' Pr.........IS / Leto IX. _V Ljubljani, dne 16. julija 1914. Št 21. NARODNI UST Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi in reklamacije, vprašan a itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni I.ist" v Celju. Reklama-ciie so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta št.3. V resnih časih. Sarajevski zločin je napravil na vse jugoslovanske narode, kar jih stanuje v našem cesarstvu, kar najglobokejši vtis. Slovenci, Hrvati in Srbi obžalujejo v enaki meri, da sta dva prenapeta mladeniča napadla prestolonaslednika in njegovo soprogo na jugoslovanskih tleh in ju tudi umorila. Ta dva mladeniča sta imela blazno misel, da storita z atentatom uslugo svojemu srbskemu narodu — v resnici pa sta težko oškodovala ne le Srbov, temveč tudi nas Hrvate in Slovence. Mi Slovenci smo mlad narod, ki je komaj začel živeti in se razvijati. 2e smo si pridobili nekoliko politične in gospodarske samostojnosti, že smo tu in tam zajezili prodiranje nem-škutarije v svoje dežele in ozdravili nekatere bolne dele svojega narodnega telesa — tu nas pa je zadel kot strela iz jasnega neba glas o sarajevskih dogodkih in čutili smo v tistem trenutku, da se prično sedaj za nas resni časi. Tudi oni vladni krogi, ki so imeli doslej malo zaupanja in upoštevanja do nas, nam bodo morda sedaj, kjer bodo mogli, nasprotovali; naši nemški nasprotniki pa se bodo gotovo sedaj izigravali kot edine pristaše države in cesarske rodbine ter bodo hinavsko kazali tudi na nas Slovence, ki smo v jezikovnem in krvnem sorodstvu s srbskim narodom, da smo veleizdajalci, sovražniki Avstrije in države. Dvoma ni, da nastopijo sedaj za nas resni časi — naj bi nas našli tudi močne in pripravljene. Pokazali smo v dnevih žalosti sicer ne vsiljivo, pa vendar globoko in odkritosrčno soža-Ije s cesarsko rodbino, naznanili smo po svojih voditeljih cesarju samemu, da gojimo nespremenljivo ljubezen in udanost do njega in do države, katero vlada. O naši zvestobi ne more nfkdo dvomiti, kdor je pošten in kdor nepristransko in trezno presoja razmere. Cesar sam je izpregovoril v pismu na ministrskega predsednika grofa Stiirgkha tako-le: »Blaznost male čete zapeljancev pa ne more omajati svetih vezi, ki vežejo Mene in Moje narode, ne more seči do čustev iskrene ljubezni, ki so se izrazila Meni in dednemu vladarskemu rodu iz vseh delov monarhije na tako ganljiv način.« Mi nimamo nikake slabe vesti in nimamo ničesar prikrivati, to je gotovo. Ali kakor smo že označili zgoraj, sarajevski zločin bodo izrabili naši nasprotniki proti nam — in v tem oziru nas morajo najti močne in pripravljene, da ne bodemo trpeli narodne škode. Vsak mož, vsak poštenjak mora sedaj k naši narodni zastavi in mora krepko povedati vsemu svetu: Jaz sem zvest državljan — in ker sem zvest državljan, moram delati na to, da bodo vsi narodi v državi enakopravni, enako zadovoljni. Mi smo že dolgo vrsto stoletij Avstrijci in zvesti podložniki habsburške dinastije ter si ne želimo v tem oziru nikake spremembe. Kot državljani avstrijski pa zahtevamo, da se nas v smislu veljavnih postav spoštuje in) vpošteva ravno tako kot Nemce in Mažare. Nemškutarski časopisi so začeli zadnjih štirinajst dni hudo gonjo proti nam narodnim Slovencem. Štajercijanci so priredili predzadnjo nedeljo celo shod v Ptuju, na katerem je znani Linhart hujskal proti narodno čutečim Sloven- „ Narod ni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se vplačuje vnaprej. Posamezna številka stane ln vinarjev. cem, da so »srbofili« in da zaslužijo kot sokrivci sarajevskega atentata bič in kazen. Skoraj je pod našo častjo, da bi se zagovarjali pred »Štajercem« in Linhartom; to bi bilo res podobno slabi vesti in čutu neke sokrivde. Mi le to obrekovanje mirno in odločno zavračamo ter želimo, da bi bili Linhart in njegovi vsenemški pristaši vedno in povsod tako zvesti državljani kakor smo mi. Nemškutarji pa se niso omejili samo na časniška obrekovanja, poskušajo tudi posameznike ovajati zaradi kakršnihkoli besed ali dejanj, ki niso bila morda slabo mišljena, a se jih da slabo razlagati. Nekaterniki bodo tudi kaj trpeli — ali nad vsakogar, pa tudi nad cele narode pridejo dobe skušenj in trpljenja, ki jih je treba dostojno in moško prebiti. Prepričani smo, da se bode obrekovalo zlasti našo stranko in naše somišljenike — ali ta obrekovanja nas pri našem poštenem delu ne bodo mogla motiti in ovirati. Zato vsi skupaj in glave po konci! _ Letošnji vsesokolski zlet v Ljubljani konečno — prepovedan. Vkljub temu, da se je bojda v zadnjem skupnem ministrskem posvetovanju sklenilo obdržati dosedanji način vladanja v južnih avstrijskih deželah, je vendar že čutiti močen veter, ki piha proti nam' Slovencem. Z Dunaja je prišlo poročilo, da je letošnji vsesokolski zlet v Ljubljani prepovedan tudi, če bi se ga udeležili samo slovenski Sokoli. O tem poroča tržaška »Edinost« sledeče: V petek se je peljal na Dunaj podstarosta Slovenske Sokolske Zveze, drž. poslanec dr. Rybar, da posreduje pri ministrstvu zaradi ljubljanskega vseslovenskega so-kolskega zleta. Posetil je v petek tozadevna ministra za notranje zadeve, barona Heinolda, ki pa ni mogel dati nikake odločilne izjave glede stališča osrednje vlade napram ljubljanskemu zletu. Pač pa je bil poklican takoj brzojavnim potom na Dunaj kranjski deželni predsednik, baron Schwarz, od katerega je hotel imeti notranji minister podrobne informacije o stališču kranjske vlade z ozirom na nameravani ljubljanski zlet. Baron Schwarz je takoj prispel na Dunaj in se je dalje časa posvetoval z notranjim ministrom. V soboto dopoldne se je dr. Rybar zopet posvetoval s Heinoldom in pri tej priliki energično zastopal stališče, da je vlada, ki je spomladi odposlancem S. S. Z. po baronu Schwarzu izjavila, da ne obstojajo nikaki tehtni pomisleki proti letošnjemu zletu, sedaj na- ravnost dolžna, da dovoli zlet, če ne drugače vsaj v omejenem obsegu (brez inozemskih gostov), da s tem obvaruje Sokolsko Zvezo pred veliko gmotno škodo, ki bi nastala vsled prepovedi zleta. Posl. dr. Rybar je tudi opozarjal ministra na slab vtis, ki bi ga morala napraviti prepoved na vso slovensko in sploh slovansko javnost. Notranji minister dr. Heinold je po konferenci z dr. Rybafem odšel v ministrsko predsedstvo, kjer je v navzočnosti kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza konfe-riral z ministrskim predsednikom grofom Stiir-gkhom. Za popoldne je bil dr. Rybar povabljen k notranjemu ministru. Na popoldanski konfe- Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten oopust po dogovoru. Pristojbine za ogase je plačevati po pošti na naslov: ,,Narodni list" v Celju. renči je notranji minister naposled kategorično izjavil dr. Rybaru, da vlada ljubljanskega zleta ne more dovoliti pod nobenim pogojem, tudi ne v najbolj omejenem obsegu. Pripomnil je, da bi vlada ljubljanskega zleta ne mogla dovoliti niti v slučaju, če bi bil namenjen samo za — slovenske Sokole. Slovenskim občinam o 5001et-nici pravic slovenskega jezika. Mnogi občinski odbori store sklepe, da ne bodo prejemali nemških dopisov ter mislijo, da so sklenili nekaj zakonitega, potem pa gledajo ižnenadeno, če jim glavarstvo ta sklep razveljavi, trdeč, da je nezakonit. Oglejmo si stvar natančneje! Sklep, da ne bodo sprejemali nemških dopisov, je prevse-občen, z njim so izrekli, da ne bodo sprejemali nemških dopisov tudi nemških državljanov, nemških občin n. pr. iz Zgornjega Štajerja, nemških sodišč n. pr. iz Tirolske, itd. in to nasprotuje določbam člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1. 1867. drž. zakonika štev. 142. Nemške dopise teh zunaj mej slovenske govorice se nahajajočih uradov, je občina dolžna sprejeti ravno tako kakor je dolžna sprejeti madjarske in italijanske dopise madjarskih in italijanskih uradov, kateri se pošljejo potem v prestavo pomožnm uradom c. kr. namestnije v Gradec in kakor so dolžne nemške občine sprejemati slovenske dopise. Občina pa ni dolžna sprejemati nemških dopisov deželnih in državnih uradov, ki se nahajajo v področju slovenske govorice in tudi ne onih, ki se ne nahajajo v njenih mejah, a se njihovo delovanje raztega na področje slovenske govorice, n. pr. sme se zavrniti nemški dopis deželnega nadsodišča v Gradcu, ker se njegovo delovanje raztega tudi na slovenski del spodnjega Štajerja. ne sme se pa zavrniti nemški dopis okrajnega sodišča v Gradcu, ker se njegovo delovanje ne raztega na slovenske občine. Sme se zavrniti nemški dopis celjske deželne bolnišnice, ne sme se pa zavrniti nemški dopis deželne bolnišnice v Solnogradu. Sme se zavrniti n. pr. nemški dopis deželnega odbora v Gradcu, a onega na Sp. Avstrijskem pa ne. Ne sme se zavrniti nemški dopis nemškega občana; kajti on ima pravico slovenski občini pisati v svojem jeziku ravno tako kakor sme slovenski občan pisati nemški občini v slovenskem jeziku. Da bodo torej zamogle občine storiti v ti zadevi le zakonite sklepe, naj se sestavijo pismeno takole: »Občinski odbor sklene zavračati vse one nemške dopise deželnih in državnih uradov, ki se nahajajo v področju slovenske govorice oziroma kojih delovanje sega četudi le deloma v ozemlje slovenske govorice;, kajti vsi ti uradi so dolžni v smislu člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1. 1867. slovenskim državljanom in slovenskim občinam dopisovati v slovenskem jeziku.