OR \ C A TRST, sreda 9. maja 1956 Leto XII. - Št. 109 (3347) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 tt?S?8TVO: UL- MONTECCHI št. 6, II. nad. — 1ELEFON 93-80* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA višin# ~ Podrui!- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-13.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: e v širini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 130, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov Zakon o parlamentarnih uo liti/ali odobren \/ senatu brez sprememb ^nat nadaljeval razpravo o ureditvi vojnih pokojnin Italijanski tisk označuje obisk maršala Tita v Franciji **°t najpomembnejši politični dogodek dneva v Evropi (Od našega dopisnika) 8 — Senat je danes llm. . *»konski načrt za par-SS, ne volitve brez spre-gl^alnih predlogov. „1 F.at' je izglasoval tudi reji, 1J0/, v kateri poziva vlakom uredi vprašanje in-ittn ?.a,’“ilnosti med položaja«?3 Parlamenta in funk- državnih nameščencev ■;Upan itd.) g posebnimi pred- funkcionarjev nibj fr°ti zakonu ni glasoval 9tanlf zakon so glasovale n,t ,.e Vladne večine ’ ter se-1' Vseh ostalih strank ranih ?.0narhističnih in fašistični dS0 se glasovanja vzdr-v|J(ji Resolucija s pozivom Ho Pa je bila odobrena sa->5S.2 glasovi vladne večine, te je,n ko so senatorji levi-ilj n desnice glasovali proti, "»iv« na*‘n ie bil i7-glasovan je - yažen zakon, tako kot svojim socialdemo-j. - *m kolegom obljubil, t. telit*® .maiskimi upravnimi !ejr.j,amb čeprav je v zadnjih Hesl večkrat pretila nevarni®* bodo v Krščanski de-!eIn-aciii zmagale desničarske »ji, P° namernem odlagali! .akona v nedogled, zara-ivgt esar so socialdemokrati kti2o at zagrozili z vladno V Pariz v najbolj ugodnem trenutku za francoske politične interese. «Unita» piše, da imata Francija in Jugoslavija poleg tega ista stališča glede razorožitve in glede nemškega zedinjenja, z jugoslovanske strani pa ne bo manjkala podpora, ki jo je Martino odtegnil Pineauju. Razgovori se bodo torej vrteli okrog teh osnovnih vprašanj, glede katerih je Francija mnogo bolj naprej od ostalih zahodnoevropskih držav. «L i Stampa« pa pravi, da se uvršča Titov obisk prav med zasedanje Atlantskega sveta in Molletovo in Pineaujevo potovanje v Moskvo, kot živ sim-boi političnih ciljev, ki jih Francija zasleduje, in pri tem upira svoj pogled v smeri tako imenovanih držav “tretje sile». «Ni slučaj, pravi pariški dopisnik velikega turinske-ga dnevnika, znani Vittorio Gorresio, da v Parizu trdijo, da je v Titovem srcu mesto Francije takoj za Indijo«. Milanski «Corriere della Sera« poudarja, da sta francoski tisk in radio posvetila Titovemu prihodu več prostora in daljše oddaje kot kdajkoli ob prilikah obiskov drugih načelnikov držav. V časopisih lahko citate strani in stra ni mnenj o maršalu Titu in njegovi soprogi. Tita označujejo kot _ človeka, ki je dvakrat osvobodil Jugoslavijo: prvič od Nemcev, drugič pa od sovjetskega vpliva. Francoski pisatelji slavijo veliko hrabrost, ki jo je Tito vedno dokazal, zaradi česar ga je predsednik Coty odlikoval z vojaško medaljo in vojaškim križem s palmami. Milanski dnevnik pravi, da bo predmet političnih razgovorov, poleg gospodarske pomoči, iz- menjava mnenj glede ruske politike. MoMet in pineau, ki bosta čez deset dni odpotovala v Moskvo, bosta razpravljala s Titom o mednarodnih vprašanjih na podlagi načel koeksistence, ki je danes sko raj v isti meri element francoske zunanje politike kot jugoslovanske. List dalje trdi, da bodo v razgovorih skušali rešiti tudi vprašanja Severne Afrike, ker ima Tito dobre odnose z Naserjem in zaradi tega ni brez podlage mnenje nekaterih opazovalcev, da je prav Tito najpripravnejši politik, ki lahko priporoči zmernost vsem onim. ki preveč podpihujejo ogenj fanatizma. Tito bi lahko dalje posredoval v prvi vrsti pri reševanju vprašanja razorožitve. kajti njegovo mnenje in mnenje Koče Popoviča je zelo blizu stališča francoske vlade. A. P. L it. 29 — Tel. MALI OGLASI: 30 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, ■a*5e4n° j11® **'"• : Z& vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Dr• asov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 . Izdaia Založništvo tržaškega tiska IJ. ZAČETEK POLITIČNIH RAZGOVOROV TITO-MOLLET Mollet: «Tito in jaz se poznava že iz drugih boii hudih časov« «Danes smo ponovno ugotovili, da se strinjamo glede mnogih vprašanj* * Pariz je sprejel Tita kot najvažnejšega človeka Evrope, poudarja zahodni tisk DUlles 0 IffiTO in o srednjem vzhodu vVASHlNGTON, 8. — Ameriški državni tajnik Dulles je danes govoril na banketu židovske organizacije B'Nai B'Rith. Med drugim je izjavil, da bi sklep sveta atlantskega pakta o iskanju možnosti za razširitev funkcij te organizacije na nova področja utegnil «močno» prispevati k zbrisanju neenotnosti Zahoda. O Srednjem vzhodu je izjavil, da so na zasedanju prišli do prepričanja, da varnosti na tem področju ni iskati v oboroževalni tekmi, ki postavlja velesile drugo proti drugi, pač pa da je treba postaviti zaupanje predvsem v postopek OZN in da je sedaj mogoče delovati v tem smislu, ker je Sovjetska zveza sporočila, da je pripravljena podpreti rešitev v okviru OZN, in ker je akcija glavnega tajnika Hammarskjoelda rodila pozitivne začetne u-spehe. V začetku je glede Srednjega vzhoda izjavil: “Kot članice OZN hočejo države članice NATO, da Izrael ohrani svojo neodvisnost. Želijo tudi prijateljske odnose na političnem, kulturnem in gospodarskem področju z vsemi državami Bližnjega vzhoda na podlagi nepristranosti. Ne verjamemo, da bi si ti smotri bili navzkriž.« ,>2Pr sena*; za^e* z i) av° zakonskega načrta l|ed. delitev vojnih penzij. ko so demokristjani Vb°S podpirali, je socialist k,, ostro kritiziral vlado, 1) 7* Je tudi tokrat pOsluži-^ obrabljenega argumen-tPdj *an*be državnega prora-it( Vrednosti lire. name-V. k' branila nujne potov Invalidov in pohabljen-tičijj ' so v vsaki demokra-1državi svete. Vladni »■(i, 'hjevalni predlogi bi hn, ‘ec bistveno spremenili ktjJ^itbnski predlog z izgo-iji|9 , Pomanjkanja kreditov.1 Poudaril, da je vlada WJ Pted nekaj dnevi ne-hitro našla eno mi-£ o in pol lir letno za po-duhovnikov. Vlada bi 'ifi,a Posvetiti vsaj toliko !,|kii tucb vprašanju vojnih Govornik je nadalje HoL1*3 ie bilo za vojne sevnir »o ih ______ ta odstotek komaj 65 '■Oipi Za stroške svetovne o-v^aba določila 8 d’ a za podporo film-V Obducentom 3 milijar-lt . demokristjan Carel-? «-.a*° zahteval, naj osta- Guverner Harding odbil pomilostitev dveh na smrt obsojenih Grkov s Cipra Takoj po objavi vesti so na Cipru začeli zapirati trgovine, delavci pa so zapustili delo. Strogi okrepi proti prebivalstvu v strahu pred nemiri. Protest grške vlade in britanske laburistične stranke. Neki tirk s Krete razpisal 3(Jt)H0 zlatih sovereignov «za glavo Hardinga» š"‘‘ne V letu 1923-24 do- *4ih ^ odst. vseh prora- NIKOZIJA, 8. — Guverner otoka Cipra John Harding je zavrnil prošnje za pomilostitev za Mihaela Karaolisa in Andreasa Demetriou, dveh Grkov s Cipra, ki sta bila ob-sojeha na smrt, prvi zato, ker je ubil nekega ciprskega policaja, drugi pa nekega Britanca iz Famagoste. Karaolis je bil obsojen na smrt 28. oktobra, novembra pa je bil odbit njegov priziv. Tedaj je vložil priziv še na privatni svet, v Grčiji pa so zuiali čez poldrugi milijon podpisov objave o datumu usmrtitve Karaolisa in Demetriou. Pač pa je mati Karaolisa. ki je danes v zaporu obiskala sina, povedala odvetnikom, da je včeraj zvečer ravnatelj zapora Karaolisa obvestil, da je usmrtitev za oba obsojenca določena za prihodnji četrtek. Neki predstavni^ policije je na vprašanje s tem v zvezi dejal, da nima nikakih komentarjev. Ko jg vladni radio na Cipru objavil vest, da je guverner Harding potrdil ob- za poziv ki so ga poslali OZN I *°^,bo. na smrt.. na mešalih /a za odložitev izvršitve obsou- be. Priziv na privatni svet je bil 13. aprila zavrnjen in 16. aprila so odvetniki Karaolisa poslali prošnjo za pomilostitev guvernerju Cipra Škofa Anthimos iz Kitiuma in Yen-nadios iz Salamine sta 23. aprila poslala canterburyske-mu nadškofu brzojavko s prošnjo, naj s svojim vplivom prepreči usmrtitev Karaolisa. Demetriou je bil obsojen na smrt 30. januarja po zakonu v k. £čuuevai> naj us m- amik uv. j r- - V«.