Krediti za klump
Fofprečen obcan se v dcružin-skem proffačuinu sreča tudi z odpiačevaajem kredita. Danes je kreditiiTanje potrošiniskega blaga postato vsakdanjosit, brez katere bi si le težko zamislald nakup stanoivairija, opremljanje stanovanja, pa tudi avtomaobi-lcv na cestah bi biio znatno manj. Kljub dokaj visokim obrestdim so s kredirta skoraj zadovoljini tako poftrošniki, ker labko kupijo blago, M sd ga drugače ne foi mogJi kupiti, kot tudi indiustaiija, ki bi dragače ostala s polnimd skladdšči. Iave-delo se je, da bo v kratkem prišlo do korenite spxemembe v poditiki poitrošrdških kredltov. Kredita se ne bl več odobravali 1 za vsako blago, az. za tisto, ki ga že&i ktfpec, temveč le za td-sto. ki ostaja na poldcah in v skladiščih. Blago, kd ga v tjrgo-vind le težifco dobdš, ald pa M ga
trgovine hitro prodajo —M se ne zadržuje v skladiščih trgo-vftri več kot 8 drii, bo' dštalo brci' kreditne podpore.' Ker una vsako pravilo svojo izjenUi, jo ima tiidi ta predlog. Osebni av-tomobili bodo še vedno dostap-ni kiipoem s kreditom, pa če-prav je treba čakaiti tudd po več mesecev in jih ne rooiremo dobiti niti v skladiščih nitd y trgovini. Poleg axtiklov v izlož-bah bodo tako visela tudiapo-zordla, kaj se lahko kupd na kredit (ker je že dolgo časa na zalogi in morda tudi zaradl te-ga, ker blaga nd hotel nihče kupdtd) in katero blago je tre-ba plačati takoj in v celott.
Verjefcno ni težko uganita^kaij so predlagatelji želeli dosefii s spreraembe kreditne politate: pomagali naj bi iistim proiz-vajaloem, ki so se znašM v te-žavah zaradi velikih neproda-nih zalog. Verjetno so marsi-kdaj za visoke zatoge krive ob-jektavne okoliščjne ;ali ta aJi oni vzrok, nedvommo pa je tu-di, da so številne zaioge posle-dica neprimeme proizvodnje, slabe kvalitete, aastarelosti pro-izw)da in njegove nerealno vi-soke cecrie. Ob teon pe postavlja vBrašanje, ali je prav, da s krediti pomagamo slabemu bla-gu najti pot do kupca?
Ne glede na to osnovno di-lemo pa bi bilp zanunivo ve-deti, kdo in na kakšen naoin bo lahko ugotovil, kdpj je ne-ko blago na zalogi, oz, kdaj ga ni, še posebno, če gre za sezon-ske artikle, In oe m koncu po-mislimo ria jutri. — .kpr vefeina obeanov kupuje blago večje vrednosti na kredit, bodo tista proizvodi, kl gredo. danes dob-ro v prodajo, začeli pstajati na policah neprodani, do, jsedaj ne-kurantno blago pa se, bo pro-dajalo za med. Tako (Se bomo jutril srečali z, obrnjeiK) situa-cijo: sedaj dobri, prpdzvajalci bodo zahtevali, da se jim odob-rijp krediti zaradi velikih za-log, tisti pa, ki bodo,>voje za-loge ,ob kreditni pojnoči x»z-prodali, bodo ostall ibrez kre-ditov. Ali bomo ROj^pi prdčeOi znova ugotavljatji, !$$*> lar*o dobi kredit?
B. Pogačnik