« Če potem takšen sklep glavarstvo vseeno razveljavi, je njegovo ravnanje nezakonito, ter se končno doseže zmaga z ugovori, če ne pri namestniji, pa pri ministrstvu na Dunaju, oziroma pri državnem sodišču. Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju. Delniška glavnica 8 miljonov kron. Rezervni zaklad če* 1 miijon kron. ILLii 5 JM i Eskomptlra menice pod najkulantnejfmi pogoji. — Otvarja tekoče In čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestne od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 4 7* 7«. — Večje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestuje po 4 od dne vloge do dne dviga. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. Štajerske novice. Uredništvo in upravništvo »Narodnega lista« se nahaja sle! ko prej v Celju, Rotovška ulica, 3, le tiska se list v Ljubljani. Pošiljajte zato vse dopise in pa denar kot prej v Celje. Ciril-Metodova podružnica na Bregu pri Celju priredi v nedeljo dne 2. avgusta pri »Gre-nadirju« veliko ljudsko slavnost, ki se je morala zadnjič vsled prestolonaslednikove smrti preložiti. Deška okoliška ljudska šola v Celju je štela ob pričetku šolskega leta 1913/14 447 dečkov. Med letom je 1 učenec umrl, 67 se jih je preselilo oziroma izstopilo, ker so dosegli 14. leto starosti, tako da je ob koncu šolskega leta ostalo 397 učencev. Od teh je bilo za višji razred (oddelek) sposobnih 298 — med njimi 79 s prav dobrim vspehom —, a 81 nesposobnih, med njimi 25 neredovanih. Šola je štela 5 definitivnih razredov in 3 provizorične vspo-rednice. Na zavodu je podučevalo (s katehe-tom) 9 učnih moči; vsporednico so imeli 3 nižji razredi. Za vstop v gimnazijo se je oglasilo 17 učencev, ki so vsi dostali vsprejemni izpit; 1 učenec je napravil vsprejemni izpit za realko, a 11 se jih je priglasilo za obisk meščanske šole. Ta ljudska šola je za nas narodno jedna najvažnejših pa tudi najvzornejše vodenih na Sp. Štajerskem. Obisk slovenske gimnazije v Celju. Na novo se je priglasilo za prvi razred slovenske gimnazije v Celju ter napravijo vsprejemni izpit 35 učencev. Od teh jih je 17 s slovenske deške okoliške šole in le 18 od zunaj! Opaža se, da dasta še precej dijakov Št. Jur in žalska okolica — od drugod prihaja le redko kateri fant študirat. V tem oziru bi se moralo obrniti na bolje. Ne kupujte srečk na obroke! Različne agenture ponujajo po časnikih srečke na obroke. Svarimo kar najodločnejše pred takimi kupčijami, ker je bilo že veliko ljudi na ta način ogoljufanih in občutno oškodovanih. Ce že ima kdo potrebo s srečkami zapravljati denar, naj se obrne na kako domačo, reelno banko. Iz Celja. Oblakovo hišo v Gledališki ulici je kupil s »Sudmarkinim« denarjem nemškutarski mizar v Studenčni ulici Pernovšek za 22.000 K. Če bode s »Siidmarkinimi« groši tako »obogatel«, ko neki njegov sosed, mu moremo le častitati! — Cizljevo hišo in restavracijo na petrovškem kolodvoru je kupila dosedanja go-stilničarka v celovškem »Trabesingerju« gospodična Lojzika Leoa Iz Celja Pred kratkim se je vršilo v protestantskem farovžu glavno zborovanje »Gustav Adolfovega društva«. Na njem je celjski odvetnik dr. Fritz Zangger strašno zmerjal one Nemce, ki imajo kake zveze s slovensko duhovščino. Pri tem pa dr. Fritz — za denar prav rad zatopa slovenske duhovnike, ki so tako uslužni in postrežljivi ljudje. Iz Celja. Ker se je odvetnik dr. Hrašovec odselil iz svoje dosedanje pisarne nad trgovino g. Stermeckega, je dal g. Stermecki po stavbnem podjetniku Golograncu pisarno prenare-jati v trgovske namene. Ko so v sredo popoldne vzeli ven zid med dvema sobama, se je strop nenadoma vsul in pokopal pod seboj zidarja, 24letnega Franca Podjavorška iz Bab-nega pri Celju. Dobil je poškodbe na levi nogi, ki pa k sreči niso nevarne. Iz Ostrožnega pri Celju. V bližnjih gozdovih so našli nezavestnega posestnika Antona Maka iz Gorice. Pred nekaj dnevi se je spri doma z ženo, na kar je odšel v gozd in si je pre-rezal žile na levi roki. Iz Gabrja pri Celju. Dečmanovi inl še nekateri drugi pobje so si izmislili posebno »zabavo« ; po noči hodijo okoli in tulijo »vahtarico«. Mi si to »petje« odločno prepovedujemo in prosimo mestno kakor okoliško policijo, naj napravi red. Iz Gaberja pri Celju. Westen si svoje podjetje neprestano razširja in kupuje v Gaberju kakor v bližnji Zavodni in na Čretu zemljišče za zemljiščem. Pazimo na to nevarno širjenje nemške posesti, drugače nam zrastejo v Gaberju Nemci popolnoma čez glavo. Pri nas vlada sploh neverjetna narodna mlačnost. Slovenska društva so skoraj brez članov in ne delajo nič, slovenski obrtniki lezejo vedno bolj v mem-škutarski tabor — nemškutarske pa podpirajo celo najbolj narodni naši ljudje. Svet bi se čudil, če bi tu navedli nekaj podrobnih podatkov in imen. Ako bodemo tako naprej »delovali«, se ne bomo smeli v Gaberjih za par let niti pokazati več. Kje ste, narodni vodje in delavci? V Sokolskem domu v Gaberju pri Celju se odda v najem gostilna. Opozarjamo na inserat. Iz Celja. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi dne 2. avgusta t. 1. polževo dirko, združeno z vrtno veselico, z zanimivim vspo-redom pri Krušiču na Lavi. Prosi se druga društva, da ta dan me prirejajo nobenih veselic. Z Brega pri Celju. Dne 9. t. m. so prijeli orožniki nekega približno 30 let starega moža, ki ni imel pri sebi prav nobenih dokumentov, pač pa 60 K denarja v gotovini. Pri zasliševanju je izpovedal, da je na potovanju v Pariz, kjer se hoče podati v neki samostan. Ker se je pa v svojih izpovedbah zapletel v nasprotstva in ker je bil po vrhu tega še oblečen kakor duhovnik, so orožniki sumili, da so prijeli prav zvitega sleparja. Izročili so ga celjskemu okrožnemu sodišču. Baron Beck znova ministrski predsednik. Pojavljajo se zopet govorice, da je stališče sedanjega ministrskega predsed. grofa Sturgkha zelo omajano in da bode njegov naslednik Vladimir pl. Beck, graščak na Plevni v Savinjski dolini. Beck nam sicer mi storil mnogo dobrega, ker svojih obljub nima navade držati, a tako očiten nasprotnik kot nam je grof Stiirgkh, nam ni bil. Slabo vreme smo imeli minuli teden po celi deželi. Na Zg. Štajerskem je padla temperatura na 5° R, po vseh višjih gorah je padel sveži sneg. Južno Tirolsko je zadela huda toča, ki je povzročila po vinogradih in sadonosnikih škode nad milijon kron. Iz Teharja pri Celju nam piše delavec, da v neki tamošnji gostilni delavce zelo odirajo. Prodajajo 5 dek slanine za 20 vin.,_5 dek sira za 20 vin. itd. Ako ne bode boljše, bomo gostilničarja imenovali. Iz vojniške okolice. Klerikalni društveni dom v Vojniku, ki je sezidan na stroške poprej narodne, sedaj po Brezovnikovi zaslugi klerikalne vojniške posojilnice, je že dozidan. Za zasluge pri tej stavbi bo Brezovnik gotovo imenovan za častnega člana vojniškega »Orla« (po domače »čuka«). — Govori se, da bodo občinske volitve v Škofji vasi razveljavljene. Na-prednjaki, pozor! — V trgu Vojniku se vrše prihodnjo pomlad občinske volitve. Upamo, da bode odlični naš »prvoboritelj« Brezovnik za nje kaj delal. Gre sicer proti Nemcem in ne proti slovenskim narodnjakom — pa upamo, da moža tudi v tem slučaju ne zapustita odločnost in pogum. Prizanašali smo mu dolgo, sedaj bodemo pa vzeli v roke železno metlo! Iz Št. Jurja ob J. ž. Za postajenačelnika je imenovan sem laški postajenačelnik Taschek, rodom Korošec. Najbrže bi bil imenovan Slovenec, toda tukajšnji katoliško »narodni« krogi so izjavili, da jim je ljubši Nemec ko Slovenec, če bi ne bil klerikalec. Iz Vojnika. 201etna dekla Jožefa Matauš je umorila svojega novorojenega nezakonskega otroka. Orožniki so jo že dobili in spravili v zapor. Naša narodna nezavednost. V »Štajercu« čitamo inserat, v katerem išče »J. S. mesar, poste restante Rietzdorf a. d. Pack« vajenca. Ne mislite, da gre tu ,za kak nemški kraj, temveč za naso lepo trao slovensko Rečiško vas. Kako da je ta J. S. iz »Rietzdorfa« nemškutar, nam je tudi nerazumljivo; ali jemlje le jeden Nemec meso pri njem? Iz Vranskega. Iz zapora pri okrajnem sodišču sta pobegnila skupaj 21 letni Ferdinand Turnšek iz Št. Jurja ob taboru in 261etna natakarica Ana Kač iz Žalca. Takoj prihodnjo noč je bilo nekemu posestniku pri Vranskem ukradenih 17 kron. Iz Laškega trga. Minuli četrtek se je vršil pri nas občni zbor C. M. podružnice, ki se je letos vsled različnih vzrokov zelo zakasnil. Iz odborniških poročil posnamemo, da je obstojal namen, prirediti letos, ko stoji laško Slovenstvo takorekoč pod znamenjem narodnega »vstajenja«. na predvečer naših blagovestnikov nekak izredno prazničen kres z žganjem umetnega ognja, streljanjem, petjem, govorom in končno z družabnim sestankom v »pivnici«, toda opustila se je ta namera, ker so prišli čez Avstrijo nenadejano oni znani žalni dnevi. Pač pa se je v svrho nadomestila vprizorila posebna kresna zbirka, ki je donesla maši C. - M. družbi nad 70 K prispevkov. Tudi na občnem zboru se je zanjo nabralo blizu 10 K. — Pri volitvah v odbor so se to pot izvršile korenite izpremembe. Izvoljdni so: Prvomestnikom nadučitelj g. Ivan Četina, tajnikom g. Makso Wudler, blagajnikom g. Ivan Elsbacher. Namestniki so gg.: dr. Matej Senčar, gdč. Nina Drobnič in g. Rudolf Dergan. Delegatom za letošnjo gg. Juro Kies-linger in dr. K. Sajovic. Latkovavas. Prostovoljno gasilno društvo priredi dne 6. septembra veliko vrtno veselico z zanimivim vsporedom, ki se pozneje naznani. Radi tega se prosijo vsa sosedna