- °tni zakonski predlog obsednega stanja: njegov pri-% penjen in dejal mini- z>v na vrhovno sodisce je bil »it, Č0l‘)u naj reš vpraša-120. 'februarja zavrnjen in pet J11 ie pravično človeško1 dn, zatem so njegovi odvet-",ki najavil, pnziv na pr,- k' se že pre-S aviačuje. Komunist De )e dejal, da gre za 0,enz>vo vlade proti 'Rvalidom in pohab-sistematičnim zni-pokojnin. Za zakon i *tij. s sistematičnim zni-J i. pokojnin. Za zakon 2*vZel tudi predstavnik S čj'ls,{a zbornica Nunes je za- z razpravo o pro- juvi^J^inistrstva za zunanjo tisk objavlja na .jiNev aneh kot najvažnejši »it nv, (ineva evropske po-[■ *ti>. predsednika Tita JJ' in “• Turinska «La Stam-hjj. biilansk;! «Unita» po-a’ da je Tito prispel v vatni svet, 2. maja pa so poslali prošnjo za pomilostitev generalu Hardingu. Ko je bil v novembru priziv Karaolisa od vrhovnega sodišča zavrnjen, je prišlo v Nikoziji do hudih incidentov, vladna poslopja in sodna palača so bila napadena, dva britanska častnika pa ranjena. Danes so čete blokirale vse avtomobilske ceste in strateške položaje okrog glavnega mesta in drugih mest. medkrajevna telefonska služba pa je bila prekinjena. Bo cestah Nikozije hodijo vojaki z orožjem v rokah. Vladna informacijska služba ni izdala nikake uradne • v ^assen je prepričan ? bo sporazum sklenjen IClLO PODODBORA OZN ZA RAZOROŽITEV razorožitve je sam zapleten in ga zato ni ^ povezovati z drugimi zapletenimi problemi *I J0*' 8. — Danes zve- stvo na zemlji, bi bil sporazum iA - v Londonu objavili >Xft0z°«l° pododbora za SfjcjjJ*v> ki ga sestavljajo V’ Zke-.^el'ka Britanija, ir ki - 'n Kanada. Porovi namenieno komi- (J' UrajZa razorožitev, vse-k i(| ®no besedilo predlogi azhih dokumentov, ki >L Odboru predložilo S* h in katerih vse- Poročilo vsebuje se 1 tn2)aVo- ki so 1° obia" A, »,aia štiri zapadne ve-OOiu a°iče pododbora za in izjavo sefa so-V 16 , eleEacije Gromika, vj'eku ’s*cga dne, kakor H'1 i/ nagovorov sefov de-zadnjo sejo. bila :o hjAbu 0(j [g marca do l1^5 c '*a že objavljena med t L>ti!jr,n,erenco, ki je bila asaen jc imel davi V tHii« s Predsednikom Ei-VS*1arjem- Predsednik je kj" i|j naPr°sil, naj potrpez k(,%Hi *train° nadaljuje pri V1*1* r ^a b' Pr,šl° sJleni" sem, da bo kAilj penjen sporazum. Ce V^Hi, ovjeti pripravljeni V.tti) 1 svoje stališče o le-*• v!!adzorstvu, kot so to blizu.« V nekem članku, posvečenem delu pododbora OZN za razorožitev, piše današnja ..Pravda«, da je mogoče ustaviti oboroževalno tekmo, ki je vedno bila predigra vojne in dostavlja, da se SZ loteva tega problema izhajajoč iz pred postavke, da vojna ni neizogibna. “Pravda« nato kritizira trditve dela zahodnega tiska, češ da je vprašanje razorožitve problem, ki je mogoče v naši dobi nerešljiv, ter obtožuje zahodne velesile, da se hočejo poslužiti novega manevra, zato da bi bilo vprašanje tazorožitve črtano z dnevnega reda mednarodnih političnih razgovorov. “Zahod ni tisk, nadaljuje »Pravda«, je poln člankov, v katerih se trdi, da bi bilo treba najprej izvesti zedinjenje Nemčije pod pogoji, sprejemljivimi za Zahod, in sele potem naj bi se pristopilo k problemu razorožitve. Toda razorožitev predstavlja brez dvoma zapleten problem, katerega rešitev za- hteva velikih naporov od vseh velesil. Kdo bi mogel biti prepričan, da bi bilo laze rešiti ta problem, če ga navezujemo na druga zapletena mednarodna vprašanja? Pot k rešitvi problema razorožitve, zaključuje list. je še naprej odprta. Novi sovjetski pred- šanje angleško-grških odnosov. in jeklarske skupnosti. Poro-»» . j » i j. u. -£tlo pravi, da sta oba mini- stra poudarila skupno linijo Rima in Bruslja, ki naj postopoma omogoči uresničenje integracije Zahodne Evrope, in da je akcija obeh vlad učinkovito prispevala k razvoju zadevne akcije. Poročilo pravi dalje, da so z italijanske strani izrekli zadovoljstvo nad delom, ki ga je v Bruslju opravil odbor gospodarskih strokovnjakov, ki mu predseduje Spaak in ki je konkretizirano v poročilu o skupnem .tržišču in o Eurato-mu, ki ga bodo proučili na prihodnji konferenci v Benetkah. Na koncu pravi poročilo, da sta oba ministra izrekla zadovoljstvo nad ugodnim razvojem trgovinskih in kulturnih odnosov med obema državama in da sta si izmenjala misli glede delovnih pogojev, ki se tičejo dotoka italijanske delovne sile v belgijsko gospodarstvo. k -uzorsivu, kot so io oupno- ----- -- 0 so sprejeli nadzor-1 logi olajšujejo sporazum.« Minister je dostavil, da je bilo to sporočeno tudi ameriškemu veleposlaniku Caven-dishu Cannonu. Grški ministrski predsednik Karamanlis pa je danes zvečer izjavil, da upa, da se bo angleška vlada vendar se tudi v zadnjem trenutku zavedla političnih in psiholoških posledic, ki bi jih lahko povzročila eventualna usmrtitev grških bojevnikov. Evropski svet v Strassbour-ju javlja, da je Grčija po svojem stalnem delegatu v tem svetu Nikolasu Cambalaurisu predložila evropski komisiji za človečanske pravice nujno vlogo proti Veliki Britaniji. Grško vlogo, v kateri se zatrjuje, da je ciprska vlada prekršila evropsko konvencijo za zaščito človečanskih pravic in temeljnih svoboščin«, bo komisija proučila na svojem zasedanju 28. maja. Tajnik angleške laburistične stranke Morgan Phillips je ta večer poslal ministru za ■kolonije Lennox-Boydu pismo, v katerem protestira proti odločitvi ciprskega guvernerja, da se Karaolis in Demetriou usmrtita. V londonskih političnih krogih menijo, da se bo o usmrtitvi govorilo še tudi v parlamentu. Trideset laburističnih poslancev. med katerimi so tudi bivši ministri, je poslalo ta večer iz poslanske zbornice guvernerju Cipra Hardingu brzojavko z zahtevo, da se usmrtitev Karaolisa in Demetriou odloži v izogib večje napetosti in zaradi miru. Angleške oblasti javljajo, da je bilo od aprila lanskega leta, ko je EOKA začela svoje protiang'eško delovanje. 91 mrtvih. Pripadniki EOKA so usmrtili 74 oseb, od katerih je bilo 27 Angležev (25 vojakov in dve civilni osebi), 12 članov policije. 