1 leto XII. | Stev. 250 TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 4. novembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena 1 — din POŠTNINA plačana v gotovini Zmagalo ni čisto narodnostno načelo Madžarska ima sedaj 600.000 Slovakov in Ukrajincev — Težke gospodar ske in prometne izgube — Karpatska Ukrajina brez središča — Madžarski sen o obnovitvi zgodovinskih mej dokončno pokopan PRAGA, 4. novembra. Češki in slovaški tisk ugotavlja k dunajski razsodbi, da o njem ni odločilo čisto narodno načelo. Razsodba je bila izrečena s favoriziranjem madžarskih zahtev, ki niso bile zgrajene na čistih narodnost* nlh, ampak na zgodovinskih in imperialističnih načelih. Dasl je potegnltev pravične meje med Madžari In Slovaki ter Ukrajinci zaradi pomešanosti res težavna, bi moglo obveljati čisto narodnostno načelo samo tedaj, ako bi se bila meja potegnila tako, da bi bilo ostalo priČSR enako število Madžarov kakor Slovakov In Ukrajincev na Madžarskem. To se id zgodilo. S prejšnjimi manjšinami ima sedaj Madžarska okoli 600.000 Slovakov in Ukrajincev. ČSR na te manjšine ne bo pozabila in zahteva za nje enake pravice kot za Madžare v ČSR. TEŽKE IZGUBE. PRAGA, 4. novembra. S sklepom du-l^iskega razsodišča v sporu z Madžarko ™ zaključen zadnji akt tragedije, ki jo je ‘toživela v drugi polovici letošnjega usodnega leta Češkoslovaška. Vsa drža-ie še vedno pod utisom silnih žrtev, ‘ Hh je zahteval ta zadnji akt. Z Madža-r'> W so odcepljeni od Slovaške In od Kar Nske Ukrajine (novi uradni naziv dose-anie Podkarpatske Rusije ali Rusinske-op. ur.) dobi Madžarska tudi okoli “0.000 Slovakov In Ukrajincev. Najhuj-Pa je izguba Košič, ki so bile doslej *uiturno in gospodarsko središče vzhod-Slovaške, ter glavnega mesta. Kar-"Nske Ukrajine Užhoroda in poleg njega f6 ®dinega drugega večjega mesta Mun-ačeva. Karpatska Ukrajina nima sedaj °benega večjega mesta in nobenega, ne Nitičnega ne kulturnega ne gospodarja središča In nastaja resno vpraša-/e’ ali bo še mogla živeti kot samostoj-sa> avtonomna enota. Razen tega so pretkane na Slovaškem mnoge važne že-znlške In druge prometne zveze, predala Karpatska Ukrajina pa sploh nima 2 nobene železniške zveze z ostalo dr-(.av° in edino eno samo cestno zvezo Jiige vrste. Slovaška je Izgubila razen 8a svoje poljedelsko najrodovitnejše ^krajine, dočim je ostalo Karpatski hrajln| samo še gorato, agrarno pasivno - Z odcepljenim ozemljem so Iz-in* e ogromne, v milijarde sega- lo investIcije, ki jih je ČSR zabila v ye prometne zveze, melioracije, uprav-’ šolske, bolnišnlške In druge stavbe. BLAGODAT MONAKOVA. Va»^IK,ar se je treba tudi za to, da Sloka in zlasti Karpatska Ukrajina sploh vld3 p*** ra*kosanl in izbrisani z zemlje-a Evrope, zahvaliti Ie monakovskemu in rirazumu- Namera Madžarov, Poljakov bris mere tudi Italiianov 1® b,,a» čii« l'! Popolnoma. Šele na pritisk Nem- v, f® j® Italija vdala. Tu je treba Iskati ko n Za t*e3stvo- *e niorala ČSR ta-Se a*° Plačat) novo razmejitev In da ko n?rodnostno načelo ni upoštevalo ta* kora • kakor bi se moralo in ka- u„ftfSo-ie pričakovalo. Danes je mogoče »Ica ci in priznati, da je bila zagovor-DUn r ašklh in Ukrajinskih pravic na kovsi!" ^em^ia in zunanji mlnist. Chval-Čsj? y, vodi| modro politiko, ko je s,ova«i na N®mčljo. To 5® ohranilo °be ,in KarPalsko Ukrajino, čeprav r” ’ pa ohranilo tudi slo-r!m " R^no mesto Bratislavo, s kate-LSR Se daljo dotika Donave in Nitra * Prometa- Enako je ohranjena pričetek novega dela. rl»liiolel' težki|’ 'ZKubah je CSR terito-ti;t. t ’ nr°metno in gospodarsko okrnje-tujih n3 .reš®na dosedanjega bremena Ko bodo te dul odstopljeni Madžarom prisojeni kraji, se bo pričelo delo nove organizacije in obnove republike. Predvsem bo izvoljen novi prezi-dent, uveljavljena bo nova federativna ustava in izdelali se bodo načrti za novo organizacijo prometa in gospodarstva. Gradile se bodo nove železniške in cestne zveze. Čehi, Slovaki in Ukrajinci imajo dovolj energije, da si urede svoj dom za novo in složno življenje treh bratskih slovanskih narodov. Za bodoče so s tem odstranjene vse nevarnosti. RAZBIT MADŽARSKI SEN. BUDIMPEŠTA, 4. novembra. Po prvem navdušenju, ki je zavladalo na Madžarskem po dunajski razsodbi, se opaža tudi razočaranje. Že v sredo zvečer je del manifestacij prešel v demonstracije. Demonstranti so Izjavljali, da vlada razsodbe ne bi smela sprejeti, ker Madžarska ni dobila Bratislave In Nltre In ne skupne meje s Poljsko. Sedaj pa se opaža še večje razočaranje. Dunajska razsodba je za vselej pokopala madžarski LONDON, 4. novembra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da pripravlja Chamberlain veliko akcijo za popolno pomlrjenje Evrope. Chamberlain bo uvedel to akcijo po diplomatski poti, vendar je že sedaj gotovo, da bo pozneje, naj-brže meseca decembra odpotoval ministrski predsednik Chamberlain v Rim k Mussoliniju, meseca januarja pa v Nemčijo k Hitlerju. »Daily Herald« pa poroča s tem v zvezi, da ni izključeno, da bo maršal Gftring še tekom novembera prispel v London. Pozneje bi bil povabljen tudi Hitler, ker pa je kot prezident nemške republike suveren, bi imel tudi njegov TOKIO, 4. novembra. Japonski ministrski predsednik princ Konoje je imel včeraj govor po radiu, v katerem je obrazložil historiat spora s Kitajsko in boje do zavzetja Hankova in Kantona. Japonska ne želi, da bi Kitajska propadla, ampak da se obnovi, da bo mogla sodelovati s kitajskim narodom. Japonska se bojuje v glavnem proti boljševizmu kot sovražniku vsega sveta. Cilj kominterne je bolj-ševizirati vso Azijo. Zato se Japonska " bo nehala vojskovati proti Cangkajšku ker se skriva za njim le boljševizem. Sreča je, da Nemčija in Italija razumela Japonsko in jo moralno podpirata. Zavzetje Hankova še ne pometli konca bo- sen o obnovi nekdanje zgodovinske Ogrske. Madžari sedaj tudi sami priznavajo, da nekdanjih mej nikoli več ne bodo dosegli. Bude se iz sanj preteklosti in pričenjajo spoznavati, da so res minili stari časi narodnih imperializmov in da je nova doba zgrajena na načelu narodnosti. Vendar se tolažijo še s tem, da okrnjena Karpatska Ukrajina ne bo mogla samostojno živeti in se bo sama, prostovoljno priključila Madžarski. Oglašajo pa se tudi glasovi, ki napovedujejo v kratkem novo revizijo in mislijo pri tem na Romunijo. POHOD MADŽARSKIH ČET. BUDIMPEŠTA, 4. novembra. Madžarska se pripravlja na prevzem ozemlja na Slovaškem In v Karpatski Ukrajini, ki }1 je bilo prisojeno od razsodišča na Dunaju. Po sporazumu češkoslovaških in madžarskih strokovnjakov bodo jutri zjutraj prekoračile madžarske čete Donavo in vkorakate na Žitni otok ter ga zasedle. V nedeljo se bo nadaljeval pohod v ostalo obdonavsko ozemlje. Za zasluge pri akciji za vrnitev madžarskih krajev je regent Horthy odlikoval min. predsednika Imredyja, zun. minist. Kanyo in prosv. ministra Telekyja z velikim križem za zasluge. MNENJE AMERIKE. NEV/ YORK, 4. novembra. »New York Times« pišejo v komentarju k sklepom dunajskega razsodišča, da je premoč totalitarnih držav nad demokratičnimi v Evropi sedaj jasno dokazana. V Evropi odločata sedaj Nemčija in Italija, ne več Anglija in Francija. obisk v Angliji tako obeležje. Vse to bi služilo pripravi za konferenco štirih velesil, katere naloga bi bila urediti dokončno vse evropske In druge mednarodne probleme, zlasti pa vprašanja omejitve oboroževanja, vprašanje kolonij, ter ustva riti trajno organizacijo obeh avtoritarnih in obeh demokratičnih evropskih velesil. V Chamberlalnovem načrtu je ustvaritev tudi neke sinteze med zvezo štirih velesil in reformirano Zvezo narodov. Chamberlain upa, da bo pri tem našel zlasti podporo pri Hitlerju, ki zagovarja Iste ideje. jev, prava vojna se v resnici šele priče' nja, zato mora japonski narod napeti vse sile, da doseže svoj končni cilj. V komentarjih k temu govoru pa pravijo listi, da bi bila Japonska pripravljena skleniti mir tudi s kuomingtanško stranko, ako odstrani svoje sedanje voditelje, se odreče protijaponski prapagandi in obrne hrbet boljševizmu. V nasprotnem prime-* ru bodo Japonci prodirali dalje proti ' 'ingkingu, kjer ic sedaj Čangkajškova 'uda in vojska. TOKIO, 4. 'novembra. Japonska vlada ! namerava skleniti pogodbo z Mandžu-kuom in novo Kitajsko. Ta pogodba naj bi zamenjala pakt 9 sil. Zapiski Jules Romains o miru »Ne preklinjamo brez vzroka vselej znova strahot svetovne vojne. Hvaležni smo odločnim možem, ki se v Monako-vem niso bali odgovornosti, da s tem ohranijo mir vsemu kulturnemu svetu. Motijo se namreč oni, ki mislijo, da bi Francija več dosegla in ne bi prišlo do vojne, tudi če bi bila bolj nepopustljiva. Brez močnega letalstva se takega stališča ni dalo zavzeti. Motijo pa se tudi oni, ki mislijo, da se dajo z diktaturo zopet popraviti vse slabosti kot s čarobnim prstanom. Tak poizkus bi bil bolj podoben zadnji poživljajoči morfijski injekciji pri umirajočem. Vendar pa bo dobra vlada gotovo marsičemu odpomogla.« Naša trgovina z Nemčijo »Times« posvečajo finančnemu in trgovskemu sporazumu med Jugoslavijo in Nemčijo mnogo pozornosti. »Ni verjetno, da bo imela Jugoslavija od večje Nemčije več koristi, kot jih ima zdaj in tudi jugoslovanski izvoz v Nemčijo je že dosegel svoj višek. Vsako povečanje bo verjetno le začasno.