društva, da na ta dan ne prirejajo svojih veselic. Iz Št. Petra na Medv. selu. Pred kratkim so imeli v Št. Petru v Medv. selu birmo. Te dni sem bil tamkaj in videl sem še obilo slavolokov. Pa nemalo sem se začudil, ko sem opazil, da se nahajajo v občinskem odboru tudi pravi in resnični pesniki. Ker se mi zdi škoda, da bi se pozabili ti verzi, priobčim jih tukaj, da jih občudujejo tudi tisti, ki niso tako -srečni, da bi. jih peljala pot tam mimo. Glase se: Katoliško-narodna občina naša, odborniki njeni in z njimi župan, se klanjajo Vam v ljubezni udam, iz srca hvaležni za birmski Vam dan. Popotnik. Iz Št. Petra na Medvedovem selu. V soboto, dne 4. t. m. je prišla Terezija-Peperko, posestnikova žena iz Nezbiš, k svojemu bratu v Hanjsko po črešnje. Šla je sama na drevo, s katerega je kmalu padla "s tla. Bolečin ni čutila posebnih, toda gotovo je morala dobiti notranje poškodbe, ker je v naslednji noči umrla. Javna zahvala. G. Josip Boc, c. kr. davčini upravitelj v Mariboru je načrtal in narisal ter slovenski šoli v Laškem podaril krasen zemljevid Laškega okraja i. s. v dveh izvodih, eden nastenski, drugi za roko učencev. Za to tru-dapolno delo in njegovo naklonjenost imenovani šoli se mu izrazi najtoplejša zahvala. — Ivan Četina, šolski voditelj; Anton Petek, načelnik kraj. šol. sveta. Od Sv. Štefana blizu Šmarja. Ker se me sumniči kot pisca članka pod zgornjim naslovom v 18. številki »Nar. lista«, prosim slavno uredništvo, da se izjavi, da nisem v nikaki zvezi z dotičnim dopisom. Sv. Štefan, dne 17. junija 1914. Tone Fiink, učitelj. (Potrjujemo, da g. Fiink ni dotičnega članka niti pisal niti inspi-riral. Došel nam je iz kmečkih krogov. Op. uredništva.) Avtomobilna zveza Grobelno-Brežice. Kakor smo zvedeli pred Veliko nočjo, določil je občni zbor delničarjev, da bode tudi v Št. Petru na Medved, selu postajališče. Toda dosedaj ga še nimamo. Če je šofer prav milosten, že po-stoji, če hoče kdo izstopiti. Če pa želi kdo vstopiti, navadno kar odrči naprej. To gotovo ni ne v korist družbi kakor tudi ne občinstvu. Zaraditega prosimo, da se ustanovi nemudoma v Št. Petru na Medv. selu lastno postajališče in se določijo tudi postajališču primerne cene, da ne bo treba plačevati od Zigeunerwirta do Kapuna ravno toliko kakor do Pristave. Želimo, da se stvar kar najhitreje ugodno uredi. Iz Laškega trga. Ob času občinskih volitev v Laškem trgu sta prožni mojster Stummvoll in železniški uradnik Loschnig se volilne agitacije udeležila na skrajno nedopusten način. Na občnem volilnem shodu je L. čeravno je bil kot nevolilec črtan iz volilnega imenika, deloval proti kompromisu, torej proti miru. Agitiral je pri volilcih in je še celo šel k dekanu žugat, da bode prestopil k protestantizmu, ako bi duhovniki še nadalje se za volitev brigali. Lansko leto na cvetličnem dnevu bila je pisarna polna deklet, ki so vpričo uradnika L. in ž njim nagovarjala našega vinotržca Maksa K., da naj kupi- cvetlice in ko je ta odklonil, rekel je L.: »Sie \verden schon noch kommen!« Oba Sv. in L. sta poklicala gospico Milanko Z. k sebi in jo nagovarjala za nemško volitev. Sedaj po volitvi so vsi železniški uradniki msd seboj sklenili, da ne bodo več kupovali mesa pri onem mesarju, pri katerem so dosedaj kupovali, ker ni ž njimi volil. Tako tedaj izvršujejo uradniki južne železnice naravnost bojkot. Cioto>vo je lahko direkcija ponosna na take uradnike, ki še drugim ljudem ne pustijo volilne svobode. Najmanje kar mi zahtevamo od južne železnice je to, da naj pusti naše ljudi pri miru ter da naj njeni uradniki ne rogovilijo ter se naj brigajo samo zase in svoj urad. Iz Polzele. Dopisniku »Slov. Gosp.« v pojasnilo toliko, da bo volilna zmaga takrat in njegovo jahanje tedaj, ako Vsemogočni po daljšem odmoru zopet pošlje kako repatico z nežnim kleopasom, katere pa letos vsled slabega lahko zajahal, samo če že ne bo spaka prestara in ne bodo kje blizu psi preglasno lajali. V Slatini pri Braslovčah je padla s črešnje 50 let stara kočarica Marija Prapotnik, si zlomila hrbtenico in v par urah umrla. Samomor vsled nesrečne ljubezni. V nekem gozdu blizu Zidanega mosta so našli mrtvo 211etno hčerko železničarja Kammerdienerja. Pognala si je kroglo naravnost v srce. Dekle je imelo neko nesrečno razmerje. Iz Šoštanja. Poveljnik tukajšnje orožniške postaje, stražmojster Ivan Kocbek, je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Iz Kapel pri Dobovi. (Že zopet tatovi!) Le malo časa je trajal mir pred tatovi v našem kraju. Pretečeni teden so se zopet oglasili in hoteli vlomiti pri trgovcu Vidmarju, odkotder so šli odgnani k trgovcu Zorčiču, a jim je ttudi tam izpodletelo. Predno so poskušali omenjiene vlome, so vdrli v neko vinsko klet in se tam prav po ceni napili »korajže«. Sumi se, da so bili tatovi prekomejni Hrvatje, a dosti pri nas pokradejo na račun Hrvatov menda tudi domačini. Utonil je v Krškem pri kopanju v Savi dijak Karel Marinček, doma iz Cerkelj na Dolenjskem. Hotel je preplavati Savo, a sredi deroče Save so mu odpovedale moči. Iz Olimja pri Podčetrtku. Tukaj je umrl dne 1. julija od srčne kapi zadet vpokojeni župnik g. Jožef Kotnik. Bil je pri faranih zelo priljubljen in se ni pečal s politiko. Pokojni župnik je .ljubil prav posebno »svoj« vinorodni Vir-šianj. Bodi mu žemljica lahka! Iz Verač. 201etna hčerka kmeta Pustišeka se je dne 1. julija pri kopanju v Sotli vtopila. Po dolgem dvadnievnem iskanju so jo konečno v nekem vrtincu našli. Sploh je Sotla zelo pogu-bonosna; že na stotine ljudi je našlo v njej kruto smrt. Prizadeti rodovini naše sožalje. Nadaljevanje štajerskih novic na 4. strani. »Mariborski Glasnik" dobe le naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K. MARIBORSKI GLASNIK GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA -MARIBOR" V MARIBORU Uredništvo v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 30. Društveno življenjo v mari-boriski okolici. Slovenska društva v okolici Maribora imamo v mislih. Bore malo jih je, društev in življenja in gibanje v njih. In vendar so slovenska društva sploh tista domovja, v katerih se pri nas goji narodna misel, ljubezen do rodne grude in do napredka. Ker je število slovenskih društev v mariborski okolici tako pičlo, zato je naši okolici tuja narodna zavest, to je eden izmed vzrokov, da cvete pri nas nemšku-tarstvo. kakor nikjer na Slovenskem Štajerskem. Treba naim je torej društev v okolici. Po-brežje, Radvanje, Razvanje, Pekre. Karčevina, Lajtersberg — te občine štejejo po ljudskem štetju kakih 8000 prebivacev, med njimi gotovo 6000 Slovencev in vendar v teh občinah ni slovenskega društva. In v daljni okolici? Le tu pa tam zadeneš na kako društvece. sicer ni ničesar. In še ta društva zvečine ne žive, ne, niti ne životarijo. Že leta in leta o marsikaterem teh društev ni bilo slišati ničesar. Da nam vse tako naglo zaspi! Na delo! Že obstoječa društva treba oživiti; kjer jih še ni, pa treba nova društva ustanavljati. Počitnice bi naj bile našim dijakom, zlasti visokošolcem, učiteljem itd. doba intenzivnega podrobnega dela v društvih. Izbrati primerne moči za odbor, vzbuditi v članih smisel za društveno življenje, vžgati v njih čut za vzvišeno narodno delo, to bodi predvsem naloga naših podrobnih delavcev. Gledališke predstave, knjižnice, čitalnice, petje, tambura-nje in godba sploh, družabne igre, predavanja, skupni izleti, medsebojna duševna in gmotna podpora, to je tisto, kar daje našim društvom njih pomembno vsebino. Močna je danes organizacija Slovencev v Mariboru. Čegava zasluga je to? Mar zasluga kake osebnosti, ki bi s svojo izrazitostjo, kakor kaka privlačna sila uplivala na narod? Nikakor ne! Mar gospodarska odvisnost od slovenskih podjetnikov, zavodov? Kam neki! Moč mariborskih Slovencev tiči v onem velikem številu slovenskih društev v Mariboru. Okoli 25 jih je. Uničite ali razpustite ta društva — čez, leto dni bo v Mariboru le še par desetin zavednih ljudij. Mariborska okolica je skoraj brez društev. Da, društva nam treba v slednji politični občini! In prav posebno še v tistih občinah, ki leži proti slovensko-nemški jezikovni meji. Toda ne spečih, živečih društev nam nujno treba! Umrl je v Mariboru v torek 14. t. m. gospod Ernest Horvat, učitelj pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah v 24. letu svoje starosti. Pogreb se vrši v četrtek, dne 16. julija 1914 ob pol 3. popoldne. — N. v m. p. Zaradi razžaljenja rajnega prestolonaslednika ter zaradi odobravanja umora obsojen na 2 meseca zapora. Anton Kežman, dijak 4. razreda mariborske gimnazije, se je imel v torek, 14. malega travna 1914 zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Mariboru zaradi zločina po § 64 k. z. (razžaljenje člana vladarske hiše) ter po § 305 k. z. (odobravanje kaznjivega dejanja). Obtožnica pravi tole: Dan po umoru nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu, torej 29. 6. 1914. sta se Anton Kežman in vojak Jožef Sandukčič v Mariboru menila o sarajevskem zločinu. Sandukčič je vprašal Kež-mana, čemu vise raz hiš črne zastave. Kežman je odgovoril, da vise zato, ker je bil prestolonaslednik umorjen. Na vojakovo vprašanje zakaj je bil umorjen, je potem Kežman odgovoril tako, da je zakrivil po trditvi obtožnice zločin po zgornjih paragrafih. Menila sta se še dalje in politikovala. Obtožba se tiče le gornjih besed. Vojak Sandukčič je sluga pri stotniku J. Rantu. Ves pogovor s KežmanOm je takoj pripovedoval svojemu stotniku, ki je nato ovadil Kežmana pri policiji. Kežmana so nato dne 1. julija zaprli. Kežman prizna, da se je menil s Sandukčičem, taji pa, da bi bil izustil gorenje besede. Glavna razprava se je vršila tajno. Kežman je bil zaradi gori navedenih besed obsojen na 2 meseca zapora. V svojih razlogih je sodišče izjavilo, da veruje pričama Sandukčiču in Rantu in da se je vsled tega odločilo, obsoditi Kežmana. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Vladimir Sernec. Kežman je danes 17 let star; doma je iz Gaberja pri Brežicah, kjer imata njegova roditelja malo kmetijo. Vsled te obsodbe bo fant najbrž izključen iz vseh avstrijskih srednjih šol. Memino, da ga ni človeka, ki bi ne imel sočutja z mladeničem, kateremu se je s to razsodbo uničilo nade- budno življenje. Kajti po zatrjevanju lastnih profesorjev je bil Kežman zelo nadarjen in za svoja leta duševno izredno razvit dijak. Slehernik izmed nas mu more želeti le, da bi ta kazen na njem ne zapustila tistih sledov, ki jih zapusti na slehernem mladostnem — ako že rabimo ta izraz — političnemu zločincu, prva kazen. Slovenci, pozor pred ovaduhi. V današnji številki poročamo o dijaku Kežmanu, ki je bil zaradi razžaljenja rajnega prestolonaslednika obsojen na 2 meseca zopora. Pri okrožni sodniji v Mariboru bo obtoženih v kratkem več oseb zaradi sličnih besed. — Pazite torej, v kakšni družbi se nahajate. Ovaduhov je povsod dovolj, ki ovajajo, če treba, tudi po krivem. Slovenska društva! Doba veselic je tu. Opozarjamo prireditelje, da vrše pri nakupovanju dobitkov za srečolov, ter veseličnih potrebščin sploh, svojo narodno dolžnost. Kupujte le pri slovenskih trgovcih! Društva na deželi, ki žele govornikov ali sploh sotrudnikov pri kaki prireditvi, se naj obrnejo do Narodnega pol. društva »Maribor« v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 30. Iz Selnice ob Dravi. Zvedel sem bil o gonji domačega kaplana proti naprednijakom sploh in proti nekemu naprednemu slovenskemu društvu še posebej, in bilo mi je težko iz vsenarodnih ozirov. Toda, ko sem prečital dopis iz Selnice v zadnji štev. »N. L.«, sem si dejal: No, prav je tako, bode vsaj opustil svojo nesmiselno gonjo, ki ni nikakor v interesu slovenske stvari, ampak le voda na mlin šta-jercijancev in drugih breznarodnih elementov. Mlad je še kaplan, sem si mislil, in ni mogoče, da bi bil že tako daleč zabredel v strankarsko strast, da bi se raje ravsal do zadnjega s slovenskim »liberalcem«, makar bi med tem za njegovim hrbtom vstajale trume grabežljivih tujcev in domačih renegatov, ki bi končno ugonobile oba prepirljivca. Gospod kaplan! Če se res zavedate, da ste sin slovenske matere, če vam klije v srcu ljubezen do slovenske grude, potem tudi vedite, da se nahajate na jezikovni meji, kjer se mora vojevati nacionalen boj, ne pa strankarsko klanje s pripadniki lastnega naroda. Če že ne morete radi svojega stanu gorej omenjenemu društvu celo stati vsaj kot Slovenec ob strani, mu vsaj ne mečite pod noge nezasluženih polen, kajti i ono društvo ima svoj vodilni motiv: vzbuditi in vzgajati ljudstvo do narodne samozavesti, ukrepiti mu duh in telo in mu tako pomagati k sreči in blagostanju. Mariborska moška Ciril - Metodova, podružnica je poslala za mesec rožnik v Ljubljano sledeče prispevke: narodni davek 14 K 70 v, nabiralniki v Nar. domu 13 K, v trgovini V. Weixla 4 K in gospice Vlaste Vrtnikove 6 K; nabrala gospica Danica Starovašnikova za cvetlični dan 50 K, darilo g. Brabenca o priliki dobljene pravde 20 K; za prodano narodno blago 103 K 25 v, skupaj 210 K 95 v. Protestno zborovanje slovenskih železničarjev se je vršilo v soboto, 11. mal. srpana v Narodnem domu v Mariboru. Shod je bil izredno močno obiskan. Zborovalci so protestirali proti nečuvenemu postopanju nemških žel. uradnikov in uslužbencev, ki pri slehrni priliki zasledujejo in zaničujejo slovenske tovariše in slovenski jezik. Društveni tajnik g. Mrak je prispel iz Trsta ter govoril o pomenu organizacije za slovenske železničarje. Shod bo brez dvoma znatno dvignil stanovsko zavest med slovenskimi železničarji v Mariboru! Slovenski delavci! Pristopajte Narodni so-cijalni zvezi, ki ima svojo plačilnico tudi v Mariboru. Uradne ure so med 10. in 11. uro dopoldne v Narodnem domu. Južna železnica in Nemci. Južna železnica je francosko podjetje. In vendar se šopirijo Nemci na tej železnici, kakor bi bila izključno nemška last. Naravnost drzno je vsled tega, ako voli Južna žel. pri volitvah v občine in okrajne zastope z Nemci. In vendar dela tako in drži na ta način pokoncu marsikatero tako-zvano »nemško gnezdo«. Tu bo treba narediti red! Skoke. Pogorela je hiša zakoncev Meglič. Škode je okoli 2600 K. Megliča sta proti požaru zavarovana komaj za 1000 K. Ker so odobravali umor prestolonaslednika, so pripeljali v zapore mariborske okrožne sod-nije viničarskega sina Jožefa Šešerko iz Laj-tersberga, posestnika Miho Polanca iz Pretreža in delavca v Fali, Simona Ogriž, doma iz Koroškega. Oče zakrivil smrt lastnega otroka. Meseca maja smo poročali, da je posestnik Ivan Mari-nič iz Dobrove vozil iz Maribora v Dobrovce voz gnoja. Njegov 131etni sinček Peter je sedel na vozu, dočim je stari Marinič pijan capljal za vozom. Na nepojasnjen način je padel Peter z voza, prišel pod voz in se poškodoval tako, da je še tisti dan umrl. Ivan Marinič, ki je s svojo pijanostjo in malomarnostjo zakrivil smrt svojega otroka, je bil te dni pri okr. sodniji v Mariboru obsojen na dva meseca zapora. Ker je zakričal: Hoch Serbien (živio Srbija) so v Slov. Bistrici zaprli Rudolfa Kempfa, doma iz Stuttgarta v Nemčiji. Ker je zaklical: Živio Prinčič! (morilec prestolonaslednikov) so zaprli odvetniškega uradnika Jožefa Polajmko v Ptuju. Ljubezen mariborskih Nemcev do rajnega prestolonaslednika. Denunciantje ali po domače rečeno ovaduhi — boga mi, to so mariborski Nemci. Kaj vse so pisarili o sokolskem zletu v. Rušah, — kaj vse o slovenskih dijakih. Imeli so pobožno protestantovsko željo, da bi oblasti mariborske Slovence kar vse od kraja zaprle. Pri tem pa se delajo, kakor da ni prestolonaslednik imel udanejših in ljubeznivejših prijateljev od mariborskih Nemcev. No, tisto pa tisto! Kajpada ljubeznivost in udanost, pa mariborski Nemci! Na dan umora so imeli mariborski Nemci veliko ljudsko slavnost v Ljudskem vrtu. Zbranih je bilo par tisoč ljudi. Že popoldne ie bila v Mariboru uradno potrjena vest o prestolonaslednikov! smrti. Kljub temu Nemci veselice niso prekinili, marveč so rajali dalje. In okoli polnoči so švigale po zraku rakete in razsvetljevale mesto in daljno okolico. Slehernik izmed naših ljudij, ki je vedel za sarajevski zločin, je bil osupljen. Naše veselice so utihnile — le mariborski Nemci, ti niso osupnili, niti postali nemi. Rajali so in kričali do ranega jutra. — Glasilo mariborskih Nemcev je potem o tej veselici pisalo, da so sicer proti večeru častniki in vojaki zapustili veselico, da pa je med ostalimi se nadaljevala neprisiljena zabava! No, med mariborskimi Nemci gre govorica, da je več častnikov sicer zapustilo zabavišče, da so se pa kmalu v civilni obleki vrnili! — Menimo, da smo Slovenci bili v tistih žalostnih dneh vendarle še najtaktnejši ljudje. In za takt gre! Saj vendar nikdo ne bo smatral mariborske Nemce za kake avstrijske patriote, ko imajo vendar le Berlin in nemškega cesarja v srcu. Ampak vsaj nekaj takta in nekaj pijetete do umorjenega prestolonaslednika bi bili lehko pokazali. Seve, takt in pijeteta, to je našim Nemcem tuje! Nemški železniški In poštni uradniki v Mariboru. Dan za dnem slišimo pritožbe slovenskega občinstva zaradi sitnarenja od strani nemških železniških in poštnih uradnikov in še posebno uradnic. Na mestu, da bi ti uradniki se potrudili, da postrežejo slehernemu iz občinstva, kakor zahteva to služba, misli večina teh nemških uslužbencev, da je njih prva in glavna službena naloga, sitnariti slovenskim strankam zaradi slovenskega jezika. Večina uradnikov sploh slovenski ne zna. To se da razlagati samo na dva načina: ali so ti uradniki tako zabiti, da se slovenščine naučiti ne morejo ali pa znajo naš jezik, pa ga govoriti ne marajo. V obeh slučajih niso zmožni uradovati v Mariboru. Že interes službe zahteva, da obvlada sleherni uradnik v Mariboru slovenski in nemški jezik. Kdor ne obvlada slovenščine, naj gre na Prusko ali pa v kako gornještajersko gnezdo, tam bo morda za rabo, pri nas ni vporabljiv. Najmanj pa moremo rabiti take uradnike, ki v uradu poli-tikujejo in uganjajo narodnostne komedije. Posebno nemški železniški uradniki naj ne pozabijo, da Južna železmica ni kako nemško, ampak da je francosko podjetje. Prepričani so lahko, da bodo Francozje take nemške zgagar-je kmalu naučili kozjih molitvic! In nič potem ne bo pomagalo javkanje. Ta bi pa bila res lepa, da bi razni nemčurski uradniki Južne železnice na slovenskih tleh vlekli plačo samo za to, da hujskajo proti Slovencem. Tezna. Naša občina se širi leto za letom bolj, a slovenski živelj propada v njej vedno bolj in bolj! Kje ste zidarji, da nam sezidate slovensko zavetišče, kje vojščaki, da nam otmete dom?! Matura na javnem ženskem učiteljišču V Mariboru. Od 31 kandidatinj jih je naredilo maturo z odliko 7. Le 2 kandidatinji imata po-skušnjo po počitnicah. Med maturantinjami je nekaj Slovenk. Kamilica pri Mariboru. Simon Doberšek