35 pa je bilo Ciprčanov, ki so prejeli kazen kot izdajalci. Angleške čete so ubile 12 oseb. Neki trgovec iz Herakliona na otoku Kreti je razpisal 30.000 zlatih sovereignov «za glavo Sira Johna Hardinga«, britanskega guvernerja Cipra, ki je nedavno ponudil 10.000 šterlingov. za informacije, ki bi pripomogle k aretaciji generala Grivasa, ki ga smatrajo za voditelja ciprskih rodoljubov. Delo ustavnega sodišča RIM, 8. — Ustavno sodišče je danes v posvetovalnici nadaljevalo diskusijo o sporih, ki se tičejo deželnih zako. nov doline Aosta in pokrajinskih zakonov bocenske po krajine. Kar se tiče položitve razsodbe bodisi o sporih, o katerih so diskutirali včeraj, kakor tudi o sporih, ki so jih obravnavali na prejšnjih razpravah, se pojasnjuje, da je postopek sledeči; po diskusiji na javni razpravi proučuje sodišče zadeve v posvetovalnici. Nato imenuje sestavljavca razsodbe, ki mora razpolagati s potrebnim časom, da sestavi pismeno utemeljitev in po končanem delu mora predložiti besedilo sodišču, da ga ponovno prouči in odobri. Sele od tega trenutka teče rok 20 dni za položitev razsodbe v pisarni. Martino v Haagu HAAG, 8. — Italijanski zunanji minister Martino je danes prišel iz Bruslja v Haag. V zvezi z njegovimi razgovori v Bruslju so objavili poročilo, ki pravi, da je Martino zlasti med razgovori z zurta--njim ministrom . Spaakom skupno proučil vprašanja, ki so bila na dnevnem redu zadnjih mednarodnih konferenc Mihaela Karaolisa iu Andreasa Demetriou, so se trgovine takoj začele zapirati in delavci so zapustili delo. Mesta so obkoljena po angleških četah, ki so popolnoma zaprle ceste med posameznimi kraji. Po ulicah Nikozije krožijo avtomobili z zvočniki, ki javljajo, da od 5. ure danes pa vse do nadaljnjega nobeno vozilo ne bo smelo več krožiti. Angleškim družinam svetujejo, naj si nabavijo živil za primer stavk. Angleške šole bodo jutri po vsem otoku zaprte. V Kyre-niji na severnem Cipru so Angleže opozorili, naj od danes ne hodijo iz hiše po 18. uri in naj tudi podnevi ne hodijo sami po mestu. Vsem ravnateljem listov na Cipru so poslali uradno opozorilo, s katerim jih opozarjajo na' glavna določila obsednega stanja in jih pozivajo, naj dokažejo razsodnost in odgovornost, ako se nočejo izpostaviti sodnim ukrepom. Zdi se, da je to opozorilo v zvezi z vestmi, da nameravajo nekateri grški listi jutri iziti črno obrobljeni. Skof Anthimos iz Kitiuma, ki je najstarejši škof Cipra, je objavil izjavo, v kateri “kot predstavnik Svetega sinoda grške ortodoksne cerkve s Cipra« izraža upanje, da bo britanska vlada ugodila “soglasni želji ciprskega grškega prebivalstva« in pomilostila mladeniča, ki sta obsojena na smrt na vešalih. Ni znano, ali je škof izdal izjavo prej ali potem, ko je bila objavljena vest o odločitvi guvernerja, da potrdi obe smrtni obsodbi. Ciprska vlada je danes zvečer izdala poročilo, v katerem izjavlja, da so uradni in poluradni grški organizmi, med temi tudi atenski radio, uporabljali “vsakovrstno potvarjanje, zlagano prikazovanje dogodkov in laži«, da bi dali popolnoma drugačno naravo primeru umora agenta Poulli-sa. «Ves čas te sramotne kampanje, izjavlja poročilo, je bil umorjeni ciprski agent prikazovan kot izdajalec, ki si je popolnoma zaslužil smrt, Karaolis pa kot herojski borec za svobodo«. Atenski radio je izjavil, da so britariske oblasti prepričane, da bo EOKA izvedla vrsto novih napadov, če bosta ciprska patriota usmrčena. Policija in orožništvo po vsej Grčiji sta dobila ukaz. naj bosta od danes dalje v pripravljenosti za nastop proti eventualnim neredom, ki bi mogli nastati zaradi potrditve smrtne obsodbe Mihaela Karaolisa. Ko je prispela vest, da bosta Karaolis in Demetriou usmrčena, je podtajnik pri predsedstvu grške vlade Konstantin Tsatosos imel razgovor z ministrskim predsednikom Konstantinom Karaman-lisom. Doslej ni bila objavljena še robena uradna izjava, toda neki vladni predstavnik je dejal, da bo grška vlada objavila svoje stališče že da-nes. . , Grški zunanji minister Spt-ros Theotokis je izjavil, da je predložil energični protest angleškemu veleposlaniku v Atenah Charlesu Peaku ter je poudaril, da bi lahko usmrtitev Karaolisa in Demetriou NATO, 7.E/. in zunanjih mi- povzročila nadaljnje poslab- nistrov evropske premogovne Eden še ne bo povabil Čuenlaja v Anglijo LONDON, 8. — Britanski ministrski predsednik Antho-ny Eden je v poslanski zbornici odbil predlog laburističnega poslanca Daviesa, naj bi povabil v Veliko Britanijo zunanjega ministra LR Kitajske Čuenlaja za podobne razgovore, kot jih je imel s sovjetskimi voditelji. Davies je omenil »prijazno povabilo«, da bi angleška parlamentarna delegacija, sestavljena iz predstavnikov vseh strank, uradno obiskala I,R Kitajsko. Eden jp odgovoril, da po njegovem mnenju se ni prišel cas, ko bi bila izvedba take zamisli umestna. Znano je, da imata Velika Britanija in LR Kitajska diplomatske odnose, toda predstavnika v obeh državah nimata stopnje veleposlanikov. Ko so ga vprašali o njegovem bližnjem potovanju v Moskvo, je Eden odgovoril, da še ne more določiti datuma obiska. Potem so ga vprašali, če bo po ameriških predsedniških volitvah povabil predsednika ZDA v Veliko Britanijo zaradi razgovorov v zvezi z nedavnimi angleško-so-vjetskimi pogajanji. Eden ie odgovoril: “Jemljem na znanje to sugestijo, vendar se sedaj omejujem zgolj na izjavo, da bi bil obisk predsednika ZDA v naši državi vedno dobro sprejet.« PARIZ, 8. — V čast predsedniku Titu je Pariz okrašen e številnimi jugoslovanskimi in francoskimi zastavami. zvečer pa je mesto slovesno razsvetljeno. Francosko časopisje posveča danes cele strani obisku predsednika Tita. Vsi listi soglasno poudarjajo v svojih komentarjih’, da je Pariz priredil jugoslovanskim gostom enega najveličastnejših sprejemov. Francoski tisk označuje obisk predsednika Tita za «naj-zgovornejš, dokaz franeosko-jugoelovanskega prijateljstva. Vsi časniki izražajo na prvih straneh prisrčne dobrodošlice maršalu Titu. Večina pa jih je posebno urejene strani posvetila življenju jugoslovanskega predsednika, ki ga i-menujejo “borca za aktivno koeksistenco in najbolj zaslužnega posrednika med Vzhodom in Zahodom«. Tudi diplomatski opazovalci poudarjajo, da bodo fraocojiko-jugoslovanskl politični razgovori nedvomno dragocen prispevek k stvari občega miru. • Figaro« pravi: »Ne moremo dvomiti ,da pripravlja francoski narod topel sprejem najvišjemu predstavniku narodov, ki jih že dolga zgodovina prijateljstva veže z našo deželo«. »Aurore« je posvetila predsedniku Titu posebno stran in pravi med drugim; »Večina zgodovinarjev že pripisuje in bo še pripisovala čedalje večji pomen vlogi, ki jo ima poglavar jugoslovanske države v povojni zgodovini« «Combat» pa piše med drugim: “Maršal Tito je najbolj aktiven pionir boljšega razumevanja med dvema deloma sveta in njegov obisk v Parizu pomeni zgodovinsko, nemara odločilno etapo v službi miru« V posebnem uvodniku poudarja glasilo KP Francije “Humanite«; »Francoska javnost želi, da bi ta dogodek pripomogel k okrepitvi fran-eotko-jugoslovanskega prijateljstva in dal novo pobudo za pomiritev svetovnega položaja« “parisienne Liberee« opozarja v komentarju svojega glavnega urednika na to, da je »razvoj koeksistence med Francijo in Jugoslavijo na visoki stopnji, ker se nobena dežela ne boji, da bi se u-tegnila druga vmešavati v njene posle«. Ves francoski tisk je obja- vil davi izjavo predsednika republike Tita, ki jo je dal pred odhodom v Francijo, ter daljše izvlečke iz razgovora francoskega ministrskega pred sednika Molleta s pariškim Predsednik francoske republike Rene Coty pozdravlja maršala Tita ob njegovem prihodu na postajo v Boulogne dopisnikom agencije “Tanjug«. Tudi drugo svetovno časopisje posveča poročila slovesnemu sprejemu maršala Tita v Parizu. Bazelski list/“National Zeitung« piše med drugim naslednje: “Italijani se morajo čutiti zapostavljene. Nedavno je njihov