalci, slede Idrija, ki je na petnajstem mestu, Postojna na ena in dvajsetem, Piran na dva in dvajsetem mestu, Ilirska Bistrica je po številu prebivalcev na devet in dvajsetem mestu, njej sledi Ajdovščina, zatem je na
pet in tridesetem mestu Sežana, Tolmin na dva in štiridesetem in Bovec na devet in štiridesetem mestu.
Slovenija ima samo pet občin, kjer je dvoje mest. Med temi je tolminska, ki ima po najnovejših pravilih za mesto tudi Bovec, čeprav le-ta šteje komaj 1.409 prebivalcev.
Največji porast števila prebivalcev je zabeležila Nova Gorica, kjer se je število ljudi v desetih letih povečalo kar za 79 odstotkov: v Kopru se je število prebivalcev povečalo za 63 odstotkov, v Sežani za 43, v Tolminu za 35, v Postojni so zabeležili 25-odstotni porast prebivalcev, v Izoli 16, v Idriji 15, v Piranu pa je le za 0,1 odstotka več prebivalcev kot ob zadnjem štetju.
NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO
V zamejstvu že vsa leta od 1945 sem obstoja Narodni odbor za Slovenijo, katerega sestavljajo predstavniki predvojnih slovenskih političnih strank. Predsednik tega odbora je bil vse do svoje smrti bivši minister dr. Miha Krek.
Na to mesto je bil sedaj izvoljen dosedanji tajnik tega odbora dr. Miloš Stare. Mesto tajnika pa je prevzel dr. Ludovik Puš. Na še dva izpraznjena mesta v odboru pa sta bila imenovana g. Jože Me-laher iz Združenih Ameriških držav za Slovensko Ljudsko Stranko in dr. Peter Urbane, sedaj živeč v Kanadi za Slovensko Demokratsko Stranko.
PRVI SLOVENSKI VLAK
Prvi slovenski vlak obnavljajo v Novi Gorici. Vagoni bodo urejeni prav tako, kakor so bili na prvi vožnji po južni železnici. Ko bo vlak dokončno izdelan v prihodnjem letu bodo prevozili z njim vse slovenske železnice po voznem redu, ki je veljal pred 70 leti.
IZVOZ PEŠA
Kljub devaluaciji dinarja izvoz iz Jugoslavije peša. Iz Slovenije so izvozili v maju za 7% manj, kot v aprilu. Kmetijstvo in gozdarstvo sta izvoz povečala, medtem ko ga je industrija zmanjšala. Slovenska trgovinska bilanca v prvih petih mesecih tega leta kaže, da je bilo uvoženo za 1 miljardo 885 miljonov Din. več, kot izvoženo.
ZBIRAL JE KLJUČE
Nekateri zbirajo znamke, drugi kovance a šestnajstletni G. B. iz Nove Gorice pa je zbiral ključe. Kar 50 ključev je zmanjkalo v Ajdovščini in Novi Gorici, predvsem z uradov, predno so odkrili edinstvenega kolektorja in ga pozvali na odgovornost.
KAJ NAM PIŠEJO
Sem doma s Trstenika po domače Riflov. Moj oče se je priženil iz Bistrice, po domače Drajslerjev. Sem oženjen in žena je doma iz iste vasi . . . Imava tri sinove in dve hčeri in vsi govorimo dolenjsko — cvičkovsko Slovenščino . . .
Kot sem čital v Dolenjskem listu 26. februarja ste tudi Vi organizirani zelo lepo in vsekakor pohvale vredno . . . Presenetil me je Vaš pristni Slovenski grb s celjskimi zvezdami in kranjskim polume-secem . . . Tudi pri nas se lepo razvija Canadian Slovenian Association ... v nekako 10 letih si je ta organizacija kupila svoj prostor (3 akre) s sodobno dvorano in dosti prostora za igre na prostem, parkiranje itd . . . Prosil bi Vas, da mi opišete vsaj nekoliko nastanek in pomen slovenskega grba vsaj v par besedah, moj trud doslej je bil zaman . . ."
Kar smo odgovorili našemu rojaku iz Kanade bo morda zanimalo tudi mnoge naše čitatelje:
"Veseli nas, da Vam ugaja naš društveni emblem, ki je bil deloma povzet po bivšem slovenskem grbu. Različnost je le / tem, da smo mesto treh zvezd nad po-lumesec postavili ozvezdje "Južni križ", ki je tudi simbol v avstralski državni zastavi.