iz Laporja, ki je bil nazadnje uslužben za kovača pri posestniku Hlebiču pri Sv. Križu nad Mariborom, je prejšnji petek na poti iz Kamnice na Rošpah zlorabil 81etno dekletce Slugič. Dober-ška so zaprli. Fala. Pri elektrarni zaposleni delavec Kar! Jeležič iz Ogrskega je spolno zlorabil 271etno slaboumno Apokmijo Lederer. Gnusa so zaprli. Ponarejena menica. V Dobrenji nad Mariborom sta imela prav čedno kmetijo Anton in Neža Marinšek. Antonu Marinšeku pa je delo mrzelo. Gospodarstvo je šlo rakovo pot in letos je M. prodal kmetijo s pomočjo Sudmarke nekemu Nemcu Sch. Kupninski ostanek je plačal Sch. na ta način, da je dal Antonu M. menico za 278 K, Neži M. pa za 412 K. Anton M. pa je svoji ženi Neži izmaknil menico za 412 K, si kupil menično golico in na njej ponaredil podpise. To ponarejeno menico je potem spravil nazaj na tisto mesto, kjer je prej imela Neža M. shranjeno pravo menico. Pravo menico pa je M. prodal mešetarju Rokavcu. Sch., ki za to goljufijo Marinšekovo ni vedel, je sprejel seve menico Neže M. in ji plačal 412 K. Ko je pozneje zahteval tudi Rokavec plačilo, se je izkazalo, da je Sch. dobil ponarejeno menico. — A. Ma-rinšeka, ki je že prej enkrat ponaredil podpis na nekem dolžnem pismu, so sedaj zaprli. Žalosten konec kmeta! V Jazbincth je strela udarila v viničarijo nadučitelja Ježovnika in ubila viničarja F. Roj-ka ter onesvestila njegovo mater, ženo in otroka. Viničarija je v nekaj trenotkih docela pogorela. Drobne mariborske novice. V pondeljek je pri vajah utonil vojak tukajšnjega pijonirskega bataljona. Pri tem bataljonu so samomori in druge nesreče na dnevnem redu! — Po mariborski okolici se klati stekel pes. — Sem je prispel veliki cirkus Kludsky. Iz Dobove (A Savi. Tukajšnja Ciril Metodova podružnica priredi v nedeljo 19. julija veselico na posestvu g. Kovačiča. Na sporedu je godba, ples, šaljiva pošta, srečolov itd. Kdor se hoče prav neprisiljeno zabavati, naj poseti veselico, ki se začne popoldne ob pol 4, uri. Iz St. Petra pod Sv. Gorami, Eden od naših »miroljubnih« klerikalcev se je oglasil zopet v »Slov. Gosp.« Res je, da se pri nas ljudstvo zbira in organizira; a godi se to brez klerikalnih kolovodij in tudi brez dr. Kunejevega poduka. Lepo pa je od dr. Kuneja, da drži z nami kmeti in smo mu zato tudi prav hvaležni. Ce se bahate, koliko vas je, vam pustimo to prazno veselje. Seve, klerikalni mogotci v Št. Petru pridejo malo med nas kmete, drugače bi dostikrat čuli tožbe: Kaj me je hudič zmotil, sram me je, da sem se pri občinskih volitvah naši kmečki stranki izneveril. Le ne vriskajte prehitro, se bodemo še videli pri občinskih volitvah, ljubi kikci ali klerikalci. In kaj imate slabo vest in strah pred posledicami, da se tako bojite nove posojilnice? Iz Vurberga. Žena gostilničarja Tomaža Golob je dne 1. t. m. pri zalivamtju rož tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. —-Sadna letina pri nas prav lepo kaže; slive, jabolka in orehi so posebno polni. Če nas bo Bog obvaroval toče, bomo imeli še dokaj ugodno letino. Iz Ormoža. V tukajšnji bolniščnici nemškega vitežkega reda je umrl ljutomerski (in poprej ormoški) davčni uradnik Anton Urschitz. Pokojnik je bil sicer slovenskega pokolenja, a je bil vkljub temu strasten nemškutar. Iz Stoperc v ptujskem okraju smo prejeli od tamošnjega kmetovalca dopis, v katerem se opisuje škoda, ki jo je napravila povodenj v preteklem mesecu in se obenem obsoja državnega poslanca Brenčiča, da kmetom noče prav nič pomagati. Taki so klerikalni poslanci vedno! Iz Ormoža. G. župnik Andrej Gliebe v Ormožu postal je dekan za velikonedeljsko žu-panijo s sedežem v Ormožu. V sredi t. m. začne po župnijah vizitacije in s skušnjami iz vero-nauka. Iz Ormoža. Te dni razpošilja zadruga za rejo konjev za ormoški okraj vabila k občnemu zboru, katera so pa pisana v blaženi nemščini, akoravno so člani po večini slovenski kmetje, katerih veliko število sploh nemški ne razume. Podpisan je podnačelnik Petek, kateri je strašno hud slovenski klerikalec in hoče pohrustati vsacega slovenskega naprednjaka, a se seveda kaj rad pajdaši s tukajšnjimi hudo liberalnimi nemškutarji. Ali vas ni, g. Petek, sram podpisati nemško vabilo naslovljeno na vaše sosede, zaveden slovenske kmete. Članom zadruge pa svetujemo, da se kaj tacega in enakega ne pustijo več dopasti. Iz Poljčan. Minolo sredo popoldne je posestnik Gaberc tako neumno podil s svojimi konji, da sta prišla pod voz prevžitkar Lovren-čič in njegov sin. Oba sta ranjena. Umrl je dne 6. julija g. Josip M i h e 1 i č, nadučitelj pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Blagemu možu blag spomin! V Radincih pri Radgoni se je spustil v pondeljek 6. julija na zemljo zrakoplov z dvema potnikoma. Bila sta to profesor Fliedman in pravnik Engel. Vzdignila sta se v Monakovem V zrak 4. julija ob 6. popoldne in sedla na zemljo 6. julija ob tričetrt na 2. popoldne. Domačini so zrakoplovcema vljudno pomagali pri spravljanju zrakoplova, na kolodvor. Od sv. Vida pod Ptu]em. Pošestnici vdovi Barbari Nahberger in posestniku Šimenku so zgorela vsa poslopja. Šimenko je povrh še prešjnji dan zvedel, da se mu je sin, ki je bil pri vojakih, utopil. Iz Ljutomera. Sevrovo gostilno na Glavnem trgu je kupil s posestvom vred Rakovec iz Podgradja. Nazadovanje slovenske posesti v ormoško-Ijutomerskih goricah. Od Sv. Miklavža pri Ormožu pišejo »Slov. Narodu«: 2e nekaj let sem opazujejo za naše gospodarske razmere žalostno dejstvo, da prehajajo naši vinogradi iz rok slovenskega kmeta v roke nekaterih nemških mogotcev, ki so si nakopičili naših vinogradnih goric. Pred leti, ko se je pojavila v naših krajih trtna uš, niso mogli naši kmetje zmagovati ogromnega dela in stroškov, ki so bili z novim nasadom združeni. In tako se je zgodilo, da so slovenski kmetje začeli prodajati svoje vinograde globoko pod resnično vrednostjo nekaterim nemškim vinskim veletržcem, ki so z majhnim kapitalom si naredili nove gorice in vlečejo sedaj iz naših krajev iz vina velikanski dobiček. Omenjamo le nekatere: FUrst, Kleinoschegg, Fischerauer, ki so za majhno ceno pokupili v našh krajih že ogromno množino vinogradov, iz katerih pridelujejo potem najboljša butelj-ska vina. Zalagajo z njimi skoraj ves naš vinski trg in tlačijo tako cene pridelku našega kmeta. Skrajni čas je gotovo že, da naredimo enkrat vendar jez nemškemu prodiranju v naše Slovenske gorice. Gotovo je to naloga cele Slovenije, da ohrani svojo zemljo, ki je tako bogata na prirodnih darovih, svojemu ljudstvu. Opozoriti hočemo slovensko javnost, da je zopet pri nas naprodaj velikansko posestvo, obstoječe iz samih vinogradov, po katerem pa že Nemci stegujejo svoje roke. Na naših večjih slovenskih vinskih trgovcih je ležeče, da ohranijo to posest, ki je sodnijsko cenjena na 27.000 kron, slovensko. Če nesejo naši vinogradi Nemcem ogromne dobičke, če tudi stanujejo v Gradcu, v Ljubnem na Zg. Štajerskem itd., zakaj bi jih Slovencem ne. Saj se tudi pri nas na Slovenskem stoči ogromna množina najboljših vin, katera se premnogokrat kupujejo od nemških prekupcev. Dotična posest obstoji iz samih lepih vinogradov, 2 ali 3 viničarij in še nekaj polja in je oddaljeno od Ormoža kako poldrugo uro. Naprosili smo moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Ormožu, ki bode rade-volje šla ev. reflektantom na roko ter jim dala vsa najpodrobnejša pojasnila o tem posestvu. Obračati se je torej na njo. Iz Stare ceste pri Ljutomeru. Na zadnji napad v »Slov. Gospodarju« sledeče: Pogledu »iz oči v oči« sem vendar na razpolago, kot pogoj stavim Ie, da je dotičnik vreden pogledati poštenjaku v oči. Z moralnimi propalicami ne maram imeti opravka. — Kakor nisem skrival in spreminjal nikdar svojega prepričanja, tako se nisem skrival nikdar za kakim imenom. — Iv. T o m a ž i č. Iz Ljutomera. Ciril - Metodova slavnost, ki se je vsled smrti prestolonaslednika preložila, se vrši v nedeljo, dne 19. julija 1914 v Ser-Šenovem logu po istem sporedu, kakor je bil določen prvotno. Opozarjamo na to slavnost vsa sosedna društva in pričakujemo obilne udeležbe v naši slavni prleški prestolnici. Iz učiteljske službe. Na enorazredni ljudski šoli pri Mariji na Reki, okraj Vransko, je razpisano mesto učitelja in voditelja; istotako je izpolniti na štirirazredni ljudski šoli v Št. Vidu pri Grobelnem definitivno učiteljsko mesto. Prošnje za obe mesti je vlagati do dne 25. julija. Naša narodna zaspanost. V graških dnevnikih beremo dan za dnevom o darovih nemških trških in celo kmečkih občin na Štajerskem za »Sudmarko« in »Schulverein«, Koliko je slovenskih trških in kmečkih občin na Štajerskem, ki žrtvujejo kako kronco za Ciril-Metodovo družbo? Od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Tukajšnje okrajno sodišče sprejme s 1. oktobrom t, j. dva pisarniška pomočnika. Iz Gradca. Prejšnjo nedeljo ponoči sta trčila na graškem južnem kolodvoru skupaj dva tovorna vlaka. Materijalna škoda je zelo velika, ranjen je bil le en zavirač na nogah. Vzrok: površnost v službi. Imenovan je računski asistent pri namest-niji Jožef Hočevar za računskega oficiala. Iz Gradca. V soboto, dne 11. julija je bil promoviran na graškem vseučilišču starejšina akad. tehn. društva »Triglav«, abs. iur. Ivan Vidmar za doktorja prava. Čestitamo! Iz Luč. Tvrdka Urbane v Ljubljani je za tukajšnje uboge učence podarila znaten znesek, za kateri dar se ji izreka presrčna zahvala. Iz Ormoža. (Razmere na tukajšnji c. kr. sodniji.) Govori se že dalje časa po Ormožu, da sta si tukajšnja dva nemška sodnika radi neke jezikovne afere hudo v laseh. Imena še za danes zamolčimo. Pravi se celo, da sta prišla radi tega oba v disciplinarno preiskavo in da si je jeden najel za zastopnika dr. Detpina, Iz Središča. Društvo »Sokol« se zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem in sotrudnikom, kateri so pripomogli z denarjem, z dobitki oz. s svojim sodelovanjem k tako lepemu vspehu tombole. Na zdar! Deželni gozdarski nadzornik je izdal o štajerskem v 1. 