predsednik Gronchi uradno obiskal Pariz. Kaj je to nasproti triumfalnemu sprejemu maršala Tita v francoski prestolnici. Program je sicer približno i-sti, toda medtem ko je Gronchi obiskal predsednika Co-tyja kot dober prijatelj, je Titov prihod v Pariz nekaj senzacionalnega. Pariz je voditelja Jugoslavije sprejel kot najmočnejšega, oziroma v vsakem primeru kot najvažnejšega človeka Evrope« Najuglednejši zastopniki pa-riza so priredili danes dopoldne prisrčen in topel sprejem predsedniku Titu v mestni občini. Prav tako prisrčno so pozdravili maršala Tita številni Parižani, ki so se že eno uro pred njegovim prihodom zbrali na trgu pred mestno občino. Maršala Tita. ki je skupno s svojo soprogo prispel v spremstvu predsednika francoske republike Co-tyja, so pozdravili predsednik mestne občine Pariza Jacques Feron in okrog 200 občinskih svetovalcev ter ministrov in poslancev pariškega področja. Predsednik pariške občine] čine ček za 500 000 frankov Feron je v svojem pozdrav- za socialne potrebe in zastop- nein govoru izrazil globoko spoštovanje francoske občine predsedniku Titu in njegovi soprogi in je poudaril, da Francija ne bo nikdar pozabila velikega prispevka Jugoslavije za zmago nad naci-fašizmom. V odgovor na pozdrave je maršal Tito poudaril, da je Pariz upravičeno ponosen na svoj prispevek v zgodovini francoskega ljudstva kot žarišče v borbi za svobodo in žarišče zgodovinskih preobratov ne samo v Franciji, temveč tudi na vsem svetu. Tito je omenil pomoč Francije Jugoslaviji v prvi svetovni vojni in skupno trpljenje narodov obeh držav v drugi svetovni vojni. Zahvalil se je Parizu za njegov prispevek v šolanju jugoslovanskih študentov. znanstvenih delavcev in strokovnjakov. Poudaril je. nato, da se bodo kulturni stiki še povečali z izgradnjo doma jugoslovanskih študentov v univerzitetnem delu Pariza. Zatem se je maršal Tito v malem salonu vpijal v zlato knjigo obiskovalcev Pariza, kjer mu je predsednik pariške občine izročil plaketo, posvečeno dvatisočletnici u-stanovitve Pariza. Predsednik Tito se je zahvalil za darilo in je izročil predsedniku ob- Arabske države protest pri VS Vedno bot j srditi boji • Izzivanje trancoskih priseljencev • Lacoste onemogoča sindikalno delovanje v Alžiru - Krvavi spopadi med alžirskimi in italijanskimi delavci v Franciji PARIZ, 8. — Kakor je javil egiptovski radio, je pomočnik jemenskega zunanjega ministra Mohamed El Emari izjavil, da bedo Jemen, Egipt in Libanon skupno predložili alžirsko vprašanje Varnostnemu svetu. Omenjeni minister je dejal: “Danes sem imel razgovore z egiptovskim zunanjim ministrom, z libanonskim poslanikom v Egiptu in z glav-o sporočili, da so sklenili izgnati iz Alžira predsednika alžirske »Jeune chambre economique», Gomisa, češ da je “stopil v stik s posebno službo neke tuje države in z dobro znanim sindikalistom Irvingom Brownom». «Ta človek, pravi poročilo, je delal za odpravo francoskega vpliva v Severni Afriki z ustanovitvijo severnoafriške sindikalne organizacije. Z druge strani je minister rezident sporočil mednarodni zvez svobodnih sindikatov, da odločno nasprotuje, da bi v Alžir prišel Ir-ving Brown, ki z izgovorom sindikalnega delovanja vodi avanturistično akcijo z dvomljivimi osebnostmi ob največ- jem preziranju zakonitih in-terejov in neoporečnih položajev Francije v Alžiru in v Severni Afriki.« Irving Brown, ameriški sindikalist, kateremu so prepovedali prihod na alžirsko o-zemlje, je glavni predstavnik največje ameriške sindikalne organizacije AFL-CIO v Evropi. V določeni zvezi s politiko v Alžiru so tudi krvavi incidenti med alžirskimi in italijanskimi delavci v bližini Forbacha v Loreni, kjer se je v ponedeljek in torek večkrat spopatflo okrog 600 italijanskih in alžirukih rudarjev; prišlo je do prave bitke, pri čemer je bilo okoli 20 delavcev ranjenih, od katerih so jih 10 odpeljali v bolnišnico. Do • prve bitke je prišlo sinoči okoli 23. ure med skupino okoli 300 delavcev. Ko je prišla policija, so se ti razbežali, nekatere pa so a-retirali. Danes zjutraj pa se je bitke udeležilo 600 delavcev. Francoske oblasti so u-vedle preiskavo. Zatrjujejo, da je vzrok jipopada treba i-skati v dejstvu, da so nekateri italijanski stavkokaški delavci zasedli mesta alžirskih delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi protestne stavke proti politiki vlade v Alžiru. Sfevenson o Dullesu MONTEREY, 8. — Kandidat demokratske stranke za predsedniške volitve Stevenson je včeraj označil zunanjega ministra Dullesa za »nevoden iz strelek« ameriške vlade. Govornik je kritiziral tudi podpredsednika Nixona in senatorja Knowlanda. Stevenson je izjavil, da je Dulles «nevo-den izstrelek, ki potuje tako naglo, da niti Nixon niti Knotvland ne utegneta priti * njim v protislovje dvakrat v isti državi«. nikom pariškega odbora za socialno skrbutvo ček za 500 tisoč frankov kot pomoč o-trokom B’rancozov, ki so padli v odporniškem gibanju. Popoldne je predsednik pariške občine Feron priredil v palači Lauson na otoku St. Louis na Seini kosilo na čast predsedniku Titu, ki so se ga udeležili poleg predsednika francoske republike tudi najuglednejše osebnosti Francije. Popoldne so se v palači francoskega predsedništva vla de začeli uradni politični raz-govi/ri. Pd‘ razgovoru je predsednik francoske vlade Mollet izjavil novinarjem, da je prepričan v popoln uspeh razgovorov. »Razgovori niso končani, je dodal Guy Mollet, a tra-juli bodo mnogo dalj, ko-t je bilo to v programu predvideno.« Poudaril je, da so razgovori potekali v zelo prisrčnem ozračju ter v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja. »Ni se čuditi, je dodal Mollet, ker se predsednik Tito in jaz poznava že nekaj časa in sva imela priliko ob drugih bolj hudih okoliščinah za naše prijatelje Jugoslovane in za nas same preceniti, kako sta se naši stališči strinjali. Dane*, smo to ponovno ugotovili glede številnih vprašanj. Število vprašanj, ki jih je treba obravnavati, je dejansko tolikšno. da ga danes popoldne nismo mogli izčrpati. Tako smo sklenili, da se bodo razgovori nadaljevali jutri in pojutrišnjem in uradno poročilo o njih bo verjetno objavljeno v petek. Obravnavali smo predvsem • vprašanja dvostranskega značaja, glede katerih smo ugotovili obstoj obširnega sporazuma. Med omenjenimi > vprašanji je tudi vprašanje dobavljanja orožja Jugoslaviji.« »Govorili smo zatem o sedanjem aspektu vprašanja razorožitve in o najboljšem načinu premagovanja nasprotij, ki delijo svet. O lem vprašanju se zdi. da je francosko stališče naletelo na o-dobravanje naših sogovornikov. Govorili smo nato o francoskem načrtu za pomoč nerazvitim državam. 2e sedaj lahko rečem, da je ta načrt naletel na načelno zelo ugoden sprejem« “Pozneje smo obvestili maršala Tita o francoski politiki v Severni Afriki, zlasti v Alžiru. Končno smo se pripravljali, da načnemo splošno vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, ko smo morali prekiniti razgovore. Q tem vprašanju se bodo razgovori nadaljevali. Ni mogoče še govoriti o kakem dokončnem sporazumu o kakršnem koli vprašanju, ker je morajo naši razgovori nadaljevati in se bodo zaključili v petek.