Neodvisno
politično
glasilo za Slovence
Izhaja vsak torek in petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za ceio leto 8 K, za poi leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej.
t
I
Z mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
t
Jii
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Demokracija na potu. — Delovanje ptujskega „Štajerca“. — Politični pregled. — Štajersko: Politika pobeljenih grobov. Razno. — Koroško: Pismo iz Koroške. Razno. — Primorsko: čevljarska zadruga v Mirnu. Razno. — Kranjsko: Razno. — Prosveta. — Gospodarstvo. — Raznoterosti.
Podlistek: Žena in socializem. — Sirota.
Demokracija na potu.
Uradni listi objavljajo cesarsko sankcijo volilne reforme. Obenem se razpišejo volitve za prve dni majnika.
Komaj sto dni in pred nami leži lista poslancev nove zbornice, prvič voljenih na podlagi splošne in enake volilne pravice. Na tisoče in tisočo brezpravnih iz najnižjih slojev, katerim je bila zbog njih siromaštva in revščine doslej zaprta vsaka pot v javnost, stopijo letos prvič na volišče, kot ona črna nepregledna masa, katere zamolkli glasovi po človeški pravici so napolnjevali desetletja in desetletja s strahom in trepetom ušesa vseh državnih politikov in vodij, pričenši spodaj od nnjnižjih in tja gori do cesarskega mesta.
Ponajveč so bili delavci, kmetje in obrtniki tisti sloji, ki se jih je odganjalo z vso silo od mesta, kjer bi se mogla čuti njih glasna obtožba sedanje družbe. Ako ni šlo drugače, s sabljami in konjskimi kopiti so hoteli udušiti zahtevo po državljanski pravici, ki bi bila za vse enaka.
Toda za cesarskim absolutizmom je prišel Privileg stanov, za privilegijem prihaja kompromis narodov, za kompromisom mora priti absolutna demokracija. Da sta si oblika in princip volilne reforme še marsikje v prav krvavem nasprotju,
Žena in socializem.
Spisal Avguštin Bebel.
Zena v sedanjosti.
Nadaljni zakonski zadržki in ovire. Številno razmerje obeh spolov; njega vzroki in posledice.	(Daljo.)
Ženski organizem potrebuje z ozirom na svoj porodniški namen prav posebno varstvo; zlasti dobro hrano in zadostno varovanje v gotovih dobah. Pretežna večina žensk — zlasti v mestih in industrijskih okrajih — nima niti tega niti onega in jim pod danimi razmerami tudi pomagati ni. Tudi se je mnogo žensk na brezpotrebnost že tako navadilo, da smatrajo za svojo zakonsko dolžnost, ponuditi svojemu možu boljši kos kruha, in naj si ostane njim še tako slaba hrana. Ravno tako se dela pri fantih in deklicah. Prve se vedno skrbneje hrani, ker je splošno razširjeno mnenje, da zadostuje za žensko ne le manjši kos kruha, ampak tudi slabši kakor za moškega. Odtod žalostna podoba, ki se odpre vsakemu paznemu opazovalcu naše ženske mladine. Velik del naših mladih žen je telesno slabotnih, trpe na pomanjkanju krvi in skrajni nervoznosti. Posledice tega so težave pri mesečnem toku, bolezni na organih, ki so v zvezi s spolskim namenom, tako da je vsled tega žena dostikrat
čutimo tudi mi Slovenci prav dobro, a kakor gotovo je zdaj porušen temelj načelnih predpravic, tako pade prihodnji dan tudi zadnja barjera, ki zavira danes še celim skupinam, da se ne morejo politično uveljavljati enakovredno drugim. Prodrl je princip, zmagalo je načelo in temu se mora prej ali slej ukloniti tudi zunanja oblika. Pred ljudstvom so se odkrili cesarji in morale se bodo tudi stranke.
Revolucija od spodoj in revolucija od zgo-rej ste se srečali sedaj sredi pota. Kaj se zgodi v prihodnje pri kakem sličnem vprašanju, če prodre spodnja revolucija preko zgornje?
Ljudstvo postaja probujeno, ljudstvo je na potu in nobena tradicija ga no zavrne, nobena svetost oseb. Ljudstvo, ki je nosilo le davke v nenasito državno blagajno in plačevalo korist nekaternikov s svojo lastno krvjo, prihaja sedaj do tistega mesta, kjer prične samo odločevati svojo usodo, časi voditeljevanja so minuli in je dete zrastlo preko svojih varuhov, v nevarnost le-teh.
Demokracija je na potu. Živelo ljudstvo, živela svoboda I
Delovanje ptujskega „Štajerca“.
Sedem let je od tedaj, ko so ustanovili spodnještajerski Nemci v slovenskem jeziku pisan list, s katerim so prihajali med ljudstvo kot propovedniki svobode in prostomiselnosti, v resnici pa je njih namen potujčevanje slovenske zemlje.
Pričetkom so se slovenski prvaki smejali temu podjetju. Upali so, da je njih vpliv dovolj velik, njih beseda pri ljudstvu odločilna, in če poroko svoj anatema nad „Štajercem“, ga tudi
nezmožna roditi ali dojiti svoje otroke. Nemec dr. Simon piše o tem: „Ako pojde z degeneracijo žene v istem toku naprej, kakor se je godilo zdaj, potom nismo \eč daleč, ko bo nastalo vprašanje, ali naj prištevamo člane našo kulturne družbe mod sesavce ali no več“. Mesto zdravo veselo tovarišice, sposobne matere, svojih domačih dolžnosti se zavedajoče soproge ima mož bolno, nervozno ženo, pri katorej ne pride zdravnik iz hiše, ki no prenese niti najmanjšega prepiha niti najrahlejšega šuma. Ni naš namen, da bi se spuščali v slikanje teh razmer še globlje, vsak čitatelj — in kolikokrat govorimo v tem delu o čitateljih, mislimo pri tem samoposebi umljivo tudi čitateljice — si to podobo lahko sam bogato popolni iz primerov svoje najbližje okolice.
Izkušeni zdravniki zatrjujejo, da se nahaja več kakor polovica mestnih žen v anormalnih razmerah. Mera nesreče takega zakona se ravna po meri bolezni in značaju zakoncev. Možu takega zakona daje javno mnenje pravico, da si dovoljuje izvenzakonskih prostosti, kar mora zopet pri ženi povzročiti najhujše srčne bolečine. Včasih so tudi prerazlične spolske zahteve te ali one zakonske polovice povod mnogim žalostnim diferencam, ne da bi bila ločitev obeh mogoča. Če druzega ne, često onemogočijo raz-poroko že vsakovrstni oziri.
ljudstvo ne bo hotelo Čitati. Prišlo pa je drugače. Slovenske voditelje, zagrizene v svoje starokopitno politično naziranje, ki je imelo besedo ljudstvo samo na jeziku in je poznalo narod le tedaj, kadar se ga je rabilo za štaf^jo N ali pa v svoje koristolovne namene, je ljudstvo spoznalo, videlo je v njih svoje izkoriščevalce in zato jim ni več sledilo. Kmetu je hotel gospodovati le advokat in duhovnik, uklepala sta ga duševno v svoje lastne ozke vezi, nista mu dala, da bi se razvil sam in sam odločal o svoji usodi, zato je pričel kmet te prvake srditi in obrnil so je do tistih, ki so prihajali k njemu pod krinko demokratizma.