« Zgodovina se bo vprašala... Po dolgem času je pred dnevi zopet spregovoril Lloyd George. Dejal je, da stopa na mesto sproščenja po monakov-skem sporazumu občutek sramu, kajti mir je bil pridobljen za ceno vesti in časti. O zadnjih velikih dogodkih pa je priznal: Pripravljeni nismo bili niti mi sami, kaj šele, da bi branili druge. To je naš edini odgovor, zakaj se nismo postavili v bran. Zgodovina se bo nekoč vprašala, ali more nesposobnost opravičiti nezvestobo. V zadnjem času smo stopali po stopnicah časti vedno niže in niže in vprašati se moramo, ali je mogoče na tej poti stopiti še niže... Kam pojdejo zdaj majhni narodi? Po pomoč ne bodo hodili več k Franciji in Veliki Britaniji, temveč bodo hodili in se zbirali v Berchtesgadnu, kjer bodo iskali zaščite in pomoči... Nepričakovana odkritost O japonskih namerah na Kitajskem se je zelo odkritosrčno izrazil novi japonski poslanik v Rimu, Širatori: Kitajska naj bo za Japonsko nov Mandžukuo s federativno vlado po vzgledu ameriških Združenih držav. Japonska bo spoštovala pravice tujih velesil na Kitajskem, vendar pa je doba britanske hegemonije na vzhodu za vselej končana in bo zavzela to mesto Japonska. Nemška trgovina se bo lahko nadalje udejstvovala na Kitajskem in bo imela prednosti pred drugimi. Prepozno Angleška laburistična stranka je izdala manifest, v katerem govori o »britanski siamoti in nevarnosti« ter pravi: Vojne nas ni rešil Chamberlain in njegova stranka, ki so nas pripeljali v tako strašno vojno nevarnost, ki jo je bilo treba tako drago plačati, ampak Beneš, ki je sprejel žrtve, ki jih je zahteval Hitler. v/ Anglija in Španija Angleški zunanji minister lord Halifas je še jasnejše od sira Johna Simona izrazil britansko stališče: zbližanje z Nemčijo in oboroževanje. V Parizu in v angleški opoziciji vzbuja pri tem največ vznemirjenja stališče angleške vlade glede Španije. Danes je Vel, Britanija že tako daleč, da mora Halifax poudarjati: Prav gotovo se hoče Anglija pogajati z Nemčijo, toda na podlagi enakosti. Nemčija b: namreč že hotela razmerje letalstva 3:1 za Nemčijo. Pakt štirih velesil CHAMBERLAIN PRIPRAVLJA VELIKO MEDNARODNO AKCIJO IN BO OBISKAL MUSSOLINIJA TER HITLERJA. ŠE PREJ PRIDE GttRING V LONDON. Govor princa Konoje JAPONSKA BO TAKO DOLGO NADALJEVALA BOJ PROTI KITAJCEM. DOKLER NE BO STRT BOLJŠEVIŠKI UPLIV. Maribor, novembra. Maršal Čangkajšek še vedno napove* duje nadaljnji odpor Kitajcev proti Japoncem, vendar ne more biti za nikogar nobenega dvoma ,da se kitajski poraz ne da več popraviti in da je mongolska dežela vzhajajočega sonca strla odporno moč in voljo mongolske dežele sredine. Ta dežela je merila pred odcepitvijo Mandžurije 8,114.500 kvadratnih kilometrov in imela okoli 450,000.000 prebivalcev. Japonska s 381.000 kvadratnimi kilometri in le 70 milijoni prebivalcev je nasproti njej pravi pritlikavec ,tako nekako kakor Belgija nasproti Nemčiji. Kar je pa še mnogo bolj poučno, je dejstvo, da je doseglo to zmago nad 450 milijoni Kitajcev komaj 1 milijon oboroženih japonskih vojakov. Ako računamo, da je le vsak deseti Kitajec sposoben za vojaško službo, bi mogla Kitajska postaviti nasproti tej mali četi milijon Japoncev 45 milijonov svojih bojevnikov, in če bi šli ti nad nje s fračami kakor David nad Goljata, bi jih morali pobiti. Ob primerjanja teh številk se zdi ?ato japonska zmaga nad Kitajci kakor najčudovitejša pravljica, a je v resnici trda in neizprosna resnica. Ta pa nas znova, kakor neštete druge v človeški zgodovini, uči, da v spopadih med narodi, pa naj bodo ti spopadi duhovni ali fizični, vendarle ne odloča samo število, kakor pri nas mnogi tako radi mislijo, ampak da je nad številom odločujoče še neko drugo, vse bolj važno razmerje: razmerje zavesti, skupnosti, odločnosti in narodne volje. Samo to razmerje med kitajskim in japonskim narodom je odločilo to številčno sicer tako silno neenako vojno. Kitajci so neorganizirana množica brez čuta narodne zavesti, brez volje do ustvaritve narodne in državne sile in brez poleta. Ta množica ni še nikoli odločala sama o sebi in se sama zase še nikoli ni brigala. Za njo so odločali v prejšnjih časih cesarji in velikaši, v novejših pa generali, ki so se le prečesto rekrutirali iz bivših razbojnikov, Ti so se z naropanim denarjem obdali z najetimi vojaškimi četami, prirejali po Kitajski bojne pohode, ropali lastne ljudi in jih izročali na milost in nemilost svoji soldateski. Narodne vojske, ki bi izhajala iz zavesti in splošne vojaške dolžnosti, Kitajci nikoli niso poznali in je še sedaj ne poznajo. Oni sami se za politiko in vojsko sploh ne brigajo in njim so sovražne vse čete, pa naj bodo njihove lastne ali japonske. V vseh vidijo samo nesrečo, pred katero je ireba spraviti na varno imetje in življenje, pred katero je treba bežati in prositi bogove zaščite in pomoči. Za-< lo je Kitajcu vojna elementarna nesreča .kakor povodenj, potres in kuga in mu je tudi prav vseeno, kdo s svojo oboroženo silo nad njim vlada, nebeški oesar, prezident Cangkajšek, kak roparski poglavar ali tuji Japonec. Japonca sovraži morda za spoznanje bolj, ker ni kitajski domačin in še bolj morda zaradi tega, ker vidi v njem vtelešeno neko silo, ki njemu manjka, kajti slabič vedno sovraži močnejšega. Spričo vsega Lega nam postane čisto razumljivo, kako in zakaj si je moglo milijon Japoncev podvreči 150 milijonov Kitajcev, razumljivo pa tudi, da za take narode dandanes na svetu ni več veljave. Taki narodi si svoje svobode ne morejo ohraniti in podležejo drugemu ,ki je discipliniran, samozavesten in se zaveda, da mu je določeno neko narodno poslanstvo, ki sega nad letargično vdanost v usodo. Zato je Kitajska velik nauk za vse narode na svetu, ki se s Kitajci vred še vedno vdajajo krivi veri, da je mogoče tudi v četrtem desetletju dvajsetega stoletja živeti tako, kakor je bilo n. pr. v prvem, in sc pri tem zanašajo na svojo številčno moč, razširjenost }n zgodovino. Med take narode bi mogli šteti v Evropi tudi Angleže, ki žive Še danes do neke mere v zanašanju na svojo veliko številčno moč, geografsko razširjenost in stoletno veljavo, ne da bi uvedli niti splošne vojaške dolžnosti, kakor jo imajo celo male in najmanjše evropske države,. Tudi gornfa zbornica ZA RATIFIKACIJO SPORAZUMA Z ITALIJO JE GLASOVALO V LORDSKI ZBOR NICI 55, PROTI PA LE 6 ČLANOV. LONDON, 4. novembra. Angleška gornja zbornica je včeraj s 55 glasovi proti 6 sprejela angleško-italijanski sporazum. LONDON, 4. novembra. Labouristični poslanec Morrisson je v seji angleškega parlamenta, ki je obravnavala narodno obrambo, napadel vlado ter ji očital, da ni znala organizirati obrambe. Dejal je, da bi sovražnik lahko London več dni obmetaval z bombami in bi ga nihče ne mo- gel pregnati, ker pač Anglija nima dovolj obrambnega orožja na razpolago. Notranji minister sir Samuel Hoare mu je od govarjal in izjavil, da bo vlada zgrad la večje število zaklonov. Tudi vojni minister Hore-Belisha je branil vlado; 1. 1935 Anglija še ni imela protiletalskih edinic, danes pa ima že 5 divizij s preko 100.000 vojaki. »Vsak mesec bo narodna obramba močnejša!« Anglija in Italija KAKŠNE BODO POSLEDICE UVELJAVLJENJA ANGLEŠKO-ITALIJANSKEGA VELIKONOČNEGA SPORAZUMA. — ITALIJA DOBI POSOJILO. LONDON, 4. novembra. Diplomatski dopisnik »Timesa« razpravlja o nasledkih ratifikacije angleško-italijanskega sporazuma in pravi, da bosta angleški veleposlanik v Rimu, lord Perth, čim bo izročil kralju Italije in cesarju Abesinije (priznanje aneksije Abesinije! Op. ur.) nove akreditive, in italijanski zunanji minister grof Ciano sredi t. m. podpisala posebno izjavo, s katero bo uveljavljen angleško-italijanski velikonočni sporazum. V tej izjavi se bosta obe državi odrekli poizkusu spremeniti sedanji status quo glede raz- merja sil na Sredozemskem morju. Takoj po uveljavljenju sporazuma, a verjetno1 meseca januarja, bo sklenjen med Anglijo in Italijo tudi sporazum o izmenjavi vo-j jaških informacij. Prav tako bo sklenjen; sporazum o vzajemni ureditvi odnošajev na Bližnjem vzhodu. Ukinjena pa bo vsa medsebojna sovražna propaganda. Zelo verjetno pa je končno tudi, da bo dobila! Italija v Angliji veliko posojilo, ki ga bo porabila za kolonije, v prvi vrsti za Abe-sinijo. Italija v Romuniji NAMESTO ČEŠKOSLOVAŠKE IN FRANCIJE BO POSLEJ ITALIJA DOBAVLJALA ROMUNIJI OROŽJE. LONDON, 4. novembra. »Daily Tele-graph« poroča iz Bukarešte, da je prispela tja italijanska gospodarska delegacija, cija, ki se pogaja z romunsko vlado o uvedbi novih gospodarskih, zlasti trgovinskih odnošajev med Romunijo in Italijo. Gre predvsem tudi za dobavo vojaških letal Romuniji s strani Italije. To dokazuje tudi dejstvo, da vodi delegacijo znani italijanski strokovnjak za letala Riccardo. V Romuniji so namreč silno razočarani nad kvaliteto letal, ki jim jih je dobavljala Francija. Odslej francoskih letal Romunija ne bo več kupovala. V Italiji bo naročila dalje tudi več novih bojnih ladij. V splošnem hoče zavzeti Italija v Romuniji glede dobave orožja položaj, ki sta ga doslej zavzemali Češko slovaška in Francija. Princ Pavle v Romuniji BEOGRAD, 4. novembra. Sinoči ob 22. tiri je Nj. Vel. knez namestnik Pavle odpotoval v Romunijo, kjer bo nekaj dni gost na lovu pri Nj. Vel. romunskem kralju Karolu II. Atentat na nemško ladjo v Ameriki WASHINGTON, 4. novembra. Na ladji »Vancouver«, ki je last Hamburg—Amerika linije, in je bila zasidrana pred Oacklandskim pristaniščem v Kaliforniji, je na vodni višini nastala eksplozija. Kapitan je izjavil, da se mu zdi eksplozija čudna ter jo je morala povzročiti bomba. Razgnalo je ladijski kotel in ladja se je kmalu potopila. »Vancouver« je bila po-sestrima nemške ladje »Deutschland», ki je pred nekaj dnevi skoro zgorela v višini Nove Fundlanije. Po vsem tem bi bilo sklepati, da obstoji organizacija, ki sistematično uničuje nemške ladje. Avtoritarna demokracija PRAGA, 4. novembra. Na seji vodstva agrarne stranke je imel predsednik Rudolf Beran, ki je tudi kandidat za novega prezidenta, velik govor, v katerem je dejal, da zahteva češki narod avtoritativno demokracijo, ki se bo osvobodila vseh zablod preteklosti in ne bo poznala ne levice ne desnice. Tako demokracijo bo ustvarila nova velika narodna stranka, ki se bo ustanovila iz raznih dosedanjih z mladimi ljudmi na čelu. Prav tako se bo spremenila tudi zunanja politika. PRAGA, 4. nov. (Avala.) Izvrševalni od bor češke socialnodemokratske stranke bo imel 10. t. m. obči sestanek, ki naj sklene potrebno za izredni kongres stranke. Kon gres stranke bo imel samo eno točko na dnevnem sporedu: razpust stranke in vseh njenih formacij. POSLEDICE NOVE POLITIKE ZA ABE-SINIJO. CAPETOWN, 4. novembra. Vlada Južne Afrike je priznala italijansko okupacijo Abesinije. LONDON, 4. novembra. Bivši abesinski cesar Haile Selasie je tožil angleško telefonsko in radijsko tvrdko »Cable and Wire!ess Co.