« Frascoski in jugoslovanski uradni krogi v Parizu ugotavljajo, da so dosedanji razgovori pokazali veliko enakost pogledov o najvažnejših svetovnih vprašanjih, zlasti o evropskih. Nocoj sta predsednik Tito in njegova <L PROGO PROTI DALJNEMU VZHODU PREDVOLILNE OBLJUBE Krščanske demokracije tov, Franc Stoka, ki je govoril o splošnem položaju na našem področju ter o vlogi, ki jo bodo morali imeti občinski sveti v prihodnji poslovni dobi. Poudaril je, da bodo morali občinski sveti po. stati ljudska tribuna, kjer se bo razpravljalo o vsem, kar zadeva ne samo prebivalstvo določene občine, temveč ljudstva na tržaškem področju sploh. Občinski sveti se bodo morali čutiti kot sestavni del opozicije in bodo morali izreči svoje mnenje v vseh važnejših vprašanjih, ki zadevajo naše področje, predvsem pa kar se tiče tukajšnje gospodarske problematike. Tu. di tov. Stoka je omenil odnos Agnelletove liste do raznih vprašanj, ki tarejo Slovence in delovne ljudi sploh ter prikazal nevarnosti, ki bi prišle do izraza, če bi se slučajno uveljavila njihova ii-sta. Zaključno besedo je imel domačin Just Pegan, ki ,e pozval vse občane, da 27. ma. ja glasujejo za Listo demokratične enotnosti. Po zborovanju so domači fantje zapeli več partizanskih in narodnih pesmi- Omenimo naj še, da bo zborovanje Liste demokratične enotnosti danes zvečer v Gabrovcu, medtem ko je za nedeljo najavljeno veliko zboro. vanje v Zgoniku, Na volilnem zborovanju Ne. odvisne socialistične liste, ki je bilo sinoči v Lonjerju, je govoril dr, Jože Dekleva, ki je na kratko orisal mednar rini politični položaj, podrobno razložil volilni program Neod visne socialistične liste, natančno analiziral in kritiziral delovanje dosedanje občinske uprave in omeni”! najbolj pereča socialna in gospodarska vprašanja našega podroČH. O. predelil je stališče Neodvisne socialistične liste do drjgih strank, ki nastopajo na občin, skih volitvah, ter kriti/mal delovanje voditelja SDZ. Domačini, ki so se zborovanja u-deležili v lepem številu, so Že četrtič obljubljalo to progo tržaškemu pristanišču, kolikokrat jo bodo še uporabili za oredvolllno vaboP .Včeraj ob 11.30 »e je sestal ministrski svet, ki je razpravljal predvsem o resnem položaju našega mesta. Vlada se je namreč očitno prepričala, da teče vladnim strankam v Trstu voda v grlo in da so obsojene na propast na bližnjih volitvah, če ne bodo vladni krrgi pravočasno intervenirali- V ta namen so na včerajšnji seji za predvolilno vabo ((pooblastili ministra za trgovinsko mornarico, da obnovi hitro trgovinsko progo Trst-Daljni vzhod s štirimi ladjami zato, da bi se povečal promet med Trstom in tradicionalnimi zalednimi deželami proti Daljnemu vzhodu«. To progo bi morali že obnoviti pred nekaj leti, ko sta bili dograjeni «Asia» in »Vic-toria«, in je služila že na prejšnjih volitvah kot dokaz velike aktivnosti tržaških ladjedelnic. Potem je to progo obljubil takratni minister za trgovinsko mornarico Tam-broni, ko je Krščanski demokraciji zaradi velikega nezadovoljstva pričela teči voda v grlo, končno je to progo z ladjama #Asia» in »Victoria« svečano zagotovil tržaškemu pristanišču tudi novi minister za trgovinsko mornarico Cassiani. * Sedanja obljuba ne navaja nobenega dejstva, nobene resne obveze, ki bi govorila o tem. da gre v resnici za resno namero vlade in ne za najbolj grobo predvolilno propagando. Ministrski smet namreč pooblašča ministra za trgovinsko mornarico, ki pa ni dokončno kompetenten, saj o ustanavljanju prog odloča medministrska komiiija (C1R), ki Je ni izrekla svojega mnenja in kjer prevladujejo interesi genovskih velekapitalistov. Ministrski svet ne navaja nobenega roka za ustanovitev proge, kar pomeni. da bodo lahko ustanovili to progo tudi za tri, štiri ali ve* let. Končno, Kakšne ladje naj bi vozile na tej progi? U-radtio poročilo o tem molči in se omejuje na zagotovitev, da bodo na progi vozile štiri hitre ladje. Iz dobro obveščenih krogov pa smo zvedeli, da naj bi na progi vozile štiri ladje starega tipa. Poleg tega je ministrski svet odobril zakonski načrt, po katerem naj bi nakazali 700 milijonov lir iz kreditov v korist obrtniškim podjetjem za ezule. Drugi zakonski načrt pa predvideva obvezno zaposlitev ezulo/ katero določa že zakon z. dne 3. avgusta 1950 za vojne invalide. Zanimivo je, da se je de-mokristjanska vlada šele slabe tri tedne pred volitvami spomnila na ezule, ker predstavljajo v Trstu veliko volilno množico. predstavljala nova pogodba pri čemer je pač mislil na trditev nekega lista, da bo potrebnih za kritje novih izdatkov celo milijardo lir. Tudi trditve nekaterih listov, da je bilo stavkovno gibanje naperjeno proti prebivalstvu sploh, so krivične, kakor so krivične trditve, da imajo u-službenci ACEGAT zelo visoke plače. Vsekakor velja zanje kot osnova za prejemke pogodba, ki se aplicira za u-službence električnih podjetij. Največje breme naj bi pred. stavljala za ACEGAT odpravnina. Toda pri tem je treba pomisliti, da je delavci ACEGAT sploh ne dobivajo, tned-teir. ko velja v manjši ali večji meri za skoraj vse kategorije. Delavci zahtevajo pol mesečne plače za vsako leto zaposlitve. Vodstvo podjetja trdi, da ne more priznati izboljšanj, češ da je podjetje že tako preveč pasivno, in da bi moralo zato zvišati tarife, pri tem pa pozablja, da so pasivna podobna podjetja skoraj v vseh italijanskih mestih. Delavci in nameščenci so po. kazali že dovolj razumevanja in se jim ne more nič očitati. Glavni spor se pravzaprav tiče le začetka pogajanj za novo pogodbo. Uslužbenci so proti posegu predstavnikov Zveze občinskih podjetij v pogajanja le toliko, kolikor bi to pomenilo odlaganje pogajanj. na kar ne morajo pristati. Za Bologno je spregovoril tajnik sindikata uslužbencev ACEGAT struje nove Delavske zbornice Bortolotti. Predvsem je poudaril, da je nujno, da se doseže poenotenje raznih pogodbenih postavk in prilagoditev prejšnjih pogodb sedanjemu položaju. Za delavce namreč velja še pogodba i fašističnih časov, to je iz leta 1031, za uradnike pa pogodba iz leta 1942. Razen tega pa je bilo sklenjeno v povojnih letih še 18 raznih sporazumo'-. V tej zmešnjavi je torej treba napraviti red. Podlaga za mezde in plače je sicer pogodba električne stro. ke, ki pa velja le do decem- Predvolilno SKOMINE PO PRETEKLOSTI I »Njegaa, razredčena množica Mišini so se v nedeljo do-1 vzva‘°V* in Pre*’ne ^eto poldne zbrali na zborovanju pred sodno palačo, ker jim ta prostor še posebno ugaja, morda zato, ker je v njem v »zlatih» časih zasedal tudi njihov »Tribunale specialen. Ce primerjamo udeležbo na njihovem nedeljskem zborovanju z udeležbo pred 4 leti, vidimo, da so se njihove vrste precej razredčile. Sicer pa se temu ni kaj čuditi. Nedeljski govornik Alfio Tjttu je namreč privlekel za to zborovanje na dan kar Julija Cezarja Scipijoua in še vrsto rimskih tribunov in konzulov, ki že dvajset in več stoletij spijo spanje praviCnegu. Taka retorika pa najbrž celo tržaških fašistov več ne prepriča, saj gre vendar za upravne volitve. Kar se protikomunistične propagande tiče, pa res ni treba misinom hoditi poslušat svoje voditelje, saj skrbe zanjo že dovolj demokristjani, kar je sicer pokazal v nedeljo zlasti tanfa ni. Zdi se, da tudi razni retorični D'Annu nziovi verzi in podobni citati več ne »palijo*, čeprav jih obseva misinski plamen. Celo Bahllov kamen le še komaj razgiba kalno mi. »insko vodo. Edino ko govornik omeni »vodjon to je tistega, za katerega so svoj čas uporabljali zaimke z veliko začetnico kot na primer a On«, navdušenje ob spominu na čase in dogodke, ki so v njeno veliko žalost neponovljivi, SRAMEŽLJIVI