„Štajerc“ se je boril na eni strani proti klikovstvu prvaštva, obstoječega iz posvetne in duhovske inteligence, po drugi strani je govoril kmetu o samozavesti in svobodni volji pri političnih vprašanjih. Prav Stanka Vraza parolo „Iz naroda za narod“ si je nadel na svoje čelo. In tako je stopal pred Slovence, da je naše ljudstvo s poljubom izdajal!
Uspehi sedemletnega delovanja „Štajerca“ so — da priznamo odkrito — res veliki. Ravno to pa nam je dokaz, da naš narod ne ždi po svoji nravi, po svojem srcu v nazadnjaštvu, ampak da se zahoče i njemu po prostosti. Uspešno prodiranje „Štajerca“ nam dokazuje, da je naše ljudstvo sito prvaškega voditeljevanja, da hoče priti samo do politične besede. Te, vsakemu svobodno rojenemu človeku že prirojene čute po lastni suverenosti je ptujski list dosledno proglaševal, budil je v ljudstvu samozavest — slovenski listi pa so pridigovali: ubogaj in slušaj I
Ni pripisovati torej uspeha Štajerčevih izdajateljev njih pisateljski spretnosti, ampak spo-
Pri tem ne smemo prezreti, daje velik del moških kriv na težkih telesnih bolečinah žene, o katerih se tej nikdar niti sanjalo ni. Zelo velik del moških boleha vsled nasladnosti v samskih letih na kroničnih spolskih boleznih. Ako jim ne povzročajo prevelikih bolečin, se zanje ne brigajo. Pri spolskem občevanju z ženo pa se prenese ta bolezen na njo. Žena dobi takozvane trebušne bolezni, ki so ne samo zelo neprijetne ampak tudi zelo nevarne. Pokažejo se takoj v pričetku zakonskega življenja; ženi je vsled tega čestokrat prepovedano spolsko občevanje; otrok ne sme roditi. Nesrečni ženi se niti ne zdi, kje leži pravi vzrok njene bolezni, ki ji zagre-njuje življenje, jo duševno uničuje in ne more več postati mati. Dela si sama in delajo ji tudi drugi očitke o stanju, ki ga ni ona zakrivila I Premnogo cvetočih žen zapade tako po komaj sklenjenem zakonu kroničnemu hiranju, česar si ne more raztolmačiti niti njeni naj bližji. Že enkrat omenjeni dr. Simon, ki je posvečal opetovano vso pozornost dejstvu, da zboli zelo mnogo žen takoj po poroki, ne da bi vedele, kje leži kal temu, piše o tem poglavju med drugim sledeče; „Kakor so pokazala najnovejša raziskavanja, je to dejstvo — da postane mož za svoje celo življenje nesposoben oploditi ženo, ker nima njegov semenotok vsled gonorrhoe
znali so položaj in izrabili so ga v svoj prid. Pojem svobodeljubnosti in naprednosti so istovetili z označenjem „nemštvu prijazen": slikali so svoje nemške voditelje kot demokrate in naprednjake; prvake opisovali kot koristolovce in nazadnjake. Ker je ljudstvo slednje res poznalo kot take, je povsem naravno, da je verjelo prvim. Tako se je zgodilo, da je „Štajerc“ prodrl!
Pred letom dni je dobil „Štajerc“ urednikom mladega in nadarjenega, a prav tako nevarnega človeka Karol Linharta.
Karol Linhart, sam iz nemške rodbine, se jo priučil slovenščini tako, da je dopisoval že v razne slovenske liste. Prelevil se je polagoma v Slovenca, izdajati je pričel na svojo pest neko slovensko revijo, započeto delo hitro opustil, uspeval je dalj časa v slovenski socialno demokratični stranki, ali vsled slabih skušenj, ki jih je ta stranka z njim imela, ga je odslovila in Linhart je našel boljši kruh, kakor so mu ga mogli dajati slovenski delavci, v ptujskih gospodih.
Lahko rečemo, da je zadnji shod, imenovan „prvi strankarski zbor Štajerčeve stranke“ v Ptuju ponajveč Linhartovo delo. Ker poznamo Linharta predobro, zato vemo, da ta shod ni udarec v vodo, ampak da ga bo treba prav krepko paralizirati, ako hočemo uničiti ljuliko, ki jo sejejo ptujski nemški krogi po slovenski zemlji.
Zbrali so se zaupniki tega lista iz Koroške in Štajerske, nadeli so si lepo zveneče ime „napredna zveza", sklenili so, krepko se upirati vedno bolj prodirajoči misli po jugoslovanski zajednici, to jo: političnemu cilju, ki hoče okrepiti nas južne Slovane, da se moremo uspešno postaviti v bran nemškemu prodiranju, bojevati se hočejo proti bojkotu nemških trgovcev t. j. pobijati hočejo tiste Slovence, ki ne dado skupička takim trgovcem in obrtnikom, ki se žive od slovenskega denarja a rujejo na skrivnem proti onim, ki jim dajejo kruha; misel o potrebi najsrčnejšga prijateljstva do Nemcev hočejo vcepiti Slovencem v kri in meso — — vse to si stavlja ta nemška zveza s slovenskim imenom kot svojo nalogo.
Ne podcenjujmo tega ptujskega manevra; ne zadovoljujmo se z zabavljanjem, ampak stopimo sami tja, kjer ima „Štajerc“ svoje ljudi, poučimo jih in sami obrnejo ptujski sireni hrbet. Ako je v naših srcih bridkost vsled zapeljavanja slovenskega ljudstva, ako imamo v resnici interes na našem narodu in njega svobodi, potem se ne strašimo vsakdanjega dela, ampak pojdimo med nje jasnim čelom in veselega upa, kajti zmaga je na naši strani.
nobene semenske celice — razmeroma pogosti vzrok zakonske neplodovi-tosti, če tudi zvrača mož tako rad krivdo pomanjkanja zarodniškega blagoslova na ženo.“
Videli smo že po tem kratkem pregledu, da je vse polno takih vzrokov in povodov, ki preprečujejo, da bi postal zakon to, kar je njegova naloga: zveza dveh oseb različnega spola, ki se zaobljubita drug drugemu iz ljubezni in spoštovanja, da tvorita s tem, kakor se izrazuje tako lepo veliki nemški filozof Kant, eno človeško bitje. Tu hočemo še omeniti, da je na vsak način po svoji vrednosti dvomljiv svet onih učenjakov, ki hočejo zavrniti vse emancipacijsko stremljenje žene s tem, da ji kažejo pot k ognjišču in zakonskemu življenju, kajti to zakonsko življenje izpolnjuje vedno manj svojo nalogo in zahtevo.