« za odškodnino v višini 10.000 funtov (okoli 25 milijonov dinarjev). Pri razpravi, ki je bila včeraj v Londonu, je branilec tvrdke opozarjal na Chamberlainov zadnji govor, v katerem je angleški predsednik dejal, da bo Anglija priznala italijansko okupacijo Abe-sinije. Sodišče je razpravo preložilo na 1. december. BOMBARDIRANJE VALENCIJE. LONDON, 4. novembra. Po poročilu nacionalistov napredujejo njihove čete v bitki pri Ebru. Posebno hudi boji so južnovzhodno od Gandeze. Na Valencijo so včeraj uporniški aeroplani metali bombe. Ena je padla na neko angleško trgovsko ladjo in ranila nekega častnika. HITLER BO ZOPET GOVORIL. BERLIN, 4. nov. Hitler je prispel v Wci-niar na turinški »Gantag«. Danes zvečer bo prisostvoval v mestnem gledališču pred stavi »Aide«. Jutri bo veliko zborovanje in Hitler bo imel govor. Vse kaže, da žive tudi Angleži v enaki usodni zmoti, kakor so živeli Kitajci do sedanjega svojega poraza. Selc dogodki zadnjih mesecev so jim pričeli odpirati oči in so jim povedali, da bi se jim moglo, ako bi se zapičili v vojno, zgoditi nekako podobno kakor Kitajcem, Zato so se vojni tudi izognili in slave sedaj „zmago“ nad vojno, domišljujoč si, da jo je preprečila njihova modrost. Podobni Kitajcem in Angležem, se-veda v. skrajno, malem ,smo pa tudi mi Slovenci. Sc vedno živimo tako, kakor da nas bo že obranila pred nezgodami neka tuja sila, predvsem seveda slovanska. Toda le sile ni nikjer. Za nas se ne bo ganil nikjer nihče, ako se ne bomo sami s svojo notranjo povezanostjo, odločnostjo in trdno voljo do življenja. Naše malo število naj nas pri tem ne moti, kajti tudi lo nas uči Kitajska, da je enotna narodna volja vse silnejša kakor številčna sila ' —r. Sefa praške vlade PRAGA, 4. nov. Za danes popoldne je sklicana seja celotnega kabineta. Člani slo vaške vlade so zbrani polnoštevilno v Pragi, od karpatsko-ukrajinske vlade pa se bo udeležil seje le notranji minister Ba-činski, ki biva že nekaj dni v Pragi. Na seji sveta ministrov bo poročal predvsem zunanji minister ChvaIkovsky o konferenci dunajskega razsodišča. GARANCIJA MEJ ČSR. BRATISLAVA, 4. novembra. Predsednik slovaške vlade msgr. Tiso je izjavil, da bosta Nemčija in Italija garanti/a'1 novo slovaško-madžarsko mejo. AMERIKA ZA ČEŠKE BEGUNCE. WASHINGTON, 4. nov. Amerikanski rdeči križ je podaril češkim beguncem '■t Sudetov 5000 zabojev z živili, kondenziranim mlekom, igračami za božično darilo otrokom itd. ter večjo vsoto denarja-NEMŠKI ZNAK NA SLOVAŠKEM- BRATISLAVA, 4. nov. Slovaška vlada je dovolila nemški znak v deželi. CIANO SE VRAČA. DUNAJ, 4. nov. Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel včeraj dopo!ofle daljše razgovore z Goringom. Popoldflf je bil njima na čast lov v Lobau. Zvecif je Ciano odpotoval v Rim . BELGIJA NE DA KONGA. BRUXELLES, 4. novembra. Ministrski predsednik Spaak je izjavil, da se Belgija z vso silo uprla, če ji bodo p°* izkušali odvzeti Kongo. PREORIENTACIJA V RUSIJI? MOSKVA, 4. novembra. »Pravda« »Izvestija« prinašata že nekaj dni pohval' ne članke za sovjetske intelektualce 111 funkcionarje in se pritožujeta, da v neka* terih strokovnih organizacijah intelektualce še vedno premalo cenijo, kar je nC' umno in zastarelo stališče, širijo se glas°' vi, da pomeni to preokret v sovjetski » če bo prijavil svojo listo. Zanimivosti rezultatov volitev Po uradnih podatkih je bilo 1. ! listo Boška Jcviiča oddanih 1,748. glasov, za dr. Mačkovo pa 1,073- ' Po banovinah je bilo oddanih v dravski za Jevtiča 125.105, z:1 .m Mačka 22.226, v savski 171.504 in * tisoč 393, v vrbaski 119.409 in OT-J? ’ v primorski 68.380 in 133.307, v dr* } slci 215.186 in 106.557, v zetski in 31.817, v dunavski 318.179 in 1^"' ’ v moravski 255.075 in 64.652, v ski 255.075 in 44.092, na področju » grada z Zemunom in Pančevom 31.975 in 9.733. Jevtič je dobil 303j ®1 date, dr. Maček pa 67. Ta rezU ifraju posledica volivnega zakona. V 0 ,‘l0 Dolnja Stubica jo bil rezultat p°s ^c-zanimiv: opozicijski kandidat K® lja je dobil 10.222 glasov, vladni v 132. Za poslanca j|e bil ,Pr°f, 3$ vladni kandidat Vinko Belinič U Jevtidevih poslancev je samo lbb 1 ^ absolutno večino v svojih okraji 1, pa jili je bilo izvoljenih zaradi vo ^ aritmetike. Tako so v treh okrg^ savske banovine postali poslanci ‘ ličevi kandidati, ki so zbrali sa 13 ,2'2 in 3'2 odstotka oddanih # sov. Zagrebški „Obzor“ pravi, sC iz teh rezultatov more videti, " ^ bo godilo tisti listi pri volitvah j • cembra, ki ho ostala v CejjU. Kandidati na dr. Mačkovi listi _ Za skupnega kandidata JNS in* jNS stov je bil določen dosedanji po«. g. Ivan Prckoršek. Kandida slov opozicije na listi dr. Mačka je g. Fr. Gradišnik. BORZA. - C u r i h 4. nov — D c v 1 Beograd 10, Pariz 11.7.». ,3475, 20.975, New York 440.75, Mila'1 Berlin 176.50, Praga 15.12. Vremenska napoved: ■ a Menjajoče se oblačno, morda nekoliko dežja, milo vreinc. Pomanjkanje letal — vzrok I francoskega popuščanja Mesec dni po zadnji, največji povojni i nzi, ko je izgledalo, da je izbruh vojne neizogiben, prihaja olagoma -na dan, ka-efi činitelji so povzročili, da so takozv zaPadne demokracije, Anglija in Franci-!a’ Popustile zahtevam Nemčije. Izka-zal° se je. da je bil v nemali meri vzrok ^Sa nepričakovanega popuščanja poleg evilnih drugih, več ali manj važnih, nezadovoljivo stanje avijacije v Qbeh državah. V Angliji je prišlo še tekom debate v -Podnji zbornici do ugotovitev, da se je ^kazalo v zadnji krizi, takoj pri prvih Opravah, da protiaeroplanska obram- I ne odgovarja, da je zastarela in ne-aq ' ancozi postaviti po robu. po nje- t:, lastnih navedbah, največ 2000, in Prvič sem med Kočevarji in so zato impresije močnejše, kakor bi bile sicer. Sicer pa to ni važno, ampak le tisto, kar je vzrok tem impresijam, ali po naše nekako čustvenim razgibanjem. Po nekaj razgovorih, ki sem jih imel tod okoli, sem ugotovil nekaj značilega in to je, da sta si naša severna meja in pa »kočevski otok« v nečem slična. Kakor so na Kozjaku in drugod ob meji slovenski ljudje pretežno hlapci, vozniki, drvarji, oglarji, kočarji in polgruntarji ter imajo vsa večja in boljša, posestva v rokah tujci, tako je tudi tuka~j na Kočevskem povsem slično gospodarsko in socialno razmerje. Razlika je samo v tem, da prehajajo na severni meji iz leta v leto bolj in bolj slovenska posestva kolikor jih še je, v tuje roke, dočim drže Nemci na Kočevskem, tako zvani Kočevarji, svojo zemljo trdo in je ne dajo tujerodcu. če je slučajno na prodaj kakšno posestvo Kočevarja, takoj poseže vmes organizirana kočevarska skupnost, ki ne dopusti, da bi kupil zemljo Slovenec. Zato je na Kočevskem le malo Slovencev — večjih posestnikov. Ker pa Kočevarji smatrajo gotova dela za manjvredna, morajo jemati v službo delavce in sposobne Slovence — ta »neumne Kranjce«. Kočevarji so torej prisiljeni zaposliti slovenske ljudi; tega pa se Slovenci premalo zavedajo in so vse preyeč ponižni, mehki in hlapčevski. Menijo, da so oni odvisni od gospodarjev - Kočevarjev, je pa prav za prav obratno. Slovenec je torej na Kočevskem dober za hlapca, voznika, drvarja in podobno, nikakor pa ni vreden kakšne lažje zaposlitve. Za to so tukaj Kočevarji, ki jih do- bite po občinskih in drugih uradih, v službah organistov itd. Slovenec je strat-ran na Kočevskem za pritepenca, za katerega je dobro vse, še tako poniževalno. V svet je vztrajno pošiljana vest o tem, da je »Kočevski otok« kompaktno naseljen s Kočevarji. To pa nikakor ne drži, kajti na Kočevskem sta dve tretjini Kočevarjev, ena tretjina pa je Slovencev, čisto kočevarski je samo kraj Verderb, ki ima samo štiri hiše; pa še od teh ima ena slovensko ime. Sicer pa je n. pr. v samem Kočevju 2000 Slovencev in 1000 Kočevarjev, tako da niti o kočevarski me tropoli ne moremo reči, da je kočevarska. Ker je torej dejstvo takšno, da je ta »Kočevarski otok« narodnostno mešan, je popolnoma na mestu, da morajo izginiti do 15. novembra t. 1. vsi nemški napisi in, da se morajo krstna imena pisati po slovensko. Tako bo moral v kratkem zamenjati Schemisch Karl »Ge-mischtwaren Handlung« s »trgovino z me šanim blagom«, ali pa Pangretitisch »Gasthaus zur Sonne« z gostilno pri soncu«. Vprašanje je samo, če bo v njegovem srcu po tem aktu še vedno sijalo tako zlato in veselo sonce. Pač pa bodo po mojem mnenju z veseljem pozdravili te spremembe Slovenci, ki delajo tu za dve tretjini Kočevarjev, ki so dobro organizirani in, ki se jasno zavedajo, da jim je v skupnosti osiguran njihov obstoj. Upam pa, da ne bo ostalo samo pri tem zunanjem zadoščenju, ampak da bo slovenski živelj na Kočevskem v bodoče tildi socialno zaščiten in, da se mu bo dala možnost gospodarskega napredka. To terja od nas vseh interes slovenskega naroda. d u š. Ko je Mlinarič zapazil, da se mu približuje tovorni avtomobil, je skočil l voza in priletel pod kolesa težko naloženega avtomobila. Mlinarič je dobil tako hude poškodbe, da je kmalu izdihnil. Lesna žaea v plamenih OGROMEN POŽAR UNIČIL LtjSCHNIGGOVO ŽAGO IN SKLADIŠČA. — NAD % MILIJONA ŠKODE. mijo pa da se je, vnela os pri stroju, DEL LESNEGA ^ lastnih .................................... | D' Po večini starejšega tipa! Francozi Pil postajajo tudi v številu izvežbanih ltar in ostalega moštva v aviaciji, D0|niVse Potrebuje dalj časa. da sc izpo- Stv°apisana zaostalost francoskega letalno, Je Posledica dejstva, da je Magija Va skoro dve desetletji poži- vojnih kreditov in posojil, na I,** mestu je bila vojna mornarica, cjja Vo Pa je ostalo zanemarjeno. Nem-$e 2Je "asprotno skoncentrirala, odkar v°iu °Pet oborožuje, glavno pažnjo raz-“čitik a!stva- najmodernejšega !n Ritega vojnega sredstva in v njem ttiijj tudi danes v glavnem njena prelije natl vojnimi silami Zapada. To sta* ^b-^vičeno zadaje Francozom težke slabo -H ne^e nierc osvctljuje njihovo FJar- ,rfanje pred mesecem dni. oziraje se na sedanjo hi-v !1( kapaciteto modernih aparatov, traiioto’J-'ec*ni bližini meje ter je vsak tl hj * 12P0stavljen napadom iz zraka, cQ$ke,^ Spr‘^° številčno šibkejšega frati-Vr,letalstva ne PreT>rečiti v vlij-. *' ir* nni\ri»^ii PfMitor unino I«- Okoli 1. ponoči jc izbruhnil v spodnji žagi lesnega trgovca Avgusta* L6-schnigga med Puščavo in Sv. Lovrencem na Pohorju požar, ki je v hipu zajel celo poslopje in se z bliskovito naglico razširil na velike skladovnice desk in lesa. Na pomoč so takoj prispeli gasilci od Sv. Lovrenca, iz Selnice, Ruš in Maribora. Žag« niso mogh kljub velikemu naporu več rešiti, pač pa so obvarovali pred ognjem del lesne zaloge. Kako je požar nastal, za enkrat še ni ločno ugotovljeno, su* od koder je iskra zanetila žagovino. Ko jc bilo poslopje že v plamenih, so se ljudje spomnili, da v žagi spi žagar Ferdinand Kranjc z ženo in 3 otroci. Mirno spečo družino, ki ni slu tila, kolika nevarnost ji preti, so po žrlvovalni gasilci v zadnjem trenutku rešili pred strašno smrtjo v plamenih, škoda se ceni nad pol milijona dinarjev, ki jc le deloma krita z zavarovalnino. o Izredna glavna skupščina Jugoslovanskega učiteljskega udruženja bo v nedeljo, 6. t. m., ob 9. dop. v Zagrebu v prostorih Radničke komore. Prosvetno ministrstvo je namreč odobrilo dopuste. UU poziva delegate, da se zanesljivo udeležijo občnega zbora. o Jože Rus, ravatelj zemljiške knjige v Ljubljani, je po kratki bolezni umrl. o Inž. Leon Dostal, tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe, jc umrl v zdravilišču Davosu v Švici. o Zaradi megle je treščila lokomotiva gorenjskega vlaka, ki prihaja v Ljubljano okoli pol osmih zvečer, v voz s priklop-jenim strojem za kuhanje asfalta, last znanega Resovega gradbenega zavoda v Zagrebu. Do karambola, ki sicer ni zahteval človeških žrtev, pač pa je povzročil znatno škodo, jc prišlo na žel. prelazu na Tyrševi cesti. c. Umrla je 25-lelna dninarica Kozar Marija iz Dobjcga pri Dramljah. c. Nesreče. Imenšek Anton, sin tkalke iz Lave si je pri padcu s klade zlomil roko. Dninar Napret Bernard iz Unična pri Hrastniku si jc pri padcu zlomil levo nogo, ravnot.ako Zupanc Alojz iz Sv. Urbana pri Slivnici, ko je padel pri napajanju konja v Celju pri hotelu „Pošta“. Dninarju Račiču Josipu iz Gotovelj jc šlo kolo preko leve roke in mu jo zlomilo. c. Nesreče, smrt... V bolnišnici so umrli: 28-lclni Mihael, sin posestnice iz Zlatečc. vasi pri Novi cerkvi, ki jc 23, t. m. trčil na ovinku v Taboru s kolesom v trgovca Bana iz Vojnika in je zadobil smrtne poškodbe po glavi. (39-letni vodja zem. knjige v p. Grafenauer Anton iz Laškega. 38-lelna žena rudarja Jankovič Marija iz Sv. Pon-graca pri Grižah. (i8-letni poštni uradnik v p. Božja Josip. — Delavca Mravljaka iz Zg. Hudinje je napadel neznan moški na poti iz Zagrada s koloni in ga poškodoval po glavi in rokah. c. Zaključni račun o gospodarstvu mestne občine,celjske in njenih podjetij za proračunsko leto 11)37-38 je na vpogled pri računovodstvu od 2. do 9. L m. ariz je največji center vojne in« .rije v Franciji, v prvi vrsti letalske napad W3S'.ll,vrst modernega orožja. Uspe- %ko “ Nanj lahko omrtviči vso fran-w:°^nc! industrijo, kar bi postalo -mi Vo^no. lahko usodno. Že ves čas po 'tiincoj s’cer dela na dekoncentraciji >i ^sc,i.."! na Francije, kar se je pa lzvedl° le v manjši meri. S pri-!*«je n„ v,°Jske generala Franca na Pire- vojne industrije iz Pariza v i- j i t. M,n 1 l(itl let-ii *a c'e' ^rancije izpostav- naPadoin nemških in itali-^ v "sntal- s katerimi Franco n ^Klirr, ,n' ltleri tudi že gradi z vso nie*' oporišča za nje. loncih 'zP°P0>nitve letalskih sil stoj učin/1 ■ P1CC* na'0K01 da si izgrad 0. h« .1 U)yito protiaeroplansko obrani-'ariz varen pred vsakim na-To pa zahteva ,’J5* bo re-r- 'r Zraka. &«■»... Umor v Celju pred razjasnitvijo Izmed mnogih domnev o identičnosti umorjene ženske, ki jc bila najdena v sredo zjutraj za \Vcstnovo tovarno na ozemlju teharske občine, se jc včeraj zjutraj vzdrževala ta, da je ženska I'. Florjane iz Polzele, morilec pa A. G., ki naj bi ga videla gostilničarka pri „Ameriki“ v Sp. Hudinji z. umorjeno. A. G. so res zaprli, toda izkazalo sc je, da ni kriv in so ga obdržali le, da obsedi neko kazen dveh mesecev. Proti popoldnevu sc jc tudi javila na policiji Florjančeva iz Polzele, obenem pa je že nastal v preiskavi popoln preobrat. Pazniki jclnišnice so namreč spoznali v umorjeni Vrbovšek Nežo iz Zibike pri Bog. Slatini, ki jc bila pred tednom dni izpuščena iz^ prc iskovalnega zapora, ko pravdništvo umaknilo proti njej n; pprjcno ovadbo, da jc skušala zastru pili moža. Vrbovškova jc doma iz Zi bike in se jc drugič poročila v okolico Rogatca s približno 10 let starejšim možem, ki mu jc okrog 00 let. \ torek je prišla v Celje in prenočila v go stilni 2., naslednji dan pa jc hotela na sodnijo. Bajc se je nameravala lo čiti od sedanjega moža in je žo imela drugega. Včeraj popoldne so se orožni ki iz Štor odpeljali v Rogatec in upati jc, da bo prav kmalu umor razjasnjen Smrt pod avtomobilom Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. sc je včeraj zgodila smrtna avtomobilska nesreča. 35-lctni posestnik Jakob Mlinarič z Ločkcga vrha se je iz Maribora, kamor je državno | je peljal sadje, z vozom vračal domov. n Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sinoči s svojini spremstvom odpotoval v Romunijo, kjer bo nekaj dni gost kralja Karola. n Predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič jc sprejel v svojem kabinetu madžarskega poslanika na našem dvoru Besenya. ^Islfr, ■ 'n s'°2uosti vseli činitclje\ 'ndustrije. S tem pa posega vprašanje letalske izgradnje Francije močno v njeno notranjo politiko. Francija ima od junija 1936. 40-urni tednik in po mnenju desnice je to glavni vzrok, da jc francosko letalstvo tako zaostalo v produkciji za Nemčijo. Baje je razmerje med obema v produkciji 1:10 v korist nemške produkcije! — Delavske organizacije pa vztrajajo na zakonitem delavniku in poudarjajo, da preden se krši ta, naj zaposli letalska industrija vse brezposelne, ki jih je samo v Parizu v tej stroki preko 20.000. Z zaposlitvijo teii bo produkcija znatno narasla. Opozarjajo pa dalje javnost tudi na dejstvo, da niti sedaj zaposleni niso zaposleni vseli 45 ur v tednu — na to število se jc podaljšal delavnik v letalski stroki koncem septembra s pristankom delavstva — ker se ne dobavljajo pravočasno surovine, posamezni deli aparatov in podobno. Tu je treba najprej napraviti red — delavstvo smatra, da gre tu za namerno sabotiranje vodstev podjetij, ki so še kljub nacionalizaciji v zasebnih rokah — potem zaposliti vse brezposelne in nato šele bi bilo upravičeno tudi podaljšanje delavnika na mero, kakor je v veljavi v drugih državah, če bi se izkazalo, da francoska produkcija še vedno zaostaja. Gori nakazano trenje med obema poloma v industriji letal je že starejšega datuma, .ie pa po zadnji krizi v zunanji politiki, posebno ostro na dan izbil konflikt. Vprašanje je le, če ga bo današnja vlada, ki lavira med desnico in levico, mogla rešiti ugodno za Francijo in njeno narodno obrambe nr »Joj, cilinder!« Stran 3. Maribor Nevzdržen ooložai železniških uslužbencev ZA 35LETNO VESTNO SLUŽBOVANJE 300—400 DIN MESEČNE POKOJNINE. — BORBA ZA NOV ZAKON O PROMETNE M OSEBJU. — VEČNE OBLJUBE NAJ BI ŽE ENKRAT POSTALE DEJSTVO. Včeraj je bil v sejni dvorani Delavske zbornice v Mariboru sestanek železniških uslužbencev, ki jih je zakon o državnem prometnem osebju kruto udaril in jim skoraj onemogočil človeka dostojno življenje. Sestanek je vodil, železniški upokojenec g. Andrej Bahun, ki že več let požrtvovalno vodi borbo za Izboljšanje zares nevzdržnega položaja teh Železničarjev. Poročal je o dosedanjih prizadevanjih te akcije, o številnih spomenicah in deputacijah, ki pa so rodile samo obljube. Železniški zakon s 1. novembra 1923 je določal, da se uslužbencem računajo vsa službena leta za stopnjo plače in za pokojnino. Toda že tri leta kasneje so vnesli novo tolmačenje zakonskih določb, ki pravi, da se uslužbencem računajo samo nastavljena leta za napredovanje. Ta sprememba je povzročila nešteto razlik med prometnim osebjem. Prva posledica tega je bila, da je bilo v območju ljubljanske železniške direkcije okoli 130 uslužbencev, ki so bili nastavljeni leta 1926, degradiranih glede stopenj plač. Ti uslužbenci, k! so že vsi imeli nad 20 let službe, so zgubili okoli eno tretjino prejemkov, to je 400 do 500 dinarjev mesečno. To znižanje je veljalo samo za uslužbence ljubljanske železniške direkcije. Drugi udarec so prejeli ti siromaki ma*ea 1929 z naredbo, ki je določala, da državni uslužbenec pridobi pravico na osebno pokojnino, ko izpolni 10 let službe kot nastavljenec. Prizadeti pa so imeli že po 20 in 30 let službe, toda ne nastavljeni. Končni udarec pa je bil tem železničarjem zadan z novim zakonom ali pragmatiko, ki je bila izdana 1. julija 1931 in ki je v celoti nadomestila zakon z leta 1924. Ta zakon v svojih predhodnih