I.IBFRALCI V nedeljo dopoldne so liberalci na Trgu Unita otvorili svojo volilno kampanjo z zbo-rovanjem, katerega je poslušalo kakih 5(1 sprehajalcev, 50 golobov in 50 gostov, ki so v tamkajšnji kavarni pili aperitive. Pa vendar je bilo zborovanje vredno zanimanja, saj je. na njem nacionalni podtajnik stranke dr. Premoli izjavil, da liberalna stranka nima nobene zveze s trojno zvezo indu-strijcev, veleposestnikov in veletrgoveev (katero ljudski glas naziva »fronta morskih psovs). Pri tem pa podtajnik ni omenil, da je ta »fronta morskih p sovo že zbrala 15 milijard za predvolilne kupčije z desničarskimi in sredinskimi kandidati in strankami. Sramežljivost je namreč naj-lep.fh liberalna čednost. Zato pa je napadel La Piro, ker po njegovem preveč sili na levo s socialnimi reformami, kar seveda tudi tržaškim liberalcem odnosno »fro nti morskih psov# ni pogodu, saj ta levo usmerjeni demokristjan predstavlja nevarnost za njihove žepe. bra 1956. Zato so predložili sindikati 18. julija 1955 načrt nove pogodbe, ki so ga kasneje nekoliko spremenili oziroma spopolnili. Pri tem je bilo precej težkoč, saj gre za tri kategorije uslužbencev, Ki se zelo razlikujejo med seboj. Bortolotti je nato orisal, kako je prišlo po referendumu o-sebja do stavke in obsodil ravnanje inšpektorata za motorizacijo, ki je poskrbel za nadomestno prevozno službo celo z avtobusi goriških podjetij, Glede milijarde lir novih izdatkov je dejal, da to število ni gotovo, da pa gre vsekakor za izdatke, ki še ne pridejo v poštev, saj gre pretežno za odpravnine. Med drugim je tudi poudar/l. da je tako malo voznega osebja, da mnogi sploh ne morejo iti na dopust. Zatem je drug sindikalist na vprašanje nekega novinar, ja orisal, kako deluje pri ACEGAT sistem pokojnin in kako se spopolnjuje z raznimi skladi. Konierenca o gradnji doma za upokojence Prihodnjo soboto ob 12. uri bo v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta predsednik ONPI (Opera Nazionale Pen-s.onati dTtalia) poslanec Roberto Cuzzaniti obrazložil predstavnikom oblasti in časnikarjem delovanje te ustanove in načrt za gradnjo počitniškega doma za upokojence v Trstu, V tej zvezi bodo razdelili prisotnim slike načrta stavbe in zemljišča, kjer bo zgrajena. Hkrati pa bodo razdelili tudi seznam tržaških podjetij, ki so bila povabljena naj se udeležijo natečaja za gradnjo te stavbe' Kot je znano, bo omenjeni dom zgrajen pri Lovcu. O Občina obvešča, da se bo od jutri dalje promet po Ulicah Dante, XXX Ottobre, Fil-zi in S. Spiridione vršil enosmerno, in sicer; v smeri od Trga Oberdan proti K°rzu po Ulicah Filzi in S. Spiri-dione; v smerj od Korza proti Trgu Oberdan pa po Ulicah Dante in XXX Ottobre. Hkrati pa ja bila določena enosmerna vožnja tudi po Ulici Cecilia de Rittmever med Ulicama Ghega in Ghiberti, v smeri od Ul. Ghega proti Ul. Udine. Prolesl Unila Popolare Unita Popolare nam je poslala v objavo protestno pijmo, v katerem pravi med drugim, da je zvedela, da v raznih bankah pritiskajo na uslužbence in jim celo grozijo, da se ne bi udeležili vsedržavne stavke bančnega osebja. Unita Popolare izraža z uslužbenci vso svojo solidarnost. v Se o procesu proti dr. Kocicsu V zvezi z našim poročilom o procesu proti dr. Kocicsu, ki smo ga objavili v naši prvomajski številki, smatramo za potrebno dodati, da sodišče ni priznalo vrednosti anonimnega pisma kot dokazilnega dokumenta. Zato je sodišče a-nonimno pismo izključilo iz obtežilnega materiala. Iz tega logično sledi, da v anonimnem pismu omenjena bolničarka nima s procesom proti dr. Kocicsu ničesar skupnega. f/iUle in cUcifto Pumoibhi dnevnih I ca, naj ponovno odločno po udarijo svoj antifašizem in iznad vsake volilne polemike stopijo na pot enotnosti, da zaustavimo pot fašizmu, da zatremo poskuse njegovih ostankov, ki hočejo ponovno dvigniti glavo; tako, kot smo pozvali Zvezo italijanskih partizanov (APl) na skupilo akcijo, ki bi bila v tem primeru mnogo bolj učinkovita. Vse Milje, vsi miljski prebivalci in stranke — ki so dali več kot 300 mrtvih, nad 340 let zapora in konfinacije in imajo v svoji sredi še danes stotine družin, ki trpijo zaradi vsega zla, prizadetega po fašizmu, naj odločno obsodijo fašizem, naj osamijo fašiste kot gobavce. Nobenega glasu fašizmu, ki se slabo prikriva pod kratico MSI, nobenega glasu tistim, ki nameravajo obnoviti dejanja Giunte, Collottija m njunih včerajšnjih in današnjih privržencev. To je vabilo in poziv, ki ga predstavniki osvobodilne borbe naslavljajo na miljsko prebivalstvo. PONOVNO VZKLIKAMO PROTI FAŠIZMU: ŽIVELA OSVOBODILNA BORBAr VOLILNA ZBOROVANJA Nezgoda kolesarja V trenutku ko je 16-letni Vinko Furlan od Sv. M.M. Sp. privozil včeraj popoldne s svojim kolerom do križišča Ul. Giulia z Ul. Rapicio, mu je zadnje kolo vozila zašlo v tračnico in smola je hotela, da je prav tedaj privozil z nasprotne smeri tudi tramvaj št. 2- Mladenič je zletel na tla in takoj nato ga je neki karabinjer spremil z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so Furlana nujno sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki so mu namreč ugotovili hud zlom stegnenice desne noge. vendar bo mladenič okreval že v 60 dneh. Drog na glavo Z rejilpim avtom se je zatekla v "bolnišnico tudi 73- Jetna upokojenka Frančiška Černigoj iz Ul. Concordia 36, katero s-o po izpranju rane na glavi odslovili s prognozo okrevanja v 4 ali 5 dneh. Zenska je zdravnikom povedala, da ji je med hojo po Trgu Ponterosso padel na glavo lesen drog, ki je verjetno priletel s platnene strehe kake stojnice. Z vespo je povozil starko S prognozo okrevanja v 8 ali 12 dneh- so včeraj sprejeli na opazovalnem oddelku bolnišnice 66-letno Kristino Likar vd. Lanciaprima iz Ulice Gozzi, ki je malo prej v Ul. Oriani postala žrtev prometne nezgode. V žensko, ki je hotela prekoračiti cesto, se je namreč zaletel e svojo vespo 20-letni Giorgio Peri-ni iz ul. Ghiberti, ki je bil tedaj namenjen proti Trgu Garibaldi. DANES Neodvisna socialistična lista: Trg Valmaura - Sv. Sobota ob 17.30 - Bortolo Petronio; Ko-lonkovec pri gostilni «Sorda» ob 20 - Bortolo Petronio in dr. Jože Dekleva; Konkonel ob 20 - Franc Štoka; Ricma-nje ob 20.30 - Mirko Kosmina. KP: ob 20.30 na trgu pred šolo pri Sv. Alojziju - Giuseppe Pogassi; ob 20 v Barkov-ljah, pri železniškem mostu -Livio Saranz in Rodolfo Biagi-Blazič; ob 19 Ulica Veltro -G. Burlo in Vera žužek; ob 20 na Elizejskih poljanah - C. Tonel; ob 18.30 Trg L. da Vinci - Muslin; ob 20.30 v Skednju pred gostilno Bachin; ob 20.30 v Bazovici - Blazina; ob 20 na Stari Istrski cesti - Pe-scatori in Kodrič; ob 19-30 Ul. Alfieri vogal Ul. Gatteri -Edi Faelli. Lista ((Frausimi: ob 19. uri LazaTet - Paolo Sema. Jutri ob 15. uri bo na Trgu Garibaldi govoril župan Bartoli. (tKlTliKK in poročila) Barcelonsko gledališče v «Iealro Nuovo» V gledališču «Teatro Nuovo» se je sinoči predstavila tržaškemu občiinstvu skuipkpa španskega eksperimentalnega gledališča iz Barcelone. ki je uprizorila farso Federica Garcie Lorce «La zapa-tera prodi josa» (Čudovita čevljarjeva žena). Dela pisatelja in komediografa, katerega so 1. 