Nasvet ženskemu svetu, naj si poišče svoj blagor v zakonskem življenju, ker je to njeni pravi poklic — nasvet, ki ga izrekuje tako mnogo mož — zveni kot grenka ironija, če delajo nasvetovale! kakor njih posnemovalci ravno nasprotno. Nemški filozof' Schopenhauer pozna napram ženski samo stališče pravcatega špisarja. On veli: „Žena ni poklicana za velika dela. Kar jo dela značilno, ni delo, ampak trpljenje. Da je prišla na svet, poplača s porodni-
folitieni pregled.
Avstrijski državni zbor zaključen.
V ponedeljek se je zbral državni zbor k zadnji seji: večina dosedanjih kurijalnih poslancev se je za vedno poslovila od poslanske zbornice. Želeti si je, da bi tudi inventar stare zbornice, obstrukcija, ki je zlomila v Avstriji parlamentarizem, ne našla prostora v novi zbornici. Politična, narodna, kulturna, gospodarska, socialna bilanca — vse je silno jalovo. Stari parlament se ne more ponašati s široko zasnovano, enotno politiko v velikem slogu — na vseh poljih samo krpanje. Sankcionirane volilne zakone z razpisom novih volitev objavi uradni list.
folongiada.
Afera Polonyi, kateremu očitajo, da se je ukvarjal tekom svojega političnega nastopanja s sleparstvom in drugimi podobnimi nečednimi opravili, je razkrila vso korupcijo, ki se koplje v nji gospodujoča klika. Razgaljena stoji pred civilizovanim svetom ogrska justična uprava, kateri je načelovala taka moralično dvomljiva eksistenca. Z demisijo Polonyjevo rana ogrskega javnega življenja kajpakda ni zaceljena; gnila bo dalje, dokler ustavna demokratizacija ne pahne sedanje koterije s prestola.
Volitve v nemški državni zbor.
Glavne volitve so donesle jasen poraz socialne demokracije. Odpadli so od njo premnogi napredni elementi, ki so dajali pri prejšnjih volitvah svoji nezadovoljnosti nad vladajočim reakcionarnim režimom duška z glasovanjem za socialno listo. Maščevala se je nad socialno-demokratično stranko nje negativna doktrinar-ska taktika. Končno je pripisati nje poraz tudi na račun velikanskega agitatoričnega dela, h katerim so svobodomiselne stranke dvignile meščanstvo iz dosedanjega indiferentizma in na-rastle na socialistične stroške. Centrum je ohranil dosedanjo moč. Končna sodba bo mogoča še-le po končanih ožjih volitvah.
ftusiia.
V T
(Moskovski mestni glavar) je , prosil univerzitetnega rektorja za naslove židovskih dijakov, ker jih hoče za slučaj nemirov na univerzi izgnati. — Na čelo reformiranega mornariškega ministerstva stopi baje Aleksejev, slaboznani prejšnji mestodržec Daljnega Vztoka. Vojni minister postane baje general H a s e n k a m p f, šef gen. štaba pa general Polivanov. — V Sebastopolu je razglasil mestni glavar, da za Sebostopol ne eksistira nobena politiška stranka, brez izjeme. — O priliki dvoletnice izbruha revolucije (22. januarja 1905.) aranžirani splošni politiški
škimi bolečinami, s skrbjo za svoje dete, s podložnostjo možu. Žena ne izraža nikjer tako silne življenske moči in občutkov kakor moški. Njeno življenje bodi mirnejše in neznatnejše nego moško. Poklicana je žena za vzgojiteljico in oskrbnico otrok, ker je sama otročja in ostane vse svoje življenje velik otrok, nekaka srednja stopnja med detetom in možem, ki je šele pravi človek... K domačim opravkom in podložnosti naj se vzgoje dekleta... Ženske so najpopolnejši in neozdravljivi filister."	(Daljo prih.)
Sirota.
Giovanni Vorga.	(Konec).
Teta Marijana je postavila tja na stol toplega kruha s sadjem, košček kozjega sira in v slamo povito steklenico vina, in revež je začel polagoma jesti, vmes pa je pred se mrmral, z dolgim otožnim obrazom.
„Da, da,“ je pripomnil ginjen, „takega kruha ne napravi nobena, kot ga je ona spekla. Bel je bil kakor pšenični! In iz peščice divjega janeža nam je pripravila tako juho, da si je človek vseh deset obliznil. Odslej pa bom kupoval svoj kruh pri tatu, pri Antoncu; in s toplo juho je tudi pri kraju, če se bom od potu pre-
štrajk je uspel le deloma. Popolnoma je bil izveden edino le v revolucionarnem L o d z u. — Peterburško delavstvo je volilo, kljub mali agitaciji in kljub pritisku od zgoraj, svoje pooblaščence vseskozi svobodomiselno.
v
Štajersko. Politika pobeljenih grobov.
Pismo iz Colja.
Slovenska politika glede Celja je zavožena popolnoma, mesto da napredujemo, kakor bi zahteval naravni tok stvari, nazadujemo. Pred desetimi leti je bilo baje med slov. Celjani splošno prepričanje, da v tem času pade Celje v slovenske roke, zakaj okolica in ves narod okrog in okrog je slovenski, življenska žila, ki vzdržuje Celje, vodi Slovence v mesto. To zahteva torej zakon prirodo, na nas je bilo, da pospešimo naravni napredek, ali danes!
Nikjer več zaupanja v zmago, povsod malodušnost, Nemci gredo naprej, se razprostirajo po celjski okolici, povsod, proti Teharjem, proti Vojniku, proti Savinski dolini, proti Laškemu, mi pa čakamo naravnega razvoja stvari, da nam pade Celje kot zrel sad v roke. Krasno!
No smemo si razjasniti, zakaj ta mrtva stagnacija, ne smemo izreči suma, da je kriva vsega našega nazadovanja malomarnost in sebičnost in indolenca naših starih narodnjakov, ki se puste slaviti za „očete domovino“, in delujejo še nadalje kot tihi delavci za „domovinske ideale“, ker je delo narodu v prid marsikdaj tudi mošnji v prid.
Gospoda, priznajmo si, da je naša politika v Celju politika pobeljenih grobov! Kdor je narodni parasit, pijavka, ki sesa kri iz narodnih žuljev, mu ne bomo dejali, da je požrtvovalen narodnjak! Ako izgubljamo v Celju svojo po-1 sest, ne bodemo rekli, da napredujemo, ne bodemo sipali peska narodu v oči edino iz vzroka, da ga premotimo in damo s tem potuho raznim rodoljubom, da še nadalje prav na tihem delujejo za svoje sebične namene. Bodimo realni politiki! Poglejmo si v oči brez jeze in potuho, pa začnimo od kraja, začnimo sistematično delovati, od spodaj, zakaj površno zidana stavba se ruši na narodne delavce, da pokoplje vse pod seboj.
Ako pa mislite, da se resnice ne sme govoriti narodu, da ne sme slišati, kako globoko se je že pogreznil vsled pogubljive taktike naših politikov, potem žalostna nam majka! Vi se bojite, da ne bi narod odpadel! Tako malo zaupanja imate v svoje delo, v politično zavednost ljudstva?