odredbah priznava službena leta pred nastavitvijo samo v kolikor so bili uslužbenci že pred 1. septembrom 1923 nastavljeni. Tem se priznavajo vsa službena leta za stopnjo in za pokojnino. Nastavljenim leta 1924 in 1925 se računajo vsa leta za stopnjo, ne pa za pokojnino. Vsem kasneje nastavljenim se nenastavljena leta ne priznavajo niti za stopnjo plač niti za pokojnino. Takih revežev je v Mariboru okoli 100, ki prejemajo za 35 let službovanja samo 300—400 dinarjev pokojnine. Ker ne morejo niti živeti niti umreti, se jih loteva obup, kar je razumljivo, če mora družinski oče s 300 dinarji mesečno vzdrževati veččlansko družino. Zato je razumljiva tudi njihova borba za uvedbo novega zakona, ki naj te nečloveške krivice odstrani in v celoti' popravi. Toda doslej je ostalo le pri obljubah, zato je želeti, da se tem železničarjem uresničijo njihove upravičene težnje. Dva samomora v eni noči OB DRAVI SI JE PONOČI POGNAL KROGLO V SRCE 16-LETNI MILAN TfflEL. — V DELAVSKI ULICI SE JE OBESIL 56-LETNI MATEVŽ KRAMBERGER. truplo fotografiral. Komisija je ugotovila, da je mladenič izvršil samomor. V levem žepu površnika so našli samokres. Samomorilec je petkrat sprožil in je samokres trikrat odpovedal. Dočim je eden strel zgrešil cilj, je drugi zadel lž-letnega Tihela v srce. Njegov brat Albin je izpovedal, da je pokojni včeraj odpovedal službo, ker se je nekaj sprl. Doma je Milan dejal svoji materi, da gre v kino in jo je ob tej priliki še prosil, naj mu plača takso za izpit, kljub temu da je vedel, da ni več v službi. Vzrok samomora še ni popolnoma pojasnjen. Komaj je komisija opravila svoj posel ob Dravi, je že bila klicana v Delavsko ulico 10, kjer so na dvorišču našli obešenega 56-letnega bivšega občinskega delavca Matevža Krambergerja. Mož se je obesil na vratih svoje drvarnice. Policijski zdravnik dr. Zorjan je mogel ugotoviti le smrt. Nesrečnega moža so pognale v obup družinske razmere in du- Ko je trgovski pomočnik Franc Predan iz Barvarske ulice 2 okoli tretje ure zjutraj spremljal svojo zaročenko domov na Pobrežje, je na promenadni poti pod Greifovo usnjarno ob Dravi naletel na neznanega mladeniča, ki je negibno ležal na tleh. Misleč da spi, ga je Predan pričel tresti. Ker le ni bilo glasu, je prižgal vžigalico in prestrašen opazil, da je mladenič mrtev. Iz prs mu je curljala kri, samokresa pa ni bilo nikjer. Predan je takoj odhitel na Kralja Petra trg in tam obvestil stražnika. Pri preiskavi je stražnik našel v žepu železniško legitimacijo, s katero so ugotovili mrtvečevo identiteto. Je to 16-letni zlatarski vajenec v Mariborski afineriji zlata Milan Trhel iz Vrtne ulice 5 na Pobrežju. Dopoldne je «a kraj dogodka prišla policijska komisija pod vodstvom višjega nadzornika in vodje kriminalnega oddelka policije gosp. Cajnka, policijskega zdravnika dr. Zor-jana in daktiloskopa g. Grobina, ki je ševna razstrojenost. Zapušča ženo in dva starejša sina. 7* novembra lunin mrk Če bodo vremenske prilike ugodne, bo 7. novembra mogoče v celi državi opazovati popoln lunin mrk. Mesec bo stopil v polsenco zemlje ob 20.30, v senco pa ob 21.40. Začetek popolnega luninega mrka bo ob 22.45. Konec mrka pa bo 8. novembra ob 0.7. Tokrat bo mogoče v celoti opazovati vse faze luninega mrka. Člani in prijatelji zvezdoslovske-ga društva naj pošljejo podatke o svojih opazovanjih na Astronomsko društvo v Beogradu, Skadarska ulica 33. m Novinarski klub. Drevi ob 18.30 važna klubova seja v kavarni -Bristol«. m Mariborski carinski promet. V preteklem mesecu je tukajšnja carinarnica prejela na uvozu 5,729.439.75 dinarjev, na izvozu pa 43.217.25 dinarjev. Skupni promet je znašel v oktobru 5,772.657 din. Depozitov je bilo za 592.181 dinarjev. m Studenške novice. Stavba novega gospodarskega poslopja pri samostanu tako naglo napreduje, da bodo kmalu lahko podrli tudi drugi del prvotnega hleva pri cerkvi. Upamo, da .se bo planiranje trga lahko kmalu pričelo. — Občani so prejeli te dni davčne položnice za zadnje četrtletje. Res je, da so se občinske doklade zvišale od strani banske uprave za 10%. Temu so vzrok veliki izdatki, ki jih ima občina zaradi 140 učencev in učenk v meščanskih šolah v Mariboru. — Tudi gasilci bodo kmalu imeli svoj gasilski dom docela urejen. Stavbeno gibanje je v najlepšem razvoju. Veliko hišo ob Kralja Petra cesti gradi g. Krasser, v Stritarjevi ulici pa bo kmalu zrasla iz tal palača železničarskega pokojninskega fonda. Ob Obmejni cesti — blizu Rapida — pa zidajo prvi studenški hotel. m Najdena je bila na Koroščevi ulici denarnica z majhno vsoto. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v upravi »Večernika«, Mariborska tiskarna. m. Kolo si je »izposodil". K delavcu Francu Kuneju v Počehovi je prišel brezposelni delavec Ivan J. in ga prosil, naj rau za nekaj časa posodi še skoraj novo kolo. Ivan se je s kolesom odpeljal in ga orožništvo zaman išče. m Prebrisan tat. Te dni je mariborska policija aretirala brezposelnega prekov-skega pomočnika Jakoba Fišerja, ki je v družbi vlomilca Okorna izvršil več tatvin. Pri preiskavi so našli v Fišerjevi kravati zlato zapestno uro, ki jo je ukradel delavki Kraserjevi v Studencih. m Napad na mariborskega organista. Mariborski organist, 72 letni Franc Čirič s Koroške ceste 26 jc prijavil policiji, da ga je brez povoda napadla neka ženska in ga pošteno premikastila. Zadevo bo razčistila policija. m Avtomobil podrl stojnico. Sinoči je neki osebni avtomobil ob Vodnikove^ trgu podrl stojnico kastanjarja Mih. Kas la in mu povzročil precejšnjo škodo. m Ker ni hotel po krivem pričati, i neki mladenič na Meljski cesti napade' sodarskega vajenca Franca Požeka in . dal več udarcev s pestjo po glavi, da -deček močno krvavel. . m Draga ljubezen. Z dežele je prise ' Maribor posestniški sin Anton D. m,. DOiskal v Vetrinjski ulici prijateljico-je odhajal, je mladi Tone ugotovil, da je neznanka ukradla listnico z vecil zneskom. _ m Požar v župnikovi viničarji. Vcer je izbruhnil v viničariji stolnega župni _ v Vinarjih 13 ogenj, ki je objel tudi 'a -varnico. Požar so pravočasno opazili j je viničar Alojz Knaflič s svojimi dela'-sam preprečil katastrofo. Gasilci so P šli na pomoč, pa jim ni bilo treba stopi v akcijo. Ogenj je nastal v dimniku, K-1 so se vnele saje. it Učinkovito reklamo irvrii____________Prepisbiro * Sokol Maribor III. priredi Marti^ vanje v soboto, dne 12. novembra, v “ stilni »Triglav« v Košakih. Za izlet v Gradec, ki ga prireja put- nik v sredo z avtokarom, je na razP0^.^ go le še nekaj mest. Cena vožnje 100.—. Takojšne prijave pri Putniku-m Nočna lekarniška služba. Lel{a in pri Sv. Roku, vogal Aleksandrov6 Meljske ceste, tel. 25-32; Mestna Jelv na pri Orlu, Glavni trg, tel. 25-85.___ Kino Ni' Grajski kino. V soboto poslednji0 . čevo. — Od nedelje dalje Velike nor Pavla Wesely, Rudolf Foerster. ^ Mariborsko gledališče Petek, Zaprto. , g Sobota, ob 20. uri: »Pokojnik«- m Nedelja, ob 15. uri: »Kar hočete«, uri: »Boccaccio«. Ob Naorošamo VaSjt da naročite Male oglase » n v upravi »Večernika" (Kopališka 0 ^ ali v poslovalnici (Aleksandrova c* vsak dan najkasneje do 9* Za soboto pa prosimo, da naročite Male °» 2e v petek „>le dopoldne ali popoldne, ker ^^0\-oglase, naročene Sele v soboto Žaj dne radi prej&nega zaklinčkaj^--^ ne moremo sprejeti iamstvat^jS-^f^ priobčeni po želji cenjenih narojt- ^ Uorava ..Večerji Kultura Beograjsko kulturno pismo Sezono jesenskih umetniških razstav v znanem umetniškem paviljonu na Malem Kalemegdanu »Ovijete Zuzoric« so odprli trije slovenski umetniki Miha Ma-leš, Go j mir Kos-in France Gorše. Otvoritev razstave 16. oktobra, z uvodnim govorom predstavnika beograjskih upodabljajočih umetnikov kiparja g. Stojanoviča, je privabila veliko število uglednih ljubiteljev umetnosti iz prestolnice. Tudi slovenska kolonija v Beogradu je bila številno zastopana po svojih odličnih predstavnikih. Beograd je sprejel našo trojico z velikim zanimanjem, ker je bila to po dolgih letih zopet čisto slovenska razstava treh odličnejših reprezentantov slovenske umetnosti, katero je delno že spoznal na reprezentativnih umetniških razstavah, ki so bile zadnja leta v prestolnici. Moremo reči, da je bila razstava obiskana v mnogo večjem številu, kakor so po navadi razstave tukajšnjih mojstrov. Kritike, ki so jih objavili vsi tukajšnji dnevniki, so za našo trojico naravnost laskave. Razstava trojice se je pretekli četrtek zaključila. Z njo so naši umetniki odprli na stežaj vrata tudi ostalim našim slikanem in kiparjem, ki so nekako z ne- zaupanjem gledali na Beograd. Upamo, da bomo v doglednem času tnogli pozdraviti v prestolnici tudi druge zastopnike slovenske umetnosti, s čimer bo polagoma ustvarjen prepotreben most med slovensko in srbsko umetnostjo. Komaj so sc vrata umetniškega paviljona zaprla za našimi umetniki, so se že v nedeljo 30. oktobra zopet odprla, da sprejmejo vase nad sto del trinajsto-rice srbskih in hrvatskih umetnikov iz Beograda, Zagreba in Pariza, ki predstavljajo najnaprednejše in najizrazitejše sodobne umetnike. Topot so razstavili: Stojan Aralica, B. Bogdanovič, Jun, Ernest Tomaševič, Nedeljko Gvozdenovič, Kosta Hakman, Milo Milunovič, Ivan Ta-bakovič, Zora Petrovič, Risto Stijovič (iz Beograda), Milan Konjovič iz Som-bora, Marko Celebonovič in Predrag Milosavljevič iz Pariza. Poleg imenovane trinajstorice, ki je razstavila v paviljonu »Cvijete Zuzori-ca«, je bila istega dne odprta tudi razstava mladega židovskega slikarja Bore Baruha v dvorani »Inženirskega doma«. Bora Banih ie gotovo eden najmlajših (rojen 1. 