1936 umorili fran-kisti zaradi njegovih naprednih nazorov, so si utrla že pred drugo svetovno vojno pot ha vse pomembnejše svetovne odre. Prav zaradi tega so dobila, sicer pozno, priznanje tudi v domovini. «La zapatera prodijosa» te lahkotna zgodba o mladi- 18-letmi ženi 50-ietnega čevljarja, kateremu pogosto očita njegova leta. Zaradi tega Ln pa ker ji vsi dvorijo zaradi njene lepe in kipeče zunanjosti, stari mož kljub potrpežljivosti ne vzdrži več in zapusti dom. Toda zvestoba do žene ga privede ponovno domov. Pojavi se maskiran v potujočega pripovedovalca zgodb. V gostilni, ki jo je med njegovo odsotnostjo odprla mlada žena. začne pripovedovati zgodbo na las podobno svoji. Koračno se razkrije ln ves družinski spor se konča s povrnjeno ljubeznijo. Skupino barcelonskega eksperimentalnega gledališča sestavljajo v glavnem mladi igralci, kar pa ni ovira, da ne bi že dosegli kot kolektiv lepo umetniško raven. Ze sam naslov gledališča pove, da iščejo novih poti v igranju, da eksperimentirajo. Lahka farsa jim je nudila v tej smeri obilo možnosti. Njihova igra se nagiba k pantomimi. prepleteni ;> folklornimi elementi. Govorijo seveda v španščini. Vsi nastopajoči, posebno pa Monteserrat Juli a kot žena in Luis Tor n er kot čevljar, so se predstavili kot ztreLi igralci enotne šole in so bili deležni iskrenih aplavzov dokaj številnega občinstva. ffllQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 10. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdel-ska cesta 7 na splošno željo občinstva ponovitev drame Martin Kačur Življenjepis idealista v treh delih IVANA CANKARJA, povest dramatiziral JOŽE BABIC Režija: JOŽE BABIC Scena: JOŽE CESAR Zadnja uprizoritev v Trstu PROSVETNO DRUŠTVO »Slavko Škamperle" pri Sv. Ivanu vabi člane in prijatelje na dmšlpein prireditev ki bo v dvorani na stadionu «Prvi maju danes 9. maja 1956 ob 21. uri. Na sporedu je: 1. enodejanka 2. nastop pevskega zbora 3. recitacije 4. nastop harmonikarjev 5. točke na klavirju Slovenska prosvetna zveza in Slovensko-hrvatska ljudska prosveta priredita v nedeljo 13. maja t. 1. v dvorani na stadionu «Prvi maj« na Vrdel-ski cesti Aškerčevo proslavo Sodelujejo pevski zbori in recitatorji Drevi ob 18. uri se prične na kulturnem centru USIS' v Ul. Galatti št. 1 koncert reproducirane glasbe. Jutri, 10. maja bodo uradi USIS in knjižnica kulturnega centra ves popoldan zaprti. Podaljšan rok zamenjave denarja Ministrski, odlok štev. 105, objavljen v Ura'dnem listu dne 3. aprila 1956, določa podaljšanje roka zamenjave papirnatih bankovcev od 10 in 5 lir do 30. junija letos. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA POTRJENA OBSODBA MLADIH ROPARJEV Presedeti bodo moreli vso kazen, izrečeno v prvi instanci Prizivno porotno sodišče je pravzaprav predzadnja bilka, katere se skušajo tisti, ki so bili obsojeni pred porotnim sodiščem, oprijeti za svojo rešitev. Imajo še na razpolago kasaeijsko sodišče, toda če jim gre slabo prizivna razprava, potem jim ostaja le malo možnosti znižanja kazni pred zadnjo instanco. Te bilke so se oprijeli tudi tatovi in roparji, ki jih je porotno sodišče 9. decembra lani obsodilo na več let zapora. Gre namreč za 19-let-nega Stellia Cecchija iz Ul. Combi, 32-letnega Ruggera Ruzziera iz Ul. C. Eliri in 29-letnega Bruna Doza s Kolon-kovca. Prvi je bil obsojen na 3 leta in 11 mesecev zapora ter na 45.000 lir globe, drugi na 4 leta, 8 mesecev in 15 dni zaporne kazni in 42.500 lir globe, medtem ko je porotno sodišče obsodilo tretjega zaradi skrivanja ukradenega blaga na 2 meseca in 20 dni zapora ter na 4000 lir globe- Vsi trije so vložili priziv, pridružil se jim je tudi lta-lo Z-, proti kateremu je sodišče prve stopnje prav zaradi mladoletnoi-ti prekinilo postopek. Kaže, da je hotel mladenič zadoščenje s popolno oprostitvijo. Na včerajšnji prizivni razpravi je bil prisoten tudi 20-letni Luciano Finotello iz Ul. DTsella, ki je bil prav tako obsojen na 2 leti in 4 mesece zapora ter na 35.000 lir globe. Slednji sicer ni vložil pritožbe, toda priziv se je avtomatično razširil tudi nanj. Mladeniči pa niso imeli sreče, ker je prizivno porotno sodišče včeraj popolnoma potrdilo prvotno razsodbo t' dne 9. decembra lani, kar pomeni, da bodo morali obsojenci presedeti izrečeno kazen. Dodati moramo, da sta bila Cecchi in Ruzzier obsojena tudi na petletno prepoved izvrševanja kakršnekoli javne službe, kar je z včerajšnjo razpravo še potrjeno. Preds, Arbanasši. tož. Co-lotti, zap. Maggi. obramba odv. Morgera. Poilucci, Sfer-co in \ eneziani. Nezgoda kmetovalca Zaradi precejšnje rane na čelu so morali včeraj ob 1930 pridržati na II. kirurškem oddelku, 64-letnegi kmetovalca Josipa Kosa iz Doline št. 140, katerega je njegova 43-letna hči Zofija spremila z rešilnim avtom v bolnišnico. Kos, ki se ni spominjal ničesar, ni mogel povedati, kaj se mu je pripetilo. Namesto njega pa je hči pojasnila, da je oče v lastnem stanovanju nepričakovano padel, pri čemer se je steklenica, ki jo je imel v rokah, razbila in ga ranila- Ce ne bo komplikacij, kar skoraj izključujejo, bo Kos okreval v 10 ali v najslabšem primeru v 15 dneh. Z avtom v drevo Med vožnjo z avtom po Mi-ramarskem drevoredu je 24-letni Anton Resel iz Drevoreda 20. septembra včeraj o-koli 18. ure iz doslej še neznanih razlogov izgubil oblast nad svojim vozilom, ki je zašlo na desno in trčilo s precejšnjo silo v drevo. Reela so nemudoma spremili na postajo Rdečega križa za prvo pomoč na Trgu V. Veneto. Ker njegove poškodbe niso nevarne, so ga odslovili, vendar se bo moral mladenič sam zdraviti kakih 7 dni. ’ Razna obvestila Uprava Slovenskega dijaškega doma vabi starše svojih red mi h in zunanjih gojencev na III. RODITELJSKI SESTANEK, ki bo v nedeljo dne 13. t. m. ob 9. uri v Dijaškem domu. Prosimo za točnost. OD IIČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 8. maja t. i. se je v Trstu rodilo 11 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 19. POROČILI SO SE: zastopnik Fiorenzo Šamani in uradnica I:da Mattlco, ladijski strojnik Sergio Turchetto in gospodinja Maria Sillo, strojni častnik Giusto Val-deniarin in uradnica Blanca De-rossi, telefonist Bruno Vi.si.ntin in bolničarka Loredana žulic, agent CP Ramiro Montina »n gospodinja Giuseppina Marsetti, kmet Antonio Vascotto in gospodinja Viktorija Kukanja, tesar Lodovico Mlach in uradnica Li-cla Sancin, šofer Bruno Polv iri šivilja Nives Pecorari, uradnik Umberto Bet in gospodinja Vita Bressi, uradnik Romano Ri-tani in prodajalka An,na Giovan-nišni, barist Alfredo ZingarelH in gospodinja Maria Grazia De-»rassi, pleskar Ennio Toffoli in gospodinja Diana Rooco. prodajalec Carlo Cernogoraz in šivilja Laura Albonese, klepar Fran-cesco IJapas in gospodinja Liljana Sallusti, delavec Scipione Lanzone in gospodinja Gigliola Ciuffi. mehanik Alberto Re m delavka An,na Ceconi, šofer Silvano Trenta in frizerka Damia-na Murgolo, inštalater Mario Cei in pletilja Novella Demacohi, uradnik Fulvio Anzellotti in gospodinja Elena Scamperle. UMRLI SO: 92-letna Antonia Dolce por. Kriuz. 76-letni Gio-vanni Missini, 86-letna Maria Carboncich vd. Benedetti, 36-let-ni Giorgio Zamellato, 20-letna Rodolfa Hanak, 72-letna Eleono-ra Antoniini. 81-letnii Angelo Ca-ligaris, 54-1 etn a Adeie Ostermanu vd. Fabbro, 72-letni Carlo Ka(-fenigg. 54-letni Angel Ključar. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Llo.vd, Ul. deirOrologio 6; dr. Signori, Trg Ospedaie 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. -— -------------o-------------- Padla je v stanovanju Kako je padla, 19-letna San-lina Ruggetti iz Ul. Crocefis-so niti sama ni znala povedati v bolnišnici, kamor se je v prvih popoldanskih urah zatekla po zdravniško pomoč. Povedala je samo, da je zdrsnila v stanovanju irj se udarila v nos. Zdravniki so ji u-gotovili kostne poškodbe, podplutbo pod očesom in lažje omotično stanje, zaradi česar so jo iz previdnosti pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 15 dneh na II. kirurškem oddelku. GLEDALIŠČE VERDI Pri blagajni gledahšč« se nadaljuje Prodaja,Th5^nomJfc 6. koncert Tržaške ki bo drevi ob 21. uri N* R()_ redu so skladbe jn dri ga. Brahmsa. DeDU6S.YJ VVagnerja. TEATRO NUOVO Danes zvečer ob 21.00 vaja poskusno gledališče iz celone ((Čudovito čevljafko« Cie Lorce. Rossetti. 16.00: «Helgote» pekel), S. Havden, , 2iato Excelsior. 15.30: «,Clovek z yJjj, roko«. F. Sinatra. K. E. Parker. je Fenice. 16.00: «Moj ljubim« £ razbojnik«, B, Stan««11' Sullivan. veri!*' Nazionale, 16.00: «Bf*Z E. Hirsch. B. Hale. ja, Filodrammatico. 16.00: «CW . ron». G. Guetary. M. o* ,^, Supercinema. 16.00: ((Kralj«1 G. Guet»ry. M. A. Bivth, E. Purdorm Arcobaleno. 16.00: »Rdeči ™ P. Medina. B. Cab<5triviiost,’t Astra Rojan. 16.00: *PvL-i»!l!< pevec«. L. Tajoli, M. ■ ,ont0, Capitol. 16.00: «Carmeft J D. Dandridge. .« O Cristallo. 16.00: »Velika "t-jne. sanove«. B. Hope. J• ha< ali Graltacielo. 16.00: ‘<°dnre" > M. nadaljuješ«, Toto, B. Bongiorno. ,:*anec v Alabarda. 16.00: »Napolitao Ri Far VVestu«, E. Parker. Taylor. , „ vunit»> Ariston. 16.00: »Pekel v H. Hughes. V. ¥?'V0;meriKJ!'' Armonia. 15.00: »Trije Am C-ci v Parizu«. T, CurtlS. Calvet. . 1U- Aurora. 16.00: »Pesmi iz * ^-iii. lije«, S. pamparvini. *• , (eK-Garibaldi. 14.50: TV pre™?. «po n>e Angiija-Brazilija. »• _ pa-ljubezni«, P. Blapcbar. scal. „ Rassf' Ideale. 16.00: »Canaris«. &■ A. Hoven . j/ina Impero. 16 00: «Dogod»vw:' Marconi. 16.00: »Hrast WJrd. nov«. V. Heflin. S. H- A Massimo. 16.00: «Zelena ru Todd, L. Gen-n. i l(a- W Novo cine. 16.00: «KrtW srce«. J. Cravvford. raj« Odeon. 16.00: «AlvarO, ali v ši gusar«. Rascel. „»^r0s,' Radio. 16.00- «Angelitos n * P. Infante, E. Guire. jtc Venezia. 15.30: »Peam letja«. ... « K*1' Skedenj. 18.00: «Mojih njencev«. mm:WViVE0 SREDA, ». »aJa 195* 'llti*T prt' 11.30 Vesela glasba: l* ( ne davanje: 12.10 Za vsaufe; 12-kaj; 12.45 V svetu kUitU^ pil Jugoslovanski motivi: prinia.j ke melodije igra “u,Lfta; 'iv 13.50 Iz operetnega « Kre»-Plesna glasba; 18.00 J ig ler; 18.25 Straussov val Klavi Radijska mamica; i”-, 19.OO. ~La ski duo Veranti-Franz, kester Mantovani; I9«*.|ene ja univerza; 19.30 Prilju^. lodije; 20.00 Šport: rcet 7J1; glasba: 20.30 Zer**”ni tuljček: 20.50 Glasben« ,s ge« 21.00 Obletnica tedna- * ?. 31. thoven: Simfonija ® - M.00 Sa; Orkester Percy Fal 55 dobni slovenski .ueiT-22.15 Skladbe Cajkovsk Večerni ples. «K»' '• Kroni; 14.30 Tržaška kuRb^ao^; ka: 18.45 Koncert Orvdine Otte; 19-25 Franco Rusiso. 14 ° 'č.ni'114’15' Slovenska poročil«'- . ,5 1« Italijanska poročila-,7'4U' 22-3U iz V*£2 5.00-6.00 Spored i« ^ G1%) 6.00 Jutranja sGi- 7.a dobro iut-ro: 7.0v- K'«’,' za dobro jutro; '■'GCLošKi »Tj; iz Ljubljane; 11-00 O Ljubjanc; ček: 11.35 Spored * LjipPtf 11.35-12.10 Spored ,lz ,3.00 Ahtl 12.10 Gorske pesn»i. . bU|, Lhotka: «Vrag na .. jidjS>; 13.30 Od melodije « KffH# vmes ob 13.45 Glasb*" lS-OO^pi 14.40 Zabavna gia- . m.OO , V Spored iz Ljubljane- , igra g in pesmi; 16.20 Sln-^kJ. i» ital.: 17.20 Glas-bedi Jjspof^po-I ot er m ezzo • 18.00-19.9 ncask<: -rr,' Ljubljane; 19.30 * ob ^popevke pojo zn a n-i ,fneo0_22-l* anj; Ijavi orkestrov; 20-0J«Bi|j »<5 red iz Ljublja-pe. 22- fgfiilSgt der s svojim orke«" ^ Koncert Jugoslovan®1 glasbe, *..o W * 0 327,1 m. 2#2,1 ^ 00-,,, ' Poročila ob 9®®-g0, 22-®®'.o5 13.00 .5,00. .7 00 I« ^r-11.00 Radijski kdl«^ Nf,.; Popevke in ritmi, t„ P^t-Dvorakovih Slova_ .vjd: Idge 12.40 Krešimir ®af- M«KMn l ";en politični, goli,^ 1 tn socialni program. Hm ta^° i,nen°ouni centri-l«un. " ne ‘lesno, ne na li mi ,le- odprtje na desno ni- ..dprtje na levo, ampak uso-odprijei) — je nekaj t, Meglenega in protislov-triJ'.o...Proksi pa tako malo o,nnil:^'vo’ ‘In je te vrab-^ na strehi znano, da pri hif^ranki ne Vre niti za la nsiv° in njegova nače-(jf 1 20 resnično demokra-, ‘ naPredek v korist delov-k v cloveka, ampak ta gni-ornPromisarsko taktizira- *je, V glavnem v korist I^^iših monopolističnih pn- krogov. Ti krogi folipIS° P°vsem zadovoljni s tajj te stranke, zlasti za-,1 tega, ker ji je po dru-P Otti spet teiko ignorirajta tll]e tn zahteve precejšni A 1 Pridobitnih krogov, tij, al° v krščanski demokru-,1 ®otl!lni položaj. Tajnik čokr 8’ ^an<.ani. ki se tega j0 0 zaveda, skuša s takti-p,jPr0 tral ,'lt glasilo levega krila ne stranke, «11 Mondon: - kandidatnih list, ki so 'iih PtecRožene v teh posled- lk" sprejeli pa so jih nam jih prepodila Viiu 'n izmikanje demo-*° prans^ih voditeljev, kadar *Ht|jls'*ieni odgovoriti na to K ie' ht^rotniki jih napadajo z V0** ha tem terenu. ** sji-,Sio se na ogorčenje in iih-^djejo na zasluge, ki si v n, kaje pridobila stranka desetletne vladne de- |.-1’ hkrati pa se izgo- W .da ne, morejo odgo-k se' n!' Podtikanja. Hrani-** s?JJT°čej slabo, kakor so '1%, 0 branil K jih P0*'.tjčpc volitve, ko •b j. nasprotnilsi pritiskali L bor s svo.iimi argumenti ^Poionaštvu demokrist- v teku povolilne kampanje za In ne bi. moglo biti drugače. Danes, kakor včeraj, imajo komunisti, socialisti in vsi oni, ki polemizirajo z (demokristjani, to prednost da se gibljejo na terenu resničnih stvari. Slabo upravljanje, fa-voritizmi, nepotizmi in špekulacije so vplivale na bitko večinske stranke v letu 1953. Novi sporazum Gentiloni z in-dustrijci, agrarci in veletr gevci bo pravtako vplival na glasovanje 27. maja. Ne pomaga, da se Fanfani in njegovi prijatelji skušajo odtegniti argumentom s tem. aa se zatekajo k ošabnosti in grdim besedam. S tem zagrešijo isto napako, ki jih je privedla do poraza v zim 1954, ko so, po padcu Pelle, skušali osnovati vlado. Krščanska demokracija je stranka kakor vse ostale, in je tudi ona podvržena večnim zakonom, ki urejujejo politično življenje. Ni mogoče hkrati ugajati izkoriščanim in izko-i riščevalcem. Ni mogoče iskati podpore pri gospodarskih mogotcih s pridržkom, da boš uporabil politično oblast na drugačen način. Samo sveto pismo dopušča da desnica ne sme vedeti kaj dela levica, in obratno; v politiki pa se stvari odvijajo preprosteje. Ce iščemo glasove na desnici, ne morem-i iskati onih na levici; in če jih želimo od obeh strani, se nam zgodi, da jih ne dobimo od nikoder — kakor se ie pripetilo vprav , Fanfani ju, ob puliki njegovega nesrečnega vladnega poskusa. Sedaj so postali bolj zviti; toda dvo-umje je vedno isto. Ce iščejo pomoč nfronte morskih psov«; če se pristane na vključitev njenih kandidatov v svoje kandidatne liste, se — vprav zaradi tega iskanja in tega pristanka — napravi politična izbira, katere posledice boila prisiljeni nositi v bodočnosti, ki niti ni tako daleč. V kolikor bo kapitalističnemu gospodarskemu združenju uspelo podkupiti s svojim denarjem in s svojimi ljudmi večinsko stranko, v toliko politika, ki jo bo morala voditi ta stranka, ne bo več politi-* ka krščanske demokracije, ampak politika «fronte morskih psov«. Kljub svoji nasilnosti in ošabnosti, in tudi če ne bo hotel tega nikoli priznati, se bo Fanfani znašel v istem položaju, kot Malagodi, in bo moral s ponižnostjo poslušati nasvete De MicheTija. Dos.šetYi je stopil' v-polemiko z gospodarskim združenjem, obtožil