Gotovo, zadnji čas je, da pometemo s tradicionalno nemarnostjo naše politiko, zakaj pri-
močen vračal s polja, brez tople večerje bom legal v postelj. Še zdaj, ko sem po trudapolnem dnevnem delu bdel ob njeni postelji in slišal svoje lastno smrčanje — tako truden sem bil — še sedaj mi jo dejala dobra duša: Pojdi, zajemi nekaj žlic juhe! Nalašč za te sem jo pustila na ognju. Vedno je mislila name, na dom, na delo in mi je brez prestanka polagala tisoč reči na srce, kakor človek, ki se odpravlja na dolgo pot in venomer je na pol v sanjah govorila pred se. In kako rada je odšla na oni svet! s križem na prsih, s pobožno sklenjenimi rokami! Ni ji treba maše in ne rožnega venca, tej svetnici! Denar za župnika bi bil proč vržen.“
„Da, hudo je na svetu!" je vzkliknila soseda. „Osla Rezulje vije krč in je tudi že na koncu“.
„Moja nesreča je večja!“ je dostavil Rome in si obrisal usta z rokavom. „Ne silite me več k jedi, vsak grižljaj mi pade kot svinec v želodec. Jej raje ti, uboga, nedolžna stvarca, ki ne razumeš o vsem tem ničesar. Nikogar nimaš več, ki bi umival in česal, mamice nimaš več, ki bi te vzela kot koklja pod poroti; zapuščena si kakor jaz. To sem ti bil našel, ali take mačehe kot je bila ta, ne dobiš več, otrok moj!“
Dekletcu so se vlile solze, usteča so se zategnila k joku in roke si je dela pred oči.
Priloga „Našemu Listu“ št. 9 z dne 1. februarja 1907.
prost narod že obsoja svoje prvake. V kalnem ne bo vcö nikdo ribaril, politike pobeljenih grobov več ne poznamo!	A.
»Käuferbund“. Deutsche Wacht priporoča ustanovitev organizacije nemških odjemalcev, ki bi se zavezali kupovati izključno od nemških tvrdk. Jako otročje igranje z nevarnim orožjem; ne slovensko, temveč nemško trgovstvo je navezano na tuje odjemalce. Upoštevanja vredna je taka misel: če bi se odjemalci orga-nizovali, in na drugi strani slovenski trgovci skrbeli, da stoje glede solidarnosti cen in blaga vedno na višini, bi se dalo načelo „svoji k svojim“ dosledno izvesti. Domala vse trgovsko postojanke na slovenski zemlji bi padle v slovenske roke.
Hrvatje in bodoča slovenska kmetijska sola na Sp. Štajerskem. Hrvatski poslanci so se oglasili pri vladi z željo, da bi se hrvatskim dijakom priznala veljavnost na tej šoli napravljenih izpitov.
Občinske volitve na Hajdini. V tej občini so se vršile 10. jul. 1900. občinske volitve, pri katerih so štajercijanski „naprednjaki“ popolnoma pogoreli. Vložili so proti volitvi ugovor, toda namestnija jih je zavrnila. Dne 20. t. m. se je tedaj šele mogla izvršiti volitev župana; bil je izvoljen veleposestnik g. Janez Grabar.
Brežice. Državnozborske volitve v 7. štajerskem volilnem okraju. Politično društvo Sava za brežiški in sevniški okraj je pri svoji seji dne 24. t. m. sklenilo, da odobrava poskus, započet od slovenskega društva v Mariboru, da se postavijo v spodnještajerskih vol. okrajih kompromisni kun-ditati. Za slučaj pa, da se ta poskus ne posreči, sklenilo je politično društvo Sava z vsemi močmi podpirati kandidate klerikalne kmečke zveze. V kratkem se vrši v Zidanemmostu v svrho določitve kompromisnega kandidata ali kandidata Slovenske kmečke zveze skupno zborovanje političnih društev v Laškem trgu in Brežicah.
Slovensko zemljišče padlo v nemške roke. Zadnjič smo prinesli vest, da je celjski opat Ogradi prodal opatijsko zemljišče Janiču, ki je pri poslednjih volitvah volil nemško in da s tem izgubimo slovenski glas v veleposestvu. — Celjska „Domovina“ popravlja to poročilo v toliko, da ostane celjska opatija slej ko prej volilka v okrajni zastop. Janič pa da ne pridobi vsled omenjenega nakupa nobenega glasu. — Mi dostavljamo: Tudi če smo bili glede volilnega glasu napačno poučeni, je tako izročanje slovenske zemlje v tuje roke obsojanja vredno. Ce grajamo tako ravnanje na posamezniku se nam zdi na korporaciji ali ustanovi naravnost neodpustljivo.
„Ampak, saj ne morete drugega napraviti“, je ponovila teta Marijana. „Poiskati drugo ženo, že zastran te uboge sirotke, da ne bo tekala po cesti“.
„In jaz? Kaj bo z mano, kaj z mojim žre-bičkom? Kaj z mojo hišo? Kdo bo krmil ku-retino? Pustite me, Marijana, naj plakam! Boljše bi bilo, da sem na mesto te dobre duše umrl jaz“.
„Le tiho, saj ne veste, kaj govorite 1 Kaj pa je hiša brez poglavarja“.
„To imate prav*, je dejal Rome pomirjen.
„Poglejte jo, Rezuljo. Najprej ji je umrl mož, potem pa odrasel sin, in sedaj bo še ob osla 1 “
„če ga lomi krč, bi se mu dalo morda pomagati s puščanjem“, je dejal Rome.
„Pojdite, Vi, ki se na to razumete,“ je prosila soseda. „Dobro delo storite za dušo Vaše rajnice“.
Rome je vstal in šel k botrci Rezulji; deklica je tekla za njim kot psiček — razen njega ni imela nikogar več na svetu. Teta Marijana, dobra gospodinja, ga je opomnila: „In vaša hiša? Ta je odprta sedaj, ko je nihče ne čuva?“
„Zaklenil sem jo in vzel ključ seboj, poleg tega stanuje ujna Nežka nasproti, ta gleda z enim očesom vedno tja“.
Botrce Rezulje osel je ležal iztegnjen na dvorišču s hladnim gobcem in pobeslimi ušesi;
Koroško.
fismo iz Koroške.
V 17. štev. „Slov. N.“ z dne 21. jan. t. 1. so huduje nek z „Koroški Slovenec“ podpisani gospod nad članki „Našega Lista“, ki se pečajo s koroškimi razmerami. „Na delo rajše, gospoda!“ poživlja dotični gospod. „Da, tudi mi se pridružimo njegovemu klicu, a vprašamo ga, koliko je storil že on za slovenski narod koroški! Morda rešuje tudi on slovenski živelj na Koroškem le s članki v Slov. N.? On zahteva od nas, naj pomagamo koroškim Slovencem „do slovenskih šol“, da „bodo znali in umeli pismeno slovenščino“, naj „vzamemo Nemcem to naj hujše in najizdatnejše orožje v narodnostnem boju proti nam iz rok!“ . . . Tudi v tem oziru se strinjamo ž njim, vprašamo ga pa, čemu se ni obrnil do gospodov okoli „Slov. Naroda“ in „Slovenca“ ? Potreba slovenskih šol na Koroškem je bila že davno prej, predno so bili „Mladi“ okoli „Našega Lista“. On zahteva od nas, naj pokažemo nasprotnikom „da so tudi med Slovenci posvetni inteligentni ljudje, ki se se ne sramujejo svojega jezika, nego so ponosni nanj“ . . . Svetujemo Vam: če se hočete pokazati kot resnega narodnjaka, narodnega delavca, pokažite se kot takega sami — z resnim delom! če pa ne boste delali, ne morete zahtevati od drugih, da Vas povzdigujejo kot narodnega delavca. Do zdaj žalibog ni bilo veliko posvetnih inteligentnih ljudi, ki bi bili resno delali za narod koroški. Spoštovati svoj jezik in se ga ne sramovati je dolžnost vsakega človeka in ni nobena zasluga.