Naše društvo obstoja že 18 let in ta naš simbol je bil izbran ob osnutku društva ko je bil spomin na predvojni slovenski grb mnogo bolj živ kot danes.
Na žalost Slovenci nimamo državne tradicije kot mnoge druge narodnosti, zato tudi nimamo enega zgodovinskega grba, kajti bili smo vedno upravno razdeljeni na pokrajine, katerih vsaka je imela svoj grb.
Šele ob ustanovitvi S.H.S. leta 1918 smo si Slovenci izbrali svoj grb, ki je bil povzet po grbu Napoleonove Ilirije in sicer:
Na modrem polju navzgor obrnjen srebrni polumesec in nad njim peterokraka srebrna zvezda. Po Vidovdanski ustavi 28. 6. 1921 je bil ta grb spremenjen tako, da je mesto ene zvezde dobil tri šestero-krake (po grbu celjskih grofov).
Današnji grb Slovenije je predpisala ustava Narodne republike Slovenije 16. 1. 1947 in predstavlja v glavnem Triglav in morje. Je danes legalen grb države Slovenije in njen simbol v svetu.
Je pač stvar osebnega občutka, kateri grb nam je bolj pri srcu in ga smatramo kot "pravi". Toda živimo v demokratičnem svetu, kjer moramo občutke podrediti volji večine in sprejeti dejstva taka kot so, čeprav ne ustrezajo temu kar bi morda želeni."
NATAŠINO KOPJE LETI DALEČ
Na prvem domačem tekmovanju po vrnitvi iz Avstralije je Nataša Urbančič nastopila v Celju med pokalnim tekmovanjem za mladince in mladinke. Tudi tokrat ji je kopje kljub utrujenosti, delni prekinitvi treninga in menjavi klime poletelo daleč — 57,54 m! To je sploh najdalj, kar je Nataša vrgla kopje na kateremkoli tekvovanju v Evropi. Vse kaže, da je Nataša dobro pripravljena za letošnja velika tekmovanja ter bo tako v krepko oporo klubu, kot tudi reprezentanci. Pa tudi sama lahko upravičeno pričakuje mnogo osebnega zadovoljstva . . .
ATLETI KLADIVARJA APSOLUTNI PRVAKI SLOVENIJE
S tekmovanjem mlajših mladincev in mladink se je končalo tudi letošnje pokalno tekmovanje v Sloveniji. Ker pa so to sočasno tudi tekmovanja vseh sloven-skfh atletskih moštev za moštvenega absolutnega prvaka, je bila letos borba izredno zanimiva in izenačena. Toda celjski Kla-divar je tudi tokrat pri mlajših, starejših mladincih in mladinkah ter pri članih in članicah zbral največ točk in postal absolutni prvak Slovenije.
Celjani so na šestih poljih zbrali 1420,5 točk. Drugoplasirana Olimpija je zbrala 1158 točk, Maribor 820. Triglav 552,5, Gorica 449,5.
PRILOŽENO POŠILJAM
$................ za
□	članarino SDM
□	naročnino "Vestnik"
□	sklad Ivana Urbasa
Priimek.......................
Naslov	.............................
(Prečrtaj kar nc ustreza)
PHOTO STUDIO
ERIC
305 High Street, Preston, 3072 Tel. 480-1451
(ob vsakem času) Za izdelavo prvorazrednih fotografij, za:
•	POROKE,
•	KRSTE,
•	RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI, itd.
Kakor tudi za reprodukcije in povečave (črno bele in barvne) se Vam toplo priporoča Vaš domači fotograf. Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke, krojene po meri. V zalogi imamo tudi: cvetje, poročne vence, bonbon jere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo Slovensko. Odprto tudi ob sobotah in nedeljah
Turistična agencija
WORLD TRAVEL SERVICE
Pty. Ltd.
220 FARADAY STREET, CARLTON, 3053 Tel. 34-4371 i 34-6934
se priporoča za vsa potovanja po zraka, morja in zemlji na celem sveta. Za najbolj ugodno in najhitrejše potovanje boste nad vse zadovoljivo postreženi pri nas.
Published by Slovene Association in Melbourne, 371a Park Street, North Carlton, Victoria, 3054 — Telephone 38-1679 __Editor: M. Perli! — Set up and printed by Pd yorirt, 7a Railway Place, Richmond, 3124