1913. jako zanimivo poročilo. Iz istega posnemamo, da je zgorelo lani na Štajerskem v 68 slučajih 96 hektarjev gozda; škode je bilo nad 35.000 K. Lesne cene se v splošnem niso spremenile; bilo je pa opažati rahlo nazadovanje, ker je stavbna obrt skoraj popolnoma počivala. Gozda se je lani skrčilo 291 ha, največ na Sp. Štajerskem; zasaja se pa pridno in se je v zadnjih 10 letih gozdna površina v celi deželi povečala. Iz 15 vrtov se je oddalo v nasad nad 8 milijonov gozdnih drevesc; na Sp. Štajerskem se kaže potreba po napravi državnega vrta za nasad listovcev. V Zabukovju pri Sevnici so zmagali pri občinskih volitvah naprednjaki. Živeli! drugi pa nekega drugega, baje mariborskega odvetnika. Ne vemo, če je tako razmerje med sodniki pravosodstvu koristno, mi bi dvomili. Iz Ljutomera. Franc Jožefova šola v Ljutomeru je prestavila svojo šolarsko prireditev na nedeljo 2. avgusta t. 1. Domača in sosedna društva se naj blagohotno ozirajo na to že dolgo zaželjeno prireditev. Natančni spored sledi pravočasno. Steklina v ptujskem političnem okraju. Z ozirom na to, da se v ptujskem političnem okraju steklina očividno hitro širi in ker se slučaji, da stekli psi grizejo ljudi, množijo, se prebivalstvo opozarja, da je po § 41. zakona o živalski kugi vsakdo dolžan takoj usmrtiti njemu spadajoče ali izročeno živinče, ki pride v dotiko s steklim ali stekline sumnim živinčetom ali na katerem se pojavijo znaki stekline ali na katerih se opazijo le stekline sumni znaki. Ob enem je to naznaniti občinskemu predstojniku. Pri psu se najprej opazi steklina v tem, da se spremeni v navadnem vedenju: psi postanejo renčavi in neprijazni, nemirni in plašni ali leni in čemerni; večkrat se zakopljejo ali skrijejo; svojih gospodarjev ne slušajo več in v njih se pojavi neka sila, da bi pobegnili; jedo malo ah pa popolnoma nič; nasprotno pa se kaže nagnjenje, da hočejo požreti neprebavljive stvari, kakor les, slamo, perje, usnje in jednako in li-zati mrzle predmete, kakor kamenje, kovine in jednake, vodo iz lastne scalnice. Ko so te prikazni, kojih pojav je začetek pasje stekline, trajale en do dva dni, sili pes vedno bolj in bolj od hiše in se hoče potepati in okrog klatiti; postanejo silno grizljivi, posebno napram drugim psom, mačkam in večjim domačim živalim; glas je hripav in neprijeten, pri lajanju tulijo iin renče. To se prikaže napadoma; med napadi je živinče brezzavestno. V dobi med napadi ležijo psi mirno, lahko pa jih z ropotom, z dotikanjem s palico, ali s svetlo lučjo vznemirimo in začnejo tekati. Vode se pravzaprav stekli psi ne boje, ne jedo popolnoma nič več, pač pa hočejo požirati neprebavljive in celo ostudne reči. Psi hitro oslabe, postanejo neprijetne zunanjosti, oči so kalne, vpadnjene, njih dlaka je brez svita in razmršena. Končno postanejo v zadnjem delu in spodnji čeljusti hromi in slabotni, napadi po-nehavajo in največkrat med petim in sedmim dnevom bolezni poginejo. Te prikazni se naj-razločneje opazujejo pri tako imenovani besni steklini. Pri tako imenovani tihi steklini se opazi, da pes manj grize, se ne klati toliko okrog in tudi ni tako razburjen in nemiren; bolna živinčeta so bolj tiha, in žalostna, hitro oslabe in ohrome. V naslednjem so navedene v kratkem prikazni, iz katerih se izcimi steklina: V začetku se psi spremenijo v vedenju, nočejo več jesti, nato se pojavlja sila, da bi odtekli in se klatili okrog, zelo radi grizejo, glas se spremeni in napadi teh prikazni so vedno močnejši. Povsod se je strogo ravnati po odrejenem poostrenem pasjem zaporu, da se zabrani in zatre razširjanje nevarne bolezni. C. kr. uradni vodja: Dr. Netoliczka m. p. Od Sv. Barbare v Halozah. Nedelja, dne 21. junija je za Barbaro velikega pomena in se lahko zapiše v domačo zgodovino z velikimi črkami. Vkljub temu, da je kraj od železnice oddaljen kakšnih 10 km, se je vršila v njem velika sokolska veselica, ki se lahko kosa z marsikatero mestno. Čez tisoč ljudi se je zbralo na posojilniškem vrtu, še bratje Hrvati so prišli v lepem številu. Goste je pozdravil g. učitelj Ciril Vobič in povdarjal važnost prireditve. Potem so nastopili sokoli v prostih vajah, na drogu in bradlji. Kar nato je imel delavni g. doktor Gosak lep slavnostni govor. Ko se je storila noč, so nastopili varaždinski sokoli na Gruškovcu, kjer se je ves dan streljalo, z gorečimi bakljami. Zelo lepe vaje so izvajali tam zgoraj v črno pokritem nebesnem stropu. Ve-seličnemu odseku se moramo res prav iskreno zahvaliti za izborno uspelo veselico, posebno pa onim, ki so se toliko trudili, kakor gdčna. Kovačičeva, ga. Vobičeva, g. Vobič in g. Kosi. ki Že veliko let tiho delajo med ljudstvom. BarbarČani so pokazali, da veliko zmorejo, če v Celju, Graška cesta 43 prevzame vss v svoja stroko spadajoča dela, kakor siikanjfe sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, les. Zntcrne cene. . Bere. D Močna, okusna in zdrava ^r.uKi dalmatinska vina SSS Zahtevajte eenik in vzorce! Denarni zarod spodnještajerskega trgovat va in obrtništva I Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju, ilfge M JMtfiee otf vsakega Ia j* etasteje p« M JI _ AJ •traja tekoče nEmc _. Izkaso ia abjarij« cplofa ne «eaice ia kopne terjatve, prevzem* zavese, eskrboje •poze dezame poste po IW" zajkuiiztnejSli pogojih. le hočejo. Lepo bi bito, če bi jih začeli posnemati še drugi kraji na deželi. Vinogradniki, pozor pred peronosporo! Letošnje vreme je zelo ugodno razvoju perono-spre, katero že lahko kjesibodi zasledimo. Nujno se torej priporoča škropiti vinograde letos v krajših presledkih in prav temeljito politi tudi grozdeke. Obenem ne pozabiti na žveplanje trt, kajti tudi plesnoba nas lahko letos prav neprijetno preseneti. Iz ormoških goric. Letos se vreme nikakor ne more ustanoviti. Vedno deževje je povzročilo, da je že cvet zaostal. Dobro je grozdje, če v lepem odevete in to kmalu. Dosedaj pa še cvete komaj izabela in amerikanski divjaki in nekatere zgodnje vrste. Peronospore še ni videti, pač pa se je na trsju (burgundcu, poščipu in izabeli) pokazala neka dosedaj nepoznana, stenici podobna grinta. Vsesava se na starejše rozge in s tem uničuje trs. Gg. strokovnjaki in potovalni učitelji, od vas pričakujemo pojasnila in pouka. Narodna čitalnica v Ptuju. 23. junija t. 1. minilo 50 let, odkar je imela Narodna čitalnica v Ptuju svojo prvo veliko skupščino. Kako potrebna je bila, se razvidi že iz tega, da se je udeležilo prve skupščine blizu 70 udov, ki so se »odlikovali po vednosti in socialni veljavi. Svojo prvo veliko ustanovno slavnost pa je imela šele .5. septembra istega leta. Zato je tudi sedanji čitalniški odbor sklenil proslaviti 501etnico z enako slavnostjo, ki se bo vršila en dan kasneje, t. j. 6. septembra t. L, h kateri pričakuje istotako obilega poseta. V Mihalovcih pri Ormožu je proti toči streljal čevljar J. Štucl. Ko je vrtal neki možnar, ki je bil nabit še od lanskega leta in se takrat ni hotel užgati, se je isti hipoma vnel, ter je ves naboj prasnil v nesrečnega strelca. Obžgalo mu je lice, Obrvi in brke in tudi obleka mu je že Beležke. Ogerski ministrski predsednik grof Tizsa je govoril v Ogerskem državnem zboru te dni o »veleizdajalstvu« med Jugoslovani. Naglašal je odločno, da so Srbi na Hrvaškem in v Slavoniji zvest, cesarju in državi udan narod. Med Hrvati obstoja gotova politična. stranka (pravaši in frankovci), ki vedno zelo glasno povdarjal lastno zvestobo do države in sumniči brez povoda Srbe; ta stranka hoče le na- praviti za se političen dobiček. — Isto, kar je to povedal grof Tizsa o hrvaških pravaših, velja tudi za naše spodnještajerske nemškutarje. S tem, da sumničijo nas Slovence veleizdajal-stva, ki ga med nami ni, hočejo zopet priti po celi deželi do moči in še huje tlačiti nas Slovence. Sprememb v notranji politiki in tudi vojske s Srbijo ne bo. O stališču, ki ga je zavzelo zadntje ministrsko posvetovanje k položaju, kakor je nastal po sarajevskem atentatu, poročajo dunajski časopisi; Samo ob sebi umevno je, da pripravlja naša monarhija s popolno mirnostjo velesile in s skrajno vestnostjo vsak sklep in da mora vsak sklep naravno šele do-zoreti, predno se izvede, Ker ob tej uri preiskava o sarajevskih atentatih še ni končana, je treba vsa poročila o skorajšnji diplomatični akciji v Belgradu označiti kot popolnoma brez podlage. Grof Berchtold je predložil cesarju v Išlu sklepe skupne ministrske konference. Danes je mogoče samo to reči, da se se ti sklepi tikali, kakor se je svoj čas poročalo, samo notranjih reform v Bosni, —■ Gotovo je skoro, da je prišla tudi doba, v kateri se bo Slovence na Štajerskem in Koroškem pritiskalo še huje ob steno ko doslej. Nemške trdnjave izdane Rusiji. V Nemčiji so prišli na sled enako velikemu vohunstvu kakor ga je uganjal pri nas znani praški Redi. Načrti vseh nemških zahodnih utrdb so bili prodani Rusiji. Glavni krivec je vojaški inženir Kurt Kaul. V Belgradu je nagloma umrl ruski poslanik Nikolaj pl. Hartwig. Bil je velik prijatelj Srbije in prepričan Slovan. Kako pa v Albaniji? Sarajevski dogodki so popolnoma odvrnili našo pozornost od dogodkov v Albaniji. Tam je od dne do dne slabše za novega kneza Wieda. On vlada samo še v mestecu Draču, ki so ga utrdili od vseh strani z okopi in bodečo žico. Drugod pa so vstaši gospodarji. Mesto za mestom se jim udaja in jasno je, da bode moral Wied zapustiti Albanijo. Novi prestolonaslednik Kari Franc Jožef bode na izrecno željo in cesarjevo povelje opustil aktivno vojaško službo in se bode posvetil političnim in državnopravnirn študijam. Pri teh študijah mu bodeta dodeljena dva visoka uradnika kot voditelja. Posebno presenečenje je vzbudilo v poučenih političnih krogih dejstvo. da je cesar odločno izrazil željo, naj se upravne prestolonaslednikove študije tako povspešijo, da bodo končane vsaj do konca tega leta. Med Rimom in Srbijo se je sklenil in podpisal te dni konkordat, v katerem so se uredile cerkvene razmere v Srbiji živečih katolikov. Papež si je pridržal pravico, da dovoli vporabo slovanskega bogoslužja le v župnijah, ki bodo to zahtevale. Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. Martin Kos, pos. v Sromljah pri Brežicah K 10, vsoto je vposlala gdč. učiteljica Cilka Erzin. Moška C. M. podružnica v Celju je nakazala K 12, darilo slovenskega koncipijenta pri poslovilnem večeru od koncipijentovskega stanu. Podružnica jugoslov. železničarjev v Mariboru je poslala med drugim 11 K 35 v, nabranih na društvenem izetu v Hočah po gospici Žabkarjevi, k temu darilo cvetk gospe Zabkar in Schwarz, nabrano na slavnosti 10. 5. t. 1. po g. Dolaru 11 K 98 v in vesela družba Eksler Zamuda 3 K 10 v. Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se vrši sprejem učencev izključno le v jesenskem terminu pred pričetkom novega šolskega leta in sicer se vpisujejo učenci vedno vsake tri dni pred otvoritvijo vsake učne priredbe. Natanč-neii podatki se nahajajo na črni deski zavoda, objavili se bodo pa pravočasno tudi po domačih dnevnikih in druzih listih. Bombo ie vrgel med Slovence neki Lah v Trstu pri sv. Jakobu, kjer so priredlii Sokoli javno telovadbo. Veselica je prav dobro uspela in vsi so bili prav židane volje, ko se je ob 11. uri ponoči naenkrat zaslišal strahovit pok. Ko se je strah polegel, so našli razleteno bombo, ki je bila napolnjena z narezanim železom. Raz-počila se je s tako močjo, da se je razpočil zid, v katerega je priletela. Na veselični prostor jo je vrgel neki Italijan, ki ga išče sedaj policija. Če bi bomba ne bila priletela v zid, bi ubila veliko število Slovencev. Kmetijski vestnik. Kmetijstvo na Tirolskem. (Dopis kmeta.) Hrepeneč po izpopolnitvi svoje kmetijske naobrazbe, sem se bil namenil i letos obiskati kraje, ki so na glasu po umnem in modernem Vse bolezni dihal pljučne bolezni kašelj, nahod, influenco In astmo Sfrolinom ,Roche'. Izborni blagodejni učinek izdelka se kmalu opazi. Neprijetno ponočno potenje izgine. Tek in telesna teža rasteta. Sirolinu »Roche* lastna zdravilna moč se je izkazala že skozi 15 let. Manjvredne ponaredbe in takozvane nadomestne izdelke odločno zavrnite in zahtevajte izrecno sirolin .Roche" v originalnem zavoju. Sirolin „Roche" se dobi v vseh lekarnah po 4 K. Pozor luni Ravnokar iznajden najbolj priporočljiv in preizkušen termometer (toplomer) za hmeljske sušilnice :: dobi se edino v galanterijski in modni trgovini :: • Priča & Kramar, Celje. obdelovanju zemlje daleč po svetu. Letos sem šel na Tirolsko. Tri kmetijske panoge ima Tirolska posebno razvite: vinorejo, sadjerejo in živinorejo. Naši vinogradi so res lepi, so okras vsakega posestva, a imajo vendar v primeri s tirolskimi nedostatke. Pri nas se s primeroma večjimi stroški manj doseže kot na Tirolskem. Ob železniški progi Franzensfeste - Ala v južnem Tirolskem, koder sem se vozil začetkom maja, se razprostirajo vinogradi naravnost bajno krasno razvrščeni; gledalec nehote spozna, da je tu dovršenost, ki je v najlepšem soglasju z naravo samo. Namen mi je tukaj pokazati, kako zna Tirolec vsak košček zemlje tako uporabiti, da mu donaša vsestranskih koristi za življenje. Trs je nasajen v ravnih vrstah in sicer trs od trsa približno 30—50 cm, vrsta od vrste 2 m. Trs drže v zraku krog 2 m visoki stebri, ki so s prečnicami med seboj zvezani, tako da dobimo nekakšen špalir. Od stebra do stebra je napeljana žica, po kateri se trs spenja, dokler se v podobi oboka ne združi s trsom druge vrste. Trs je nenavadno krepak in sicer po zatrdilu ' tamoSnjega strokovnjaka zato, ker ga obrezujejo, dokler še ne teče, ne puščajo dolgih šparonov, ga škrope z galico takoj, ko se prikaže mladičje. Onoje z umetnimi gnojili, kakor s kalijevo soljo celo čez leto. Da se jim trud stotero poplača, sem se dovolj na lastne oči prepričal. Ker je vrsta od vrste 2 m oddaljena, je še vmes dosti prostora, ki ga pa ne puščajo praznega. Kjer tvorita dve vrsti, sklenjajoči se v strop, skozi katerega težko prodro solnč-ni žarki, nekakšen špalir, tam (pod špaljrjem) raste enoletna detelja, da je veselje. Med vrstami, ki je vsaka na drugo stran nagnjena, je posajen riž, tu ali tam tudi oves, pšenica ali celo trava, ki je bila v začetku junija 1 m visoka. Tako neguje napredni Tirolec svojo vinsko trto, ki mu je v pravo veselje in v ponos, ter, kar je največ vredno, v korist. Zidanice so v lepem redu razvrščene po holmih, belo pobeljene, svetlikajoč se v solncu kot ovce na zelenih pašnikih. Ni mi treba omenjati, da tirolsko sadje slovi po svoji kakovosti širom sveta ter da se z njim težko tekmuje. Zapomni si, dragi slov. sadjerejec, če hočeš imeti od sadnega drevja dobiček, moraš ga ravno tako negovati kot vsako drugo rastlino in ne misli, da je dosti drevesce posaditi in potem' se ne brigati več zanj. Drevesa sade tam 7 m narazen, ne več, ker potem vedno umno skrbe, da se krona ne razraste na širokost, temveč jo obrezujejo tako, da se v podobi piramide vspenja v zrak. Debla se vestno vsako pomlad in jesen očistijo, vsako pomlad se pod krono zemlja zrahlja v podobi kolobarja ter se pridno z gnojmico zaliva na ta način, da se zvrta luknja v zemljo in se zasuje s šodrom, skoz katerega se vliva gnojnica, ki pride na ta način do korenine. Sploh se Tirolci z vso navdušenostjo zavzemajo za sadno drevje, dobro vedoč, da jim prinaša lepe dobičke. Koliko je pri nas v tem oziru pomanjkljivega! Marsikdo tarna, da ga rodna zemlja ne more rediti, a se ne gane, da bi storil kaj za zboljšanje in mirno gleda, kako mu praprot bujno poganja tam, kjer bi imelo rasti sadno drevo. Seveda so tudi pri nas v tem oziru izjeme, toda tako redke, da mie pridejo niti v poštev. Slovenski kmetje, posnemajte marljive Tirolce, porabite vsak košček zemlje in prenehalo bo tisto drvenje v tujino, ker nam bo domovina po umnem obdelovanju zemlje dala vse pogoje za življenje. tati laziiiiaite nas Juhi i"! Slavno, že skozi 40 let tisočkrat preskušano in izborno se obnašajoče antiseptično Praško domače mazilo čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolečine, vpliva na hitro ozdravljenje in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni biši. 1 puščica 70 v, se razpošilja vsak dan proti predplačilu, 4 puščice la K 3*16 10 puščic za K T— poštnine prosto na vsako postajo. B. FRAGNER, JSMK2 lekarna »Pri črnem orlu" PRAGA, Mala stran, ogel Herodove al. it 203 Zaloge v vseb avstro-ogrskih lekarnah. Mala oznanila. G A N 0 I L 0 N A L je čaj, ki je prepariran iz najboljših rastlin in se rabi kot domače zdravilo proti boleznim na živcih z uspehom. Ta čaj upliva pomirjevalno na živce, lajša bolečine, dela kri, pospešuje spanje in telesne moči. — Čaj ne vsebuje nobenih omamlja-jočih primesi. Ta čaj ima na prodaj edino-le e. [In kr. dvorni ter nad-vojv. založnik Julij Bittner lekarnar, Reichenau, Sp. Avstr. Cena ene škatlje z navodilom za porabo znaša 3 K. \ Dobi se v vseh lekarnah; kjer ne, proti predplačilu 3 K franko po pošti, 'Dobroidoča trgovina pri veliki celjski tovarni se proda pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe pod K. L. na „Nar. List" v Celju. Ura kot reklama Kdor hoče imeti za-stonj ure in sicer elegantno perzijsko uro za gospode ali dame, kakor želi, naj piše Trgovina z urami F. Sehmidt, Praga — Vinogradi. Oddasta se v Celju, Dolgopolje 23 s 1. avg. tanovami, eno s sobo in kuhinjo, drugo z dvema sobama in kuhinjo. Sedlarski pomočnik in pomočnik se iščeta. — Jakob Kralj, sedlar, Železniki, Gorenjsko. Naprodaj je posestvo v celjski okolici, obstoječe iz-hiše s kuhinjo, 1 sobo, 2 sobicama, kletjo, hlevom za govejo živino in za praSice, podom za seno. Zraven je 12.000 kvadrat metrov zemljišča. — Cena znaša 7.400 kron. Naslov pove uprava tega lista. Mnogo miljonov steklenic za konzerve Aparati za vkuhavanje j pocenijo konserve za domačo rabo Nova iznajdba: Dreyerjev aparat flR e X" za sadne ] soke. „Rex" družba zal izdelovanj e steklenic za kon-1 serve v Hamburgu. Glavna zaloga: Dnnaj I VII, Neubaugasse 81.1 V Celju jih prodajal M. Rancb. Ivan Vobravc k slikar in pleskar* Videm, sprejme n pomočnika inučenca. V celjskem .Narodnem domu* se odda v najem lokal za trgovino s 1. avgustom t. L, dalje bodeta še dve drugi trgovini v isti hiši za dobiti v najem s 1. januarjem 1915. Nudi se tedaj prilika za etabliranje narodnih trgovcev na lepem prometnem mestu. Pojasnila daje Posojilnica v Celju. Dve lepi kmečki posestvi v sredini Savinjske doline z dobrimi, deloma novimi poslopji in 15 oziroma 20 orali zemljišča se prodata pod ugodnimi pogoji. Več pove Albin Mikuš, obč. tajnik v Žalcu. Spreten pisarniški pomočnik popolnoma vešč nemščine in slovenščine v besedi in pisavi, mren strojepisec in zanesljiv pre-stavljalec v slovenščino, se takoj sprejme pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju. RAZGLAS. Naprava nove šolske sobe v tukajšnji javni ljudski šoli se bo po javni zniže-valni dražbi oddala dne 25. julija t. 1. ob 11. dopoldne. Glasom preračuna znašajo vsa zidarska, tesarska, mizarska in druga dela skupaj 2450 K 10 v ter se bo oddalo vse delo skupaj najnižjemu ponudniku. Pred dražbo je položiti varščine 10%,. Proračun in načrt je razpoložen podjetnikom v občinskem uradu ob uradnih urah na upogled. Krajni šolski svet v Sevnici, dne 3. julija 1914. Načelnik: L. Smole. V-MH J i " "o 1 < :£. f S -—ti-II-II—| i . .1! 1 j' ■ > > pjj—: -n o "J o. m : \ «* bc 1 2 -L .o 1 ® \ CeIJ Man | Slov 1-IF* ^ Delavnica za popravila. ' | e, Oreška cest [bor, Gosposka n en jgradec, Glavn -— IH"HI * —- - L CK U 1 * f a 33 j 1. 3« |J_ litrg ff !Čudovito zdravilo! a> ca V-> V V •a o Cl O o "čo O C •5 tu proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnemu katarju mehurja je naravna rndninska voda »Marijin vrelec4 Gor. Gabernik, Poljčane. Glavni zalagatelj za celjski okraj: ANTON KOLENC veletrgovina v CELJU. 5 a o QTQ M •o T N* S £L sr ca ■O. 55* S » s p < •o o &S. nT o. Pozor ! Radi ogromne zaloge pošljem ta 37 + 37 -f 18 cm, odprtina livnika 50 cm, z zvončnico »Starkton* in 10 novih dvostranskih plošč z najnovejšimi slovenskimi komadi, zraven 1 album za 12 plošč in 1000 ff igel za tovarniško ceno: K 47'— 10 piošč posebej ... K 20*— Največja tovarniška zaloga gramofonov in godbenih avtomatov ZE3a.£fbexgrer, Ljubljana, Sodna ulica, štev. S. Lastna delavnica. Popravila ceno. Krajevnega zastopnika angažira prvovrstna domača življenjska zavarovalnica pod zelo ugodnimi pogoji za sodni okraj Celje. Obširne ponudbe z navedbo referenc pod „Zmožna moč" F243 na naslov: Anončna ekspedicija Kienreich, Gradec, Sackstrasse. II = Slikar in pleskar = Q g JAKOB WENGUSTa naznanja, da se je preselil z Glavnega trga v WT Špitalsko ulico št. 10. Wppknvp steklenice in aparati vv ttau v t za Vkuhavanje ===== sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spricujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. — Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov! Weckove steklenice ima v zalogi FRANC STRUPI, Celje veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami itd. Ustanovljeno 1880! Ustanovljeno 1880! Pozor! Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine Karol Vanit, Celje, Jlarodnl dom se prodaja vse |f" pod lastno ceno. H Pozor! Naznanjam, da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov moikih, 2000 parov Ženskih in 500 parov otroSkih čevljev, dalje sandale raznih vrst, domače in telovadne *ev-Ije po nizkih cenah. Oni čevlji, ki so prišli iz mode, a so vseeno dobri, se prodajo pod nakupno ceno. — Zunanja naročila, delo po meri in popravila se hitro in po ceni izvršujejo. Z odličnim spoštovanjem ŠTEFAN STRAŠEK, prva največja zaloga čevljev v Celju, Kovaška ulica 3. ii s 3 sobami, kabinetom, kuhinjo kletjo in drvarnico se da v najem s 1. septembrom 1.1. na Glatnem trgu štev. 10 v Celju. : Kmetje!: so postali dokaj cenejši. Dokazano najuspešnejše, najcenejše nadomestilo za ogljikovo kislino za vse vrste zemlje in sadežev, prekaša vsled svojega zenesljivega, hitrega vpliva vsa druga priporočena fosfornokisla gnojila! Amonijakove, kalijeve, salpetrove-superfos-fate kot najboljša sredstva za uspešno, iz-p afajoče se gnojenje dobite pri vseb tovarnah, trgovcih ln kmetijskih društvih. Osrednja pisarna L. Fortner, Praga, Graben 17. Pozor, kmetovalci! Posodim ali prodam motor, ki je napravljen na vozu in se ga poljubno pelja kamor kdo želi. Motor je pripraven za mlačvo in za žaganje drv. K temu motorju imam tudi en par mlinskih kamnov in celo napravo. Vse to se lahko pogleda vsaki dan pri meni. Franc Mahen v Trnovljah pri Celju. Gostilna v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju se odda s 1. iivgustom 1.1. v najem ali na račun. Ponudbe na predsednika g. dr. Janko Serneca, zdravnika v Celju do 20. t. m. s C. 3rr. dvorni založmTki = A. ZANKL sinovi tovarne barv, lakov in firnežev LJUBLJANA HBtrlg1 Resljeva cesta t Centrala: Gradec. Centrala: Gradec. "qi i Tovarne in podružnice: Dunaju, v GSstlngu, Trstu, Ljubljani, Ljubaom In v Leiteadorfu. Priporočajo: vse vrste oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež, pristni kranjski mavec (Gyps), olje za pod in stroje, karbolinej, čopiče, steklarski in mizarski klej 33 parnlkov! 33 parnlkov! AFstro-Amerikana, Trst Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Kanado čez Grško, Italijo, Severno Afriko, Špansko in Portugalsko. Iz TRSTA v NOVI JORK z novimi velikimi dvovijačnimi brzoparniki Cesar ..Frane Jožef I" ,,Martha Washington" itd. v Južno -A.merilto z dvovijačnimi parniki „Laura", „AIice" Itd. Prevoz iz Gibraltarja v Novi Jork traja 7—8 dni. Prejšnjih 6 dni obsega zabavno vožnjo po Jadranskem ln Sredozemskem morju, ne da bi se znižale cene. Pri vožnjah s posebnimi oceanskimi parniki po Sredozemskem morju posebne cene. Prihodnji pamiki: »Martha Washington" 18. julija v Novi Jork, „AHce" 22. julija v Buenos Aires čez Neapel, Barcelono, Almerijo, Las Palmas, Rio de Ja-neiro, Santos in Montevideo. „Cesar Franc Jožef" 1. avgusta v Novi Jork. Pojasnila cjajejo ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo štev. 2 in A. Kiffmanna naslednik, Maribor, Grajski trg št 3. Bratje Slovenci, kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi Jaroslav Kocian, tkalnica Cerveny Kostelec, Češko. 40 metrov ostankov kanafasa, blaga za obrisače, platna ali druka pošiljam za K 24'— proti poštnemu povzetju. : Samo 4 enotne cene: K 9-50, 12a50, 16-50, 20'20 Največja izbira v najelegantnejših in najmodernejših čevljih za gospode, dame in otroke. — Redka prilika za nakup! Večja partija čevljev je prišla iz mode, a je izvrstno ohranjena in se proda 30°/o pod nakupno ceno. Sandali, platneni čevlji, tennis-čevlji — v vseh vrstah in po oizkib cenah. Prva največja zaloga in izdelovalnica čevljev Štefan StraSek, Celje, Kovaška ulica štev. 3. Popravila hitro in po ceni. v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov imata v zalogi ; v Celju. Naročila se izvrše z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Goričar & Leskovšek I Celje. J Najboljši češki nakupni vir. [eno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega K2-40; pri-ma polbelega K 2 80; belega K 4; belega, puhastega K 510; 1 kg velefinega K 6-40; K 8; 1 kg belega, finega K 10; snežnobelega, puljenega K 6; K 7; puha, sivega K najfinejSi prsni puh K 12. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 em Širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 E; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, K 3 50, 4 K — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K13—, K 14"70, K17 80 in K 21-—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki K 4 50, K 5-20, K 5 70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12*80, K 14-80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. „Ottoman tu, Ottomantam povsod me iščejo, povsod me ljubijo". m TUDI VASA KORIST = je, ako kupujete svoje potrebščine v domačih speeijalnih trgovinah, ker tu se Vam nudi velika izbera prvovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Pri nakupu steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in šip se obrnite z zaupanjem na tvrdko *___ — dr JL------* — I * — kjer se Vam bode rran Hrupi, leije p°- S? LASTNI DOM 3 registr. stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri CeUn sprejema vloge od svojih članov, ki name- nnf nH ctn ^01. ravajo zidati hiše in jih obrestuje po F1 uu ° |0# Zadruga ima t Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov na razpolago. Na teb stavi svojim zadružnikom hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30•/» vrednosti projektirane stavbe. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica 12. Avstr. poStne hranilnice račun Stev. 54*366. Uraduje se vsak četrtek od 9. do 12. are in vsako nedeljo «d 9. do 11* ve dopoidae. la IzfttfaMf: Narodna založb« v Celju. Slikar n pleskar prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših vzorcih. Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence. M, Dobrave CELJE, Gosposka ulica 2. In rasno moderno blago aa molke ln ienske obleke rupoiHJa po nsjnlijlh cenah Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v Celju Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri sa vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Sibije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. NE OZIRAJTE SE samo na kričečo reklamo, .temveč prepričajte se o dobri kvaliteti blaga, katero ima povsod znana tvrdka Goričar & Leskovšek v Celju, Zaloga papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin. ■ Zahtevajte novi ilustrovani cenik obsegajoč 1000 predmetov. — SttA m