Dvomim tudi nad izrekom „da Korošci ne bodo nikdar pozabili onega trenotka, ko jo dr. Tavčar ob času, ko se je dalo v odseku za volilno reformo še kaj doseči, predlagal, da se da že v odseku Korošcem vsaj en siguren mandat, in ko je tedaj dr. Žlindra protestiral proti temu rešilnemu predlogu“ . . . Trdimo vpravičeno, da je to samo subjektivno mnenje dotičnega člankarja. Oba, dr. Tavčar in dr. „Žlindra“ sta Korošcem nesimpatična. Oba sta izdala koroške Slovence, dr. Šušteršič, ker je skrbel edino le za svojo kranjsko stranko, dr. Tavčar pa, ker je bil začetkom nedelaven, pozneje pa je bilo že prepozno.
Končno svetujemo „Koroškemu Slovencu“ ravno isto, kar nam svetuje on: delo.
Slovenski Korošec.
Jezikovni odlok deželnega nadsodišča v Gradcu. Tukajšnji slov. odvetnik dr. Brejc je svoj čas zahteval v neki sodni zadevi deželnega sodišča v Celovcu, da se pripuste slovenski
od časa do časa je dvignil noge kvišku, če se ga je lotil krč, ki mu je napihoval lakotnico kot meh. Pred njim je sedela vdova in ga gledala, bleda kot smrt, z otrplim, obupnim pogledom.
Rome je ogledaval žival z vseh strani, potipal ušesa, pogledal ugasle oči, in ko je zapazil, da mu je kri kapljala iz trebušne mrene po ščetinasti spiijeti dlaki, je vprašal: „Ali ste mu že puščali?“
Vdova se ga je — ne da bi odprla usta — doteknila z dolgim, žalostnim pogledom in pokimala z glavo.
„Potem ni nobene pomoči“, je dostavil Rome in otožno motril osla, ki je z napihnjeno kožo ležal na tleh kakor mrtva mačka.
„Božja volja je, botrca!“ ji je dejal v tolažbo. „Obadva sva uničena. „ Vsedel se je poleg vdove na kamen, vzel hčerko med kolena, in tako so gledali osla, ki je bojeval smrtni boj.
Ko je teta Marijana vzela kruh iz peči, je prihitela na dvorišče in pripeljala seboj ujno Nežko, ki se je oblekla novo obleko in si nadela židano ruto na glavo, da se porazgovori s sosedami. Teta Marijana je poklicala Rometa vstran in mu govorila tako : „Smolar vam tretje hčere ne bo dal, ko sta mu drugi dve kot muhi pri vas umrli in ker je že itak ob doto. Vrhu tega je Barbka še premlada, napolnila bi vam hišo s samimi otroci“.
govori in protokoliranje v slov. jeziku. Senat je to zahtevo zavrnil. Dr. Brejc se je pritožil in sedaj je višje deželno sodišče v Gradcu po naročilu naj višjega sodnega dvora odločilo, da naj bo za jezikovno uporabo pri sodiščih na Koroškem merodajen dosedanji uzus; slovensko obravnavanje je dovoljeno le tedaj, če so vse osebe, ki so udeležene pri razpravi, v toliko zmožne pismene slovenščine, da obravnavi lahko slede. Protokolov se ni nikoli pisalo v slovenščini. Rekurz je torej odbit.
Slovenska kandidatura. „Mir“ demontira vest o kandidaturi slovenskega župana g. Urb. Piskernika.
Primorsko.
Črevljarska zadruga v Mirnu.
Pri nas v Mirnem je mnogo črevljarjev. Pomagamo si, kakor znamo. Prod časom smo imeli večtedenski strokovni pouk. Prišel je iz dunajskega tehnologičnega muzeja potovalni učitelj Jakob Hulka, da nas seznani vsaj nekoliko s teoretično stranjo naše obrti. Da so taki tečaji, zlasti ker se končujejo z običajno razstavo, na kateri se nudi občinstvu vpogled v solidnost ročnega dela, za nas jako važni, ne taji nihče. Ali ker naše delo vendar ne gre prav od rok, je naravno, da je nastalo med nami vprašanje samopomoči prav aktualno.
Naše županstvo je sklicalo v ta namen v Občinskem Domu shod črevljarjev, na katerem se je šlo za priprave ustanovitve črevljarske zadruge. Mnogo se obeta od nje, vendar so tudi pomisleki proti posebnem vspehu delovanja take zadruge popolnoma upravičeni.
Zadruge — take kakor so črevljarske zadruge v Avstriji obične — nimajo z ozirom na gmotni prospeh stanu, ki ga zastopajo, skoro nobene koristi, gotovo pa ne tolike, kolikor da taka naprava dela in kolikor zahteva gmotnih žrtev. Mojstri vplačujejo svoje letne doneske, oproščajo vajence po končani učni dobi — in to je tudi vse opravilo. Ne gre se ne za zavarovanje mojstrov v slučaju starosti in onemoglosti ne za materielni hasek obrtnega stanu.
Od take zadruge si ne moremo ničesar obetati. Opozarjamo pa merodajne kroge, naj premišljujejo rajši ustanovitev surovinske in obrtovalne črevljarske zadruge.
Surovinska zadruga dobivaj blago neposredno iz tovarn (ne pa iz rok prekupčevalcev!) in ga oddajaj svojim članom za ceno, ki se od nakupovalne ne razlikuje več, nego kar znašajo prodajalni in drugi režijski stroški; letni prebitek pripade deloma mojstrom deloma se na-
„Nu, če bi bili pobje, kaj zato! Toda bati seje, da prikorakajo tudi punice. Nesrečo imam!“ „Ampak Nežka, ta bi pa bila. Premlada ni in mačka ima v skrinji: hišo in kos vinograda“.