1911.), ki je vzbudil doslej v tukajšnji javnosti veliko zanimanja. Svoja dela jc z uspehom razstavil /c v Parizu in ga je pariška kritika zelo ugodno ocenila. Toix>t je razstavil 40 del v olju: portrete, komi>ozicijc in krajine. Razstava bo odprta 10 dni. Beograjska opera je z nastopom novega direktorja, znanega dirigenta g. Lovra Matačiča, zaOrala na globoko. Matačič jc znal že v kratkem času doseči veliko uspeha v svojem delu. Razširil je in pomnožil orkester, angažiral nove pevske moči v ženskem in moškem ansamblu ter s tem zagotovil pisan in umetniško visoko stoječ repertoar oper v letošnji sezoni. Poleg tega si je znal pridobiti za gostovanje najboljše pevske moči. Ga. Zinka Kunc-Milanova, ki je že lani ob koncu sezone nastopila v tukajšnji operi in ob tej priliki navdušila s svojim čudovito lepim glasom vso beograjsko operno publiko, je gostovala sedaj ponovno v naši operi. Pred nekaj dnevi je nastopila v »Aidi« in žela za svoj nastop ogromno priznanje. Opera je bila docela razprodana, čeprav je uprava določila za predstavo precej visoko vstopnino. Tudi za sobotno predstavo »Trubadurja« je vladalo veliko zanimanje in so bile že vnaprej vse vstopnice razprodane. Vsa beograjska kritika poje slavospeve njenemu glasu, ki je našel priznanje tudi njujorške publike Metro-politena. Pri predstavi Bizetove >Car-nien«, ki jo je vprizorila beograjska opera v proslavo stoletnice tega dela, je go- stovala priznana mezzosoprani5 v s Helena Sadoven, ki je dosegla uspe|i svojo kreacijo Carmen ogroffle .ajj§čiti-v vseh svetovnih opernih Sj® a iju-Poleg nje je nastopil v vlogi n te]1of bimec beograjske operne pubn ’ geo-bukareške opere g. Dino Ba'des grajska opera ima na svojem operf programu tudi vprizoritev vensk®Ji, našega priznanega 'mladega s lo_.ev komponista prof. Logarja »t joliii’ dolini šentflorjanski« (Sablazaii ^ pri-šentflorjanskoj), h kateri P a sL ^ y. liki še povrnemo. ~ *„ik k. Naš rod, 3. Mladinski meseL iH k. Naš rod, 3. MladinsKi vjja rod« postaja vedno kvalitetnejša ^ zbira okoli sebe naše najboljs*D topa|iJ ske pisatelje. V tej številki s * s pesmijo in prozo med drus, ernejeva-Mrzel, Anton Ingolič, AnicaCvCtK'> Vlado Klemenčič, Alojz Grad«i 'širok ,i Golar, Danica Grudnova, Kjrc Joža Zupančič. ?tevl'Vi k. Roditeljski list, 3.V trf,tJ'seStavKc II. letnika so prispevaH svoj*- ;otroskc dr. Žgeč »Naše igre«, O- ba ve* napake«. H. Druzovič »Kaj ,■ Zdravic in poklic« m ccP' drobiž. Me ‘'i* ‘zdaja i Ld' -trala v Mariboru. Gospodarstvo Gospodarsko sodelovanie z Italijo NOVA trgovinska pogajanja obetajo, da se bodo razmere ZNATNO IZBOLJŠALE TER DA SE BO DVIGNIL NAŠ IZVOZ V ITALIJO V Riinu se te dni mudi naša trgovinska delegacija, ki z italijansko delegacijo yodi pogajanja o izboljšanju trgovinskih M gospodarskih odnošajev med našo državo in Italijo. Pogajanja so v glavnem Posvečena vprašanju novih kontingentov, izboljšanju plačilnih pogojev in sploh Vprašanju gospodarskega sodelovanja. V naši zunanji trgovini je bila do leta 1935. Italija zelo pomemben činitelj ter *ot odjemalec stalna pozitivna postavka v naši trgovinski bilanci. To blagodejno okoinost je v veliki meri občutila tudi Slovenija, ki meji na sosednjo državo, kamor je šel iz Slovenije zlasti les. Po '935 in zlasti 1936, ko so bile uvedene Proti Italiji zaradi italijansko-abcsinske vojne sankcije, se je gospodarsko sodelovanje z Italijo poslabšalo do tolike me- da je to pomenilo za našo zunanjo trgovino zelo težak udarec. Kakor je prej občutila Slovenija blagodejno izvoz v [talijo, tako je po letu 1935 tembolj občutila izgubo italijanskega trga, ko je zašla slovenska lesna trgovina v tako kritičen položaj, kot doslej še nikoli. Neiz-Veslnost gospodarskega sodelovanja z Italijo je zadnja leta privedla do nemogočega stanja, ki ga nazorno ilustrirajo Poslednje številke o jugoslovanskem izvozu in uvozu v Italijo za zadnje desetletje (za 1938 veljajo navedbe do konca septembra): izvoz v uvoz v milij. din milij. din izv. % uvoz % 1928 1679 939 26 11.99 1929 1971 823 24.28 10.84 1930 1919 782 28.31 11.25 1931 1198 493 24.97 10.29 1932 705 361 23 12.66 1933 725 458 21.48 15.92 1934 797 555 20.57 15.53 1935 672 370 16.68 10.02 1936 137 101 3.13 2.49 1937 587 429 9.36 8.21 1938 238 306 6.76 8.01 Naš izvoz v Italijo je bil nasproti uvo- *u iz Italije vedno aktiven, letošnje leto Pa se je prvič zgodilo, da presega uvoz Paš izvoz za okroglo 65 milijonov din. s-e pa primerjamo številke o izvozu in Pvozu v prejšnjih letih, zlasti pred krizo, 'abko ugotovimo, da so bili naši gospodarski odnošaji z Italijo gospodarsko ze-pozitivni, saj je nekatera leta Italija absorbirala skoraj do 1 tretjino našega lzvoza v tujino. Po uvedbi sankcij pa sc P°ložaj nikakor noče izboljšati. Posebno fuugodrio vpliva na možnost izboljšanja j+Hnški način obračunavanja, ki je v *r&ditnem oziru neznosen udarec za na-fvsa izvoznika. V dobi sankcij so naše kbrinške terjatve v Italiji zamrznile. Šele s Posebnim sporazumom se je stvar 1936 Pekoliko izboljšala, vendar pa ne toliko, da bi prožila ugodne možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja. Zadnja leta se je naš izvoz skoraj do polovice naslonil na Nemčijo. Nekateri so pričakovali, da ga bo mogoče še celo povečati. Nedavna konferenca v Beogradu pa je jasno pokazala, da to ni mogoče, pač pa je pričakovati, da se bo celo zmanjšal, kajti Nemčija se bo odslej angažirala tudi v drugih srednje-evropskih državah. S tega stališča je za našo državo zelo važno, da kmalu in čim ugodnejše poišče možnosti, da se naši gospodarski odnošaji do Italije popravijo. Seveda tudi največji optimisti ne morejo računati, da bi se povrnili stari zlati časi, kajti upoštevati je treba, da izvaja Italija zadnja leta močno avtarktično gospodarsko politiko, ki ji nc dopušča, da bi svoje finance, ki so itak preobremenjene z notranjimi posojili, v kaj večji meri obremenjevala za svoj uvoz. Kljub avtarktičnim težnjam pa se seveda tudi Italija gospodarsko ne more popolnoma izolirati, saj njeno gospodarstvo potrebuje marsikaj, kar ji lahko prav mi uu-dimo. Pričakovati je zatorej, da bodo sedanja pogajanja v Rimu prinesla ugodne rezultate, tako za vso državo kot tudi za Slovenijo, ki je svojčas izvažala v Italijo presežke svojih produktov. Uradni tečaji za november Finančni minister je za november določil naslednje uradne tečaje: 1 napole-ondor 398.50 din, 1 zlata turška lira 339.70 din, 1 angleški funt 338, 1 ameriški dolar 43.75, 1 kanadski dolar 43.55, 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.35, 1 bejga 7.40, l penga 8.65, 1 brazilski milrajs3.50 1 egiptski funt 339, 1 palestinski funt 337, 1 urugvajski pezos 15.50, 1 argentinski pezos 10.90, 1 čilski pezos 1.30, 1 turška papirnata lira 34.70, 100 albanskih frankov 1470, 100 francoskih frankov 130, 100 švicarskih frankov 1000, 100 italijanskih lir 330, 100 holandskih goldinarjev 3365, 100 bolgarskih levov 44.50, 100 romunskih lejev 32, 100 danskih kron 940, 100 švedskih kron 1076.50. 100 norveških kron 1057, 100 španskih pezet 150, 100 grških drahem 39, 100 češkoslovaških kron 150, 100 finskih mark 92.50, 100 lc-tonskih latov 780, 100 iranskih (perzijskih) rialov 100. g Obtok denarja se je do konca oktob. spet povečal za 107.36 milijonov din pri bankovcih, pri kovancih pa za 29.5 milijona. V primeri s 30. sept. pa je obtok padel za 357.88 milijona din. g Pri izvozu grozdja v bivšo Avstrijo se opozarjajo vsi izvozniki, naj v to področje ne pošiljajo blaga, ki ga izreč no niso naročili tamošnji uvozniki. Groz- dje in tudi sadje smejo uvažati samo oni, ki so dobili uvozna in devizna dovoljenja. g Za poslovanje s poslovnimi knjižicami je izdal minister za socialno politiko posebna navodila, ki so izšla 1. t. m. v »Službenih novinah«. g Zaščito je kmetijsko ministrstvo odobrilo Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani. g Trgovinska pogajanja s Francijo in Anglijo. Čim bodo zaključena sedanja pogajanja z Italijo, bo naša država začela pogajanja s Francijo in Anglijo. Posebno važna bodo pogajanja s Francijo, s katero pri gospodarskem sodelovanju nikakor ne moremo priti do zadovoljivih rezultatov. Bonna poroilla DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2390.66 —2405.26, Berlin 1757.03—1770.90, Bruselj 742.70—747.76, Curih 996.45—1003.52 London 208.59-210.65, Nev/ York 4359.76 —4396.07, Pariz 116.54—117.98, Praga 150.64—151.74, Trst 230.19—233.27. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 472.50—475, 4% agrarji 59—60, 6% begi. obv. 90.50—90.75, 6% dalm. agrarji 90—90.75, 7% sab. pos. 98.25—99, 7% inv. pos. 98.50—99, 7% Blair 92— 92.50, 8% Blair 98—98.50. Delnice: Narodna banka 7350 d., PAB 220—225, Trbovlje 195, bi., Sladk. tov. Osijek 110 bi.. Jadranska 350 d. Šport Damski državni rekordi koncem 1938 Pred kratkim se je vršilo po vseh večjih športnih centrih tekmovanje za damsko državno prvenstvo, s čimer se je damska lahkoatletska sezona več ali manj zaključila. Damski lahkoatletski šport je letos jako napredoval, posebno uspešna pa je bila beogr. Jugoslavija, či-je atletinje so si priborile kar 14 od 19 državnih rekordov. Prinašamo kratek pregled teh rekordov: 50 m: Seleskovič 7.2 sek. 60 m: Hofman 8 sek. 80 m: Kodrič 11.4 sek. 80 m zapreke: Krajinovič 13.2. 100 m: Hofman in Petrič (Primorje) 12.9 sek. 200 m: Hofmanova 27.5 sek. 800 m: Ulaga Ema (Primorje) 2:40.6 m. Štafeta 4X60 m: SK Jugosl. 33.3 sek. Štafeta 4X75 m: SK Jugoslavija 42.6 sek. Štafeta 4X100 m: Hašk in Jugoslavija po 53.4 sek. Skok v viš. z zal.: Štefanini (Hašk) 1.50 m. Skok v dalj. z zaL: Krajinovič (Jugoslavija) 5.19 m. Skok vlviš. z mesta: Štefan (Jugoslavija) 97 m. Skok v dalj. z mesta: Seleskovič (Ju-slavija) 2 m. Krogla: Štefanini (Hašk) 12.06 m. Kopje: Stanojevič (Jugoslav.) 36.43 m. Disk: Neferovič (Hašk) 37.25 m. Troboj: Krajinovič (Jugosl.) 147 točk. Štafeta 60+80+900+200: SK Jugoslavija 56.6 sek. Pripominjamo, da so bili v mnogih disciplinah doseženi letos tudi rezultati, ki so boljši od sedanjega državnega rekorda, kateri pa še niso priznani ali pa sploh ne bodo, ker pri tekmovanju niso bile izpolnjene vse formalnosti, ki jih za to predpisuje pravilnik JLAS. Jugoslavija — Argentina 5:0 V Buenos Airesu se je končalo neofi-cielno tekmovanje naših mušketirjev kot zastopnikov Jugoslavije z najboljšimi Argentinci. Punčec in Pallada, ki sta vodila že po prvih dveh dnevih 3:0, sta gladko dobila tudi preostala dva singla, tako da je celoten rezultat 5:0 za Jugoslavijo. Rezultati obeh singlov: Pallada:Zapo 6:4, 6:4, 3:6, 6:0; Punčec:Russel 6:4, 6:3, 6:4. Naša mušketirja sta v teku celega tekmovanja izgubila samo eden set, ki ga je dobil Zapo proti Palladi. Rapidov protest zavrnjen LNP je zavrnil protest SK Rapida proti verifikaciji prvenstvene nogometne tekme Železničar-Rapid, odigrane 2. okt., ker se je na podlagi preiskave, izvedene preko s. o., prepričal, da navedbe Rapida (tema, vpliv publike na potek tekme itd.), ki naj bi bile bistveno vplivale na izid tekme, ne drži. Tekma je bila verificirana z doseženim rezultatom 2:0 za Železničarja. MARIBOR BREZ NOGOMETA V NEDELJO. Oblasti niso dovolile prireditve nogometnih tekem Maribor-Rapid in Slavija-Železničar, ld bi se morali vršiti v nedeljo. PONEVERBE V UPRAVI PETROV-GRADSKE NOG. PODZVEZE Pred kratkim so bile odkrite v upravi PNP velike poneverbe. Blagajnik pod-zveze je že skozi tri leta poneverjal manjše zneske, tako da do danes manjka okoli 10.000 din. Podzveza je v pomir-jenje klubov izdala poseben komunike, v katerem pravi, da bo cela stvar najencr-gičnejše preiskana, v nobenem slučaju pa ne obstaja možnost, da bi podzveza oziroma klubi kaj izgubili, ker je blagajnik zmožen, kriti primanjkljaj. s Boks. V soboto se bo vršil v Beogradu boks-matoh med Jugoslovanom Stevanom Jakšičem in Francozom Ja-quesom Morenom. Daljica marija romunska: 66 fyoMa htejep* Stric je bil pred vsem politik. Politika je bila edina desnična strast njegovega življenja. To smo žalibog le Prekmalu občutili tudi na lastni koži. Bil je fanatik svo-Prepričanja in do skrajnosti samovoljen. Znal je -50 naokoli vklpniti. Sedaj, ko sta sijaj in veličina najbolj katoliškega .farskega dvora ugasnila in zamrla — kakor ugasne zamre vse posvetno — nečimerno v veletoku naprej rcvečih se stoletij —, moram resno obžalovati, da sem y ob času tistega obiska še tako nedozorel otrok. 11,S.H ,noja tedanja pozornost je bila posvečena samo j1^.)n.ePosrednejšemu, direktno osebnemu. Zato se spo-sti m staresa cesarja samo nejasno. Bil je lepe po-L Vc 'n eleganten. Ramena je držal malo naprej in glave 1,1agnieno- V družbi se je obnašal zelo ljubeznivo, "dar se mi jc zdel premalo živahen in v besedah Več skop. had razločno mi vstaja pred očmi podoba lepe CevVoivodinie Marije Terezije. Bila je žena starejšega lctihrj-eVega brata’ Ccsarica jc bila, kakor v zadnjih hinn *ivlienia večinoma, tudi tedaj odsotna. Bilo pa je i,j ‘s° drugih udov cesarske rodovine, toda spomi-r » Se samo že omenjene nad vojvodin je Marije Te-ien,lefnadvojvode Otona z nenavadno finim oblič-‘°n ie bil brat pozneje umorjenega Franca Fer-Vori ’ a; Nesrečni cesar Karel je bil njegov sin. Go-Itpe-' Se nasRrivaj mnogo o pustolovskem življenju Sa nadvojvode. Takrat še nisem vedela, kaj naj bi si pod »pustolovskim življenjem« predstavljala, toda te govorice so me vendar napotile, da sem mu posvetila več pozornosti. Kako je bilo pri slavnostnem banketu, se ne spominjam več dosti, vem pa dobro, da mi je pokvaril ves večer madež, ki sem ga pri izstopu iz kočije dobila na obleko in sem neprenehoma mislila nanj ter se zanj zanimala vse bolj kakor za cesarja. Lady Mon-son in gospa Grecianu sta me tolažili, toda bila sem prepričana, da bi mogli opazovalci tega madeža meniti, da sem po svoji nerodnosti tako nespodobno oblečena. Čeprav je bil kralj Karol Dunaju tako vdan, je bil to vendar edini obisk, ki nama ga je dovolil na avstrijskem dvoru. To se mi zdi še sedaj čudno. Stric sploh ni maral, da bi potovala. In kar je še bolj čudno, osebnim stikom med vladajočimi hišami ni prisojal posebne važnosti. Njemu je bilo važno le to, da se njegov nečak dobro poroči. Interesi Romunije so zahtevali, da je njen bodoči vladar v sorodstvu z vsemi evropskimi vladarskimi rodovinami. V tem oziru je bila najina poroka želo zadovoljiva. Toda kar mene tiče, nisem imela od svojih sorodstvenih zvez nikoli nobene koristi, kajti kralj mi je le skrajno redkokdaj dovolil potovati k mojim sorodnikom ali biti z njimi v tesnejšem stiku. Za vsako potovanje, ki ni vodilo direktno k staršem, sva se morala z možem dolgo bojevati. Ob takih prilikah je nastal na dvoru kralja Karola »peklenski špektakl«. Pred njim pa seveda tega izraza nikoli ne bi bila tvegala. Ura stiske se je bližala. Pripeljali smo se v Pre-deal, takrat obmejno postajo med Romunijo in Ogrsko. Zastave, vzkliki, godba, častna četa in slavnostne množice. Dostojanstveniki v frakih in cilindrih so imeli nagovore, medtem ko je vojaška godba igrala z vsem poudarkom državno himno. Iz sosednih vasi se je zbralo več sto kmetov s šolsko mladino. Bil je oglušujoč vrisk. Mnogoštevilni obrazi so me čisto zmešali. Zunaj je bilo strašansko mrzlo. Vse je škripalo pod nogami. Kmetje in kmetice so nosili dolge, pisano izvezene plašče. Kmetice so imele na glavah tenčice ali pa rute. Bila sem očarana in nisem mogla obrniti pogleda od teh slikovitih množic. Nevesta vzbuja vedno radovednost. Na tisoče navdušenih obrazov se je obračalo k meni in na tisoče oči je strmelo vame. Stala sem z Nandom ob oknu in zrla doli na vse te ljudi. Bila sem zmedena. Nando mi je pomagal, kolikor mi je mogel, on se je čutrl bolj domačega, toda za sprejeme se ni navduševal. Ako gledam nazaj na tisti čas, se vidim kot nevedno, sveta se boječe in plaho dekletce, popolno nedolžnost z glavo polno sanj in iluzij. Naglo, a popolnoma nepripravljeno sem stopila v življenje, iščoč pri drugih moči, ki je v sebi sami nisem imela. Zaupala sem vsakomur in sploh nisem vedela, da bi mogel kdo moje zaupanje zlorabiti. Prav tako se nisem znala pretvarjati in skrivati svojega pravega razpoloženja in mišljenja. Tako sem nastopila svojo trnjevo in padcev polno pot usode. In nihče me ni svaril: pazi se! In nihče me ni poučil, da to življenje ni samo sen, ampak trda in bridka resnica. Morda mi tudi ne bi bilo nič koristilo, kajti nazadnje mora vendar vsak sam sebe odrešiti. Samo živeč se učimo živeti. (Dalje sledi.) iSS!SSSS2Sil Katere žene so naileoše na svetu OKUSI IN VTISI SO NAJRAZLIČNEJŠI. S sodišča Izpred celjskega sodišča Na zatožno klop sta sedla Cernoša in Kamenšek iz Šmarja. Vsak na svojem koncu klopi sta sedela in se grdo gledala. Med razpravo je celo Kamenšek vstal in prav v dno duše ogorčen dejal, da je treba takega lažnivca, kakor je Černoša pošteno zapreti, obesiti! Cernoša pa je sedel ponižno in s sklonjeno glavo na svojem koncu. Na prvi pogled se je videlo, da je dninar. Izžet od dela in slabega življenja, slabo oblečen in razkuštran. Bil je zaposlen pri Sinku, ki mu mezde ni plačeval, pač pa mu zaračunal hrano, tarju, kjer je dninar priznal, da mu dolguje gospodar res le nekaj stotakov. Cernoša je pa vendar cediral Ka-raenšku tistih 2000 din od vsote 5450, ki naj bi mu jo dolgoval Sinek. Zato je dal Kamenšak Cernoši že dve kravi, potem ju pa spet odvzel. Sploh je bila vsa zadeva zelo zapletena in priča notar je izjavil, da je bil proti Sinku sklenjen cel komplot. še državni pravnik in zagovornik sta se trdo spoprijela za Cernošo, ki se je tako zagovoril, da je naperil proti njemu tožilec še eno tožbo radi prevare. Potem se je pa tudi Cernoša razjezil in povedal, kako so delavci ponoči kradli kamenje za Sinka. Zagovornik ni našel drugega izhoda, kakor da je proglasil Cernošo za bedaka in bebca, sodniku pa se je zdelo, da stvar ni tako enostavna in je razpravo radi nabave novih prič in spisov preložil. Druga razprava se je vršila proti Piplu Ivanu iz Trbovelj. Bil je že večkrat kaznovan radi svoje vroče krvi in mu menda ni več za zatožno klop. Zato ni prišel na razpravo in je sodnik v njegovi odsotnosti prebral izpovedi prič in njegov zagovor. Zadeva je bila la: Pipi je srečal v Trbovljah orožnika in se jima postavil pred nos, češ: „Kam pa gresta, porka madona? Saj vem, da me zasledujeta.“ In tako naprej. Orožnika sta mu baje rekla, naj bo pameten in sta šla naprej. Korajžni fant pa za njima z nožem v roki. Orožnika sta nastavila revolver in ga v imenu postave pozivala, da nož odloži. Potem sta mu nož izbila in ga odvedla. Pipi pravi, da je ovadba lažnjiva, toda vseeno bo moral sedeti mesec dni strogega zapora in plačali 200 dinarjev. Za 2000 din 2 potvorjena podpisa Mestni hranilnici v Ljutomeru je predložil 14. aprila letos 50-letni delavec Glavnik Peter iz Radomerja menično izjavo za posojilo din 2.000.—, na kateri sta bila zraven njega podpisana še Šker-lec Anton in Kokol Ivan. Dali so murne-nico, da bi jo vsi trije tudi podpisali. Šel je domov in podpisal sebe in še oba imenovana ter naslednjega dne menico predložil. Toda Škerlec in Kokol kljub zatrjevanju, da sta podpis obljtfbila, o teni kot priči ničesar ne vesta in obljubo odločno odklanjata. Po 2 meseca strogega zapora za vsakega Jurija in 100 din denarne kazni je le sprejel, saj sedaj po zimi v zaporih sedeti ni najhujše. Ali je avto povozil kolesarja? Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila nad vse zanimiva razprava, ki je ostala še tem bolj zanimiva po svoji razsodbi. 2e predlanskim je v Javneku blizu Vuhreda — kakor piše obtožnica — povozil 20-letni trgovčev sin Anton S1 u-ga kolesarja Siinreicha Franca. Povozi! bi ga naj s tovornim avtom, ko še ni Imel šoferskega izpita. Simreichu je počila leva čelnica, zaradi česar je oslepel na levem očesu. Simreich se je peljal z Javneka na Brezno. Obtoženi Sluga in oni, ki se je vozil z njim, ves čas vztrajno trdita, da bi naj Simreich že ležal na cesti; da se je torej sam ponesrečil. Povoženi kolesar pa trdi nasprotno, da je dobro slišal udarec, nakar je Izgubil za- Kjer koli se sestane moška družba, pride do razgovora o ženah. In tedaj se obravnava vprašanje, katere žene so najlepše. V neki družbi so gospodje postavili isto vprašanje. Nekdo, ki je mnogo potoval po svetu, je lakonsko odgovoril; »Res ni težko, da kot izkušeni ljudje ugotovimo, katera žena je najlepša. — Mnogo smo potovali in spoznali žene vseh ras. Zato je najboljše, če vsakdo pove svoje mišljenje.« Vrednost Američanke se pri nas v Evropi še ne more pravilno oceniti, je začel pripovedovati svetovni potnik. Vsi trdijo, da ima Američanka ozke boke, nepravilne obrvi in piskav glas. To vidimo tudi v filmih in beremo v različnih modnih časopisih. Toda to mnenje je popolnoma zgrešeno, kajti Američanka je predvsem žena in šele potem Američanka. Tudi ne smemo pozabiti, da živi v državi, kjer je romantika profanirana. Američanka ima vedno dovolj časa za-| se. In ta čas zna dobro izkoristiti. Arne-1 ričanka je zelo negovana in očarujoča. Po mojih mislih je Američanka najlepša žena na svetu. * ŽENE Z BALEARSKIH OTOKOV. Jaz pa občudujem žene z Balearov, je pripovedoval neki mlad športnik. One vest. Zanimivo je nadalje, da avtomobilista nista naložila ponesrečenca na avto, ampak da sta ga pustila sredi ceste. Tudi mnenja izvedencev so se križala. Vendar ni mogel niti eden niti drugi izvedenec povedati ničesar konkretnega. Nazadnje je prišlo do poravnave in do oprostilne razsodbe. Sluga bo plačal 5000 din Simreichu za odškodnino, 3500 pa za' sodne stroške itd. Zanimivo je pri razpravi vsekakor to, da obtoženec kljub temu, da zanika krivdo, predlaga poravnavo. Ali je avto povozil kolesarja, še pa danes ne vemo. Bevardljeva mati pred sodniki. Na okrožnem sodišču je sedla na zatožno klop pred mali kazenski senat treh sodnikov Pavla B e v a r d i, 401etna zasebnica v Spodnjem Radvanju in mati znanega pohorskega morilca. Bevardijevi in Šajteglovi imajo precej opravka s sodiščem, saj sta pred kakim mesecem sedela na isti zatožni klopi tudi Šajteglov »krušni oče« m njegova sestra. Pavla Bevardijeva je obtožena lažnega pričevanja. Že 1936. je teta Bevardijeve Si-hrovski Marija prodala v Ptuju svoj del zemljišča gostilničarju in mesarju Berh-ču. Bevardijeva je sprejela večje vsote denarja od Berliča, ki jih je pa Sihrovski zamolčala. Obtožena je, da je na sodišču v Mariboru lažno pričala, da ni podpisala Berliču nobenih potrdil o izplačilih, ki jih je prejela za teto. Isto je potrdila s prisego ob priliki kazenskega postopanja v Ptuju. Dognano pa je, da je Bevardijeva ta denar zaveseljačila s svojim zaročencem Neratom, namesto da bi ga izročila teti. Pavla Bevardijeva je bila za lažno pričevanje obsojena na 8 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za 3 leta. Prijavila je priziv in revizijo. Radio Sobota, 5. novembra. Ljubljana: Lahka glasba s plošč; 13.20 Plošče; 17 Otroška ura; 18 Radijski orkester za delopust; 18.40 Pogovori s poslušalci; 20.30 Večer muzi-komedijantov; 22.15 Za zabavo in oddih. — Beograd: 12 Vesele plošče; 17.20 Popularne melodije; 22.15 Nočni koncert lahke glasbe. — Sofija: 13.25 Lahka glasba; 17.30 vojaški orkester; 21.45 Plesna glasba. — Bruse 1 I; 71. Offenbachova opera »Pariško življenje«. — Frankfurt: 20.15 Vetterlingova opereta »Liubavna pustolovščina«. — Berlin: 20.10 Mojstri operetne glasbe. Bukarešta: 20.15 Jazz kapela igra za ples. —- St r a s bo ur g: 21.30 Lahka glasba. so dovršeno naravne in proti tujcem se obnašajo prav tako kakor proti domačinom. Od njih bi se mogle Evropejke marsičesa naučiti, ker ne želijo, da bi bilo na njih karkoli izumetničeno. Evrop-ljanka se vedno bolj oddaljuje od svoje originalnosti. Za moj okus so najlepše žene na Balearskih otokih. Lahko rečem, da so vse lepe. SKRIVNOSTNE INDIJKE. Hočem vam pripovedovati o svojem srečanju z ženami Indije, je nadaljeval neki pesnik. Tudi one so prirodne, toda vsaka njihova kretnja je dostojanstvena. Kadar gredo po ulici, hodijo kakor da bi jih opazovalo tisoč kritičnih pogledov. Zaradi naravne elegance so zelo privlačne in zato so Indijci najnež-nejši ljubavniki in možje. Njihova vera jim ukazuje nositi koprene, kajti ženin obraz pomeni za moža svetinjo. V stvari sami je to sicer moževa sebičnost, čeprav so prepričani, da se izraža s tem nihova brezkrajna ljubezen do žene, ki je po njihovi smrti tudi pripravljena umreti. Spoznai sem se z ženami iz Bombaya in Kalkute, ki so se oblačile na evropski način in obiskovale nočne lokale. kakor tudi teniška igrišča. Toda evropska halja jim ne more spremeni t originalnosti, zakaj tudi v evropski oble-i ki j" Indijka tajinstvena. X Panika med profesorji zemljepisja ie zavladala zaradi neprestanega menjavanja zemljevidov ne samo v Evropi, temveč tudi v Aziji. Zaradi zadnjih svetovnih dogodkov so odložili začetek pouka na francoskih šolah. Zadnje čase pa. dobiva francosko prosvetno ministrstvo toliko pisem profesorjev, da je nastala prava kriza v tiskanju novih zemljevidov. Profesorji prosijo ministrstvo za pojasnilo, kako^naj I poučujejo zemljepisje. Noben založnik namreč noče tiskati novih zemljevidov z motivacijo, da se ne ve, ali se ne bodo v najkrajšem času meje zopet spremenile m bi postali tako zemljevidi zopet neuporabni, kar gre založnikom samo v škodo. X Pristnost diamantov lahko preizkusi tudi laik s tem. da jih položi na jezik. Pravi kcfmen je namreč mnogo mrzlejsi kakor nepristen. X Največja živeča žival je grendlanski kit. Celo predpotopni zavriji so ga po velikosti le malo presegali. obleko, perilo in plačeval je njegove dolgove. Baje je ostal Cernoši dolžan nekaj sto dinarjev in ker je Černoša zahteval 5450 dinarjev, sta šla k no- KAKŠNA JE AMERIČANKA? MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 80 nar: najmanjša pristojbina z* ... oglase fc din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din L— po besedi. Naima znesek za te oglase le din 10.—-. Debelo tiskane besede se računajo dvoino. Oglasni daveK enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase sc plačuje takoj pri naročilu, oziroma «a vposlat! v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račuu št. 11.409. Za pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. — Toplo spodnje perilo vas ščiti pred prehladom Bogata izbira v dobri izvedbi Tekstllana Sfldefelds Maribor, Gosposka ul. 14 Razno TOMAŽEVO ŽLINDRO 18 odst. po din 110.— za 100 kg iz skladišča Maribor, vagonske količine do 92 din za 100 kg franko Ljubljana, oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta, telefon 20-83. 2299 ŽIČNE VLOŽKE od 85 din, afrik-madrace od 180 din, otomane od 350 din dobavlja zajamčeno »Obnova«, F. Novak. Jurčičeva 6. 2420 MORSKE RIBE danes in jutri na razne načine pripravljene. Prvovrstno dalmatinsko viško in domače štajersko vino. Priporoča se gostilna »Otok Vis«, Sodna ulica. 2504 VABILO. V soboto zvečer pojedina prvovrstnih zajcev in fazanov, zraven tudi dobra kapljica. Razne vrste vina. Vljudno vabi gostilna Moscha, Stolna ulica 8. 2493 GOSTILNA MERDAUS. V soboto popoldne, dne 5. novembra pojedina gosi ln Piščancev. Točenje novega »Pe krčana« iz lastnega vinograda. Koncert! Se priporoča gostilničarka. 2480 Posest —— iiiMtimu a NOVOZIDANA HIŠA. 2 kuhinji 4 sobe, drvarnica s kletjo, velik vrt, električna luč, na vogalu Gubčeve 46, Pobrežje pri Mariboru, se takoj proda za 62.000 din. 20.000 din lahko ostane. 10 let davka prosta. 2505 Prodam ZIMSKI DAMSKI PALETOT IN ZIMSKI MOŠKI PLAŠČ srednje velikosti, zelo dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Vprašati Maistrova 15-111., vrata 8, v soboto od 15. do 17. ali v nedeljo od 9. do 11. ure, 2508 PROTEZA leve noge pod kolenom se proda čisto poceni. Pobrežje pri Mariboru. Gubčeva ulica 46. 2506 Lokal LOKAL na Aleksandrovi cesti 61 oddam s 1. decembrom 1938. Informacije v hiši. 2478 Stanovanie OPREMLJENA SOBA. sončna, mirna, se odda. Strossmajerjeva 28. II. nadstropje, vrata 9. 2443 STANOVANJE, dve sobi in kuhinii po 180 din, ena soba in kuhinja 210 din. Dr. Verstovškova ul. 1, Pobrežje. 2494 SOBA IN KUHINJA se oddata. Studenci, Ciril Metodova 14.__________ 2479 ELEGANTNO SOBO v centru z uporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi. ___________2477____________ SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Zrkovska 33, Pobrežje. 2475 Službo doto! _ MESTO OSKRBNIKA Z* SENJORJEV DOM razpisuje podružnica Slovenv skega planinskega društva Mariboru. Samo P'snlpJ,_ prošnje je nasloviti na *.'■ družnico SPD v Mariboru. daje pojasnila glede VI?L. potrebne kavcije in gih pogojev interesente* samo pismeno. 1 HIŠNIKA. oženjenega, brez otrok, mo za takoj. Prosto stano nje v hiši. Naslov v upra 2476 r i lini zopet novi vzorci TekstHana jfiifeMj1 Maribor, Gosposka 1 Poslužite se vložkov za čevlje Temeljito in počen negujete svoje nog* s higienskimi SETA" vložki ff Zahvala Izd Velja Iskrena zahvala vsem, ki so nas na kakšen ; » nacio tolažili pri izgubi našega blagega pokojni * . sebno g. carinskemu upravniku, gg. canns im nikom in gg. carinskim uslužbencem. O mlina Mla»*«r- ________________________________________________________________________ 2508 Mal’ položi dar domu na ojjg! laja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob lja na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in ur X*. •K-A7 DjO*«! bitnimi SA^UI li 11 JOD K* IBM, fekftvrt tMim it 114», j