Rome si je Nežko od strani pogledal; stala je s sklenjenimi rokami in delala, kot da bi ogledovala osla. Končno je dejal: „Oe je tako, bi se pa dalo govoriti. In vendar nimam sreče!“
Teta Marijana ga je pokarala: „Pomislite le, koliko ljudi je nesrečnejših od Vas!*
„Ne, ni jih, nesrečnejših od mene. Ne bom je dobil žene, kot je bila ta! Nikoli je ne pozabim, in tudi če se še desetkrat oženim! In tudi ta sirotka je ne pozabi nikdar!“
„Le umirite se, pozabili jo bodete. In tudi otrok jo pozabi! Ali ni svoje lastne matere pozabil? Poglejte ubogo sosedo Rezuljo, ki bo vsak hip ob osla! Poslednje kar ima! Kaj takega, glejte, se ne pozabi!“
Ujna Nežka je izbrala ta trenotek, da se približa in zapoje hvalo rajnici. Saj jo je z lastnimi rokami spravila na oder in ji pokrila obraz s prtenico. V tem se je obrnil Rome sočutno k Rezulji, ki se ni genila, kot da bi bila iz kamena.
„Kaj pa čakate, odri te osla in rešite vsaj denar za kožo!“
loži v rezervni fond. Ako se postavi takemu društvu na čelo zmožna oseba, ki se spozna tudi na administracijo, ni dvoma, da mora krasno uspevati. Dokazujejo nam to surovinske zadruge črovljarjev na Dunaju, ki imajo danes svoje prodajalne in shrambe v lastnih hišah, a so pričele s kovčegom, ki ga hranijo še sedaj kot zvest spomin na detinsko dobo svoje surovinske zadruge.
Obrtovalnu zadruga kupuje zopet od članov izdelke, da jih prinaša potem druge na trg. Obrtnik dobi tako surovine za zmernejšo ceno in dela v slabem času za obrtovalno zadrugo.
Le taka samopomoč je nam v korist, vse drugo je le prevara samih sebe.
Protestni shod proti imenovanju Wie-serja. Udeležilo se ga je okrog 400 ljudi. Govorili so dr. Puc, A. Gabršček, soc. dem. Ropaš in Zierer. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da se odstrani Wieser in drugi slovenščine nezmožni uradniki in so nadomeste z uradniki, ki so slovenskega jezika popolnoma vešči.
Kranjsko.
„Slovenska Matica“. Iz kroga Matičinih udov se nam piše: „Slovenska Matica“ si je v svoji zadnji seji dne 28. t. m. izvolila novega tajnika v osebi upokojenega postajenačelnika g. Fr. Podkrajška. To imenovanje je krivično in neverjetno in nemogoče bi bilo, da se ni zgodilo v Ljubljani, v „Slovenskih Atenah“. V razpisu tajniškega mesta je odbor v prvi vrsti zahteval od kompetentov vsestransko literarno izobrazbo, in zategadelj so se odboru ponudili, z dokazili svoje literarne delavnosti, nekateri najboljših slovenskih književnikov; ali tajniško mesto je dobil upokojeni postajenačelnik, ki si ne more lastiti nikake literarne priprave, izvzemši svoj sloviti nastop v sloveči pravdi za Prešernovo pipo. Matični odbor se potemtakem roga slovenskim književnikom in to v „Slov. Matici“, ki bi se vendar morala po svojem programu, po idejah svojih ustanoviteljev v prvi vrsti ozirati na slovenske književnike, ki bi morala biti nekako njihov dom in zavetišče. Ako pa so je Matični odbor postavil na stališče, da za tajniško mesto ni treba nikake literarne izobrazbe, da je torej v svojem razpisu takorekoč bril norca, potem bi bil lahko nastavil navadnega diurnista za tajnika. Samo da zna pisati in številiti! Zakaj potem plača 1800 kron! Tu bi si vendar odbor lahko prihranil polovico. — Med kompetenti za mesto Matičnega tajnika je bil tudi izboren moderen slovenski književnik ; z njegovim vstopom bi društvo gotovo veliko pridobilo. Ali ne! Šlo bo postarem, Matični aparat bo ropotal težavno naprej, postajenačelnik v pokoju se bo veselil sinekure, lepe penzije in svoje hiše, slovenski literat pa naj hodi trnjevo svojo pot. „Kranjec moj mu osle kaže“!
Od ljubljanskega občinstva dobivamo pritožbe vsled nezmernosti, ki je postala nekaterim nemškim sanjkarjem pri izvrševanju njih športa prava nevarnost za vse pasante, ki se nahajajo slučajno ob takem času na cestah. — Zlasti nevarne so tivolske poti. Policajev je premalo in še ti ne poznajo dovolj energije. Ko je opozoril mestni stražnik neko Nemko Muco S., da sanjkanje tod po cesti ne gre, mu je zabrusila: „Soll sein wie’s will, wir werden aber trotzdem fahren.” Pri takih besedah se gotovo neha vsa obzirnost. — Od druge strani se nam zopet poroča o taki nemški vročekrvnosti: Zgodilo se je v Škofji Loki, da je zabrusil sin znanega Mahra, imetelja zasebne trgovske šole v Ljubljani, enoletnik Herbert Mahr, kapelniku domžalske godbe v obraz: „Sie Esel!“ ker je igrala godba slovensko koračnico in ni hotela šo nemških. Naše mnenje je, da naj si kapelnik poišče zadoščenja, kajti nemški objestnosti ne pridemo drugače do konca.
Izvršcvalni odbor soc. - demokratične stranke namerava predložiti strankarskemu zboru načrt za ustanovitev tiskovne zadruge v smislu zadružniškega zakona. Naloga te zadruge :	izdajanje stalnega dnevnika (Rdeči
prapor;, majskega lista, koledarja, brošur, popularne in znanstvene literature.
Ljudski koncert „Glasbene Matice“ je
tudi vdrugič skoraj napolnil veliko dvorano „Uniona". Zadnje naše poročilo velja v polnem obsegu tudi za današnje izvajanje.
Agrarna stranka na Notranjskem. Na Notranjskem se snuje neodvisna agrarna stranka, ki hoče na podlagi pozitivnega dela politično in gospodarsko organizovati kmečki stan. Misel je dobra in lepa, toda „neodvisnost“ te agrarne stranke ni ravno sijajna in zategadelj nimamo zaupanja v to novo podjetje in tudi vere ne.
V Govekarjevi zadevi. Ker je objavil gospod Fran Govekar v svojem obrambnem članku, ki smo ga priobčili pred kratkem, premnogo trditev, ki jih je težko oceniti, komur niso intendantsko-administrativni posli našega gledališča do dobra znani, se je blagovolil javiti sedanji intendant gospod Juvančič, da koncem sezone na nje meritorno replicira.
Prosveta.
Akademija. Dne 2. februarja bo ob V>5- uri popoldne v „Mestnem domu“ prvo predavanje iz cikla, ki ga prirede hrvaški vse-učiliški profesorji. Govoril bo profesor zgodovine dr. Ferdo Šišić o predmetu: O postanku današnjega ge ogra fi čn ega pojma Dalmacija in o vprašanju zjedi-njenja Dalmacije s Hrvaškim. Vabimo društva in posameznike, da se v čim največjem številu udeleže tega predavanja, ki bo obravnavalo aktualno vprašanje sedanje politične dobe na Hrvaškem. — Vscučiliški profesor dr. Ferdo Šišič, ki predava v Ljubljani dne 2. februarja ob 725. uri popoldne (v „Mestnem domu"), je napisal več zgodovinskih študij v „Radu“ zagrebške Akademije znanosti in umetnosti, v „Vestniku hrv. dež. arbiva“ in v „Vioncu“. „Matica Hrvaška“ je izdala njegovo knjigo „Vojvoda Hrvoje Vukčič Hrvatinič“, letos izide pri „Matici Hrvaški" njegova „Hrvaška zgodovina", I. del do 1526. Stolico zgodovine na zagrebškem vseučilišču je zasedel kot naslednik Smičiklasa, predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.
Izložba jugoslovanske umetniške kolonije. Poleg zveze jugoslovanskih umetnikov v širjem obsegu „Lade“ se je ustanovila v Bel-gradu pred kratkim še druga organizacija mladih umetnikov pod imenom „Jugoslovanska umetniška kolonija“, ki hoče poleg glavne akcije zvezo „Lade“ delovati nadrobno in prirejati razstave tudi tam, kamor „Lada“ kot splošna, obsežna zadruga ne more. „Jugoslov. umetniška kolonija" je otvorila svojo prvo razstavo 27. t. m. v Belgradu med veliko udeležbo belgrajskega občinstva. Razstavljenih je okrog 100 umetniških del, zastopani so vsi štirje jugoslovanski narodi. Od Slovencev so udeleženi na razstavi slikarji: Jakopič, Grohar in Jama.
Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek se ponovi za par Donizettijeva opera „Lucia di Lammermoor“. V soboto popoldne (nepar) se vprizori drugič v sezoni Finžgarjev „Divji lovec“. V nedeljo popoldne (par) se vprizori zadnjič v sezoni Hauptmannova dramatska bajka „Potopljeni zvon“, zvečer pa se ponovi za par „Arležanka" drama z godbo in petjem, spisal Alphonse Daudet, vglasbil Georges Bizet. — Slavno občinstvo se opozarja, da padeta petkova in nedeljska predstava obe na par in da v soboto (na svečnico) ni predstave. — Prihodnji teden gostuje na slovenskem odru domači umetnik gosp. Ignacij Borštnik.
Slovensko gledišče. Repriza Donizzetijeve opere „Lucia di Lammermoor“ je bila lepa. Mnogobrojni poset občinstva in njegovo burno odobravanje je pričalo, kako gre ta opera nenavadno do srca in kako zelo ugaja. Bolj kot „Lohongrin". Za nas je za enkrat melodija . . . Solisti so ugajali; zlasti g. Rezunov v sekstetu. Zbor je bil v početku slab, premrtev, godba ponekod premočna. Stara pesem.
Gospodarstvo.
Izredni občni zbor ljubljanske plinarne je sprejel od mestne občine formulirane
pogoje za novo pogodbo. Akcijska družba se zaveže tekom treh let na lastne stroške vpeljati plinovo razsvetljavo z Auerjevimi žarnicami in oddajati potrebni plin brezplačno. Za vporabo mestnega zemljišča (cevi) plača družba odškodnine letnih deset tisoč kron. Ulice, po katerih napelje plinovo luč plinarna, zaznamuje mestna občina. 1. januvarija 1928. preide plinarna z vsem inventarjem brezplačno v last mestne občine ljubljanske.
Jadranska banka v Trstu je imela od svojega začetka do 31. decembra 1907, torej v 13 mesecih blagajniškega prometa 76,629.515 K, splošnega prometa 310,588.918 K. — Hranilne vloge na knjižice so znašalo 2,317.783. — Delniška glavnica je znašala prvotno 1 milijon K, v avgustu so jo podvojili, tekom tega leta se bode povišala na 3,000.000 kron.
Raznoterosti.
Krasen vzgled delavske solidarnosti so dali pariški socialisti. V Fougeres (Fužer) v Bretanji, kjer je močno razvita črevljarska industrija, ki šteje 32 tovarn z 8000 delavci, je prišlo pred osmimi tedni do mezdnega boja. Delavci, ki so skoraj do zadnjega organizirani, so zahtevali malenkostno zboljšanje plače, na kar so gospodarji odgovorili s tem, da so izključili delavce iz tovarn. Vsled zime so |delavci grozno trpeli, toda vdali se niso. Sredi decembra so ponudili delavci v Rennfes, da sprejmejo od stavkujočih sodrugov otroke, dokler ne konča boj. Samo okrog 200 najrevnejših mater je sprejelo to ponudbo. Stavka je trajala dalje. Beda seje strašno povečala. Tedaj so povabili pariški sodrugi stavkujoče, naj jim pošljejo nekoliko otrok „na hrano in stanovanje", Fougerski delavci so sprejeli velikodušno ponudbo in pretečeni teden je prišla prva partija otrok, 80 po številu, v Pariz. Prihod otrok se opisuje tako, da ostane vsakemu očividcu nepozaben. Ko se je pripeljal vlak, je nastala na kolodvoru slavnostna tišina. Vlak se je ustavil, iz dveh vozov so skočili štirje možje, ki so med potom nadzorovali otroke fante in deklice od štirih do dvanajstih let. Vsi so bili čedno oblečeni. Ko so otroci zapustili vozove, so se postavili na peronu v vrsto iu naenkrat so začeli s svojimi tenkimi glasovi „internacionalo“. Trenotek je vladal molk presenečenja, naenkrat pa je zagrmelo kakor orkan, Iz dveh tisoč moških grl je mogočno zadonela proletarska revolucionarna pesem, da so se tresli kolodvorski zidovi, do pet tisoč delavcev pred kolodvorom je vpadlo s svojimi glasovi, razburjenost je popadla sprevodnike, železniške delavce, vse je stalo pod nepopisno sugestijo — uradniki, stražniki, policijski komisarji so imeli solze v očeh in — — so poli „internacionalo"}! V izprevodu so odpeljali otroke iz kolodvora, kjer bi jih vsakdo rad božal. Potem so jih odpeljali z izvožčki na delavsko borzo, kjer je bila pripravljena južina zanje; ko je neki govornik opisal boj v Fougeres, se je izročilo otroke posameznim družinam, ki so jih vzele seboj. — Potovanje otrok je plačal minister Clemenceau. Socialistični poslanci so v zbornici nabrali med kolegi nekaj za stavkujoče in vložili predlog, naj se jim dovoli 100.000 frankov podpore. Predlog je odkazan proračunskemu odseku. Stavka traja še.
Kaj jc odločnost? Neki angleški časopis je razposlal svojim naročnikom vprašanje: „Kaj je odločnost?“ Za najboljši odgovor je razpisal lepo nagrado. Nagrado je dobil sledeči odgovor: „Boriti se z nožnico, kadar se meč prelomi.“ Med ostalimi odgovori so bili tudi sledeči: Moralna hrbtenjača. — Levje srce v moškem telesu. — Odsotnost strahu v prisotnosti nevarnosti. — Element, iz katerega so ustvarjajo junaki. — Premagati ovire, ali pa umreti v boju. — Odločnost živi, kadar umre upanje. -- Gospodar strahu. — Neki zakonski mož je zapisal sledečo definicijo: „Odločnost je sila, vsled katere pravi mož „ne“, dasi ve, da žena hoče, naj bi rekel „da“. — Neki drugi zanimivi odgovor se je glasil: „Odločnost je para, ki dela ljudski stroj sposoben, da pride skozi tunel ovir".
Vse cenj. naročnike, ki še niso poslali naročnine, prosi upravništvo, da blagovole to čim preje storili.
Tri goldinarje ar.rfkiÄS
Lp.do.“»X,i toaletnega mila (odpadkoo)
z vijoličnim, rožnim, heliotrop, mošusovim, šmarničnim breskvinim itd. duhom.
Razpošilja proti povzetju podjetje Manhattan Budapest», VII. Hozeredy ul. 3.
Zakonito zavarovano, Vsako ponarejanje kažnjivo,
Edino praVi je le
Thierry-jev balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
fliieiTf-jevo cenilijsko mazilo
za vso še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.BO.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljči splošno znani in svetovno slavni.
Naročila je nasloviti na
Mam I. lenj v Pregradi pri Bogaški Sini.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošuro s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
[ich DIEnI
Allein echterBalsam
aus der SchutzenstMpotheke des
A.Thierry in Pregrada
bii BcMtich-Simrbrwn.
PFÄFF štoatai stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo.
Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
S Krogljasto ležišče !
Glavni zastopnik
Fr. TschinkeS
Ljubljana « Kočevje
I "■) Mestni trg 9. v gradu.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidravlične vidre in sesalke. —-----
JOSIP WEIBL
J.SpreiizGPjanasl.
üjnbliana
Slomšekove ulice 4.
T*-----------:--------
* Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na J mirodvoru, vežna vrata, obmejno omrežje, stolpni j križi, balkoni, verande, J štedilniki itd.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o prooblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih znamkah ja. A. Kaupa, Berlin S.W. 296 Lindenstrasse. 50.
-oo-
■OO'
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!

Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
}{. Suttner urar Sjubljana
Jltestni trg nasproti rotovža, preje n Kranju
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
“ švicarskih ur
brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjiii cenah.
^9	da je moje blago res fino in dobro,
"»	je 't0! da ga razpošiljam po celem
svetu. Na stotino pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.

Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9 G0, boljše vrste K 12'—, belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24'—, snožnobelo puhasto na-JŠŠfSgSlŠSSfl kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja so franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsei, Lobes 369, P- Platen, Češko
se zasluži veliko denarja, ako so z mojimi (Ekstrakti) izdeluje žganje in likere na mrzli poti. Kdor z mojimi izvlečki (Ekstrakti) manipulira, mu jamčim za najboljši uspeh. Kdor se te izvrstno kupčije hoče vzdeležiti, naj pošljd svoj natančni naslov pod imenom „Prva tovarniška tvrdka 80400“ na anončno ekspedicijo Ed. Braun,Dunaj, I., Rotenturm-strasse 9.
Siebhod Kimska cesta 2.
Kišlerjeve ulice 5.
Prua kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
H VHARBINEK^v! n
ssgs>	piani ses neprekosljivi I “■
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševauja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.

»
jpfP“*’ Pozor gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nogo 30 let, so mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast lirk, lirade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom
4	JTvir^i^io
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
David Seravalli
V Ljubljani, Slomškove ulice 19
Kiparstvo in toVarna za umeteljni kamen 12-13
Vsa kamnoseška dela so iz> vršena iz umeteljnega kamna.
Izdeluje cementne cevi, stopnice, podstavke, ograje, strešno plošče, različne cementne plošče za tlak, vodomete, žlebove in školjkaste izlive za vodovode, žlebove za krmo konjem in govedi, okraske, podobc) fasadne delo, plošče in tlak iz mavca za steno in strope. Zaloga blaga iz kamenine in zaloga Samotne opeko.
Zastopstvo za obočne stropne trame, patent „THRUL“.
Vse je narejeno solidno, strokovnjaški, po zmernih cenah in pod garancijo.
"SSSS1
Tiskovine
za industrijo, trgovino in obrt
navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika, kisk umetniških razglednic.
Postrežba točna.
TISKARNA KNJIG IN UMETNIN
A. SLATNAR V KAMNIKU
IZVRŠUJE NAJ RAZNO VRSTNEJSE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA V TISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. □ □ IZVRŠITEV VEDNO □ PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH. □
Založništvo
„Našega Lista“ s prilogo „Kamničan“ in „Slov. Gospodinja“ ter „Oglasnika“. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica.
II il

Poshusite
in priporočite = izdelke =
„TydroDetopame hranil
j! n Pragi Vlil. Cenopnihzasfonj.
efe^s;r.'?:3r~-=r-!sc-«;.??3ÄSS5»S3SSr^aBsiss:

Odlikovana
v Parizu $ častnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
Patentirana v 30 državah.
Skute tr.
Streha prihodnjosti!
iz portland-ceinenta in peska
Praktična!g^'Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.
Dna črkostavca (««t«računi
sprejme tiskarna A. Slatnar v Kamniku
Oglejte si -- nnllOrlplcltih ctrnion «•»"»«»•eznic, čistilnic,
največjo zalogo Hullcucia»l,,‘ UJBV» mlatiln|{.? »epelnov in preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI -------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu fi, nasproti Križanskc cerkve.
*
}
Ravnotam zamorote kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseli vrst tehtnice in uteži in vse druge v železnlnsko stroko spadajoče predmete.
lWr Pozor, gospodje in gospodične! *^■1
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem žo voe nego 30 let, se mi jo posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR štev. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj hi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvatnic in priznalnic. Stano poštnino prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K (>0 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj so
samo od mene pod naslovom
6	Jvir*i»io
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
£e „Zvezdna“ cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
-*• Ustanovljeno leta 1832.
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
s^dolf Hauptmann
v JLjubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža,
----- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
n
0
d
P
L..
M
S
a
o
cr
3
0
llustrovani ceniki dobe $e brezplačno.
\Jf)
Izborno zalogo vsakovrstnih; novih in starih vin v sodih j in steklenicah priporoča
Anton Müller
vinotržec v Domžalah
------- (Kranjsko).--
SSSSB9SSSSsaSSSS9SSfi2S^:
_____________________A
Priporočajte poVsod „Naš List“
Ustanovljeno 1.1870.	Lastnik Fr. Benque.
Seb. Unterhuber
Tovarna cementa v Weisscnbachii. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna
v Beljaku, Schulstras.se 21
FHIjalka: v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 73
nasproti topničarske vojašnice.
----- (Telefon št. 273.) --
so priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnili imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike i. t. d. Stopnice po naročilu narejeno z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metaligue) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcemcnt in romanrenient iz \Vei-ssenbaeha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
Najcen.in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ,SeveronemškegaLloyda‘
iz Bremna v New York
s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem G.drosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozno listke za parnike gori navedenega parobrodnoga društva kakor tudi listke za
vse proge ameriških železnic dobite v L.JUHLJA.IVI edino le pri
Sdvardu Tavčartu, Kolodvorske ulice št. 35
nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišterju“.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reclna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne državo kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi našo društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vso ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singapore v Avstralijo itd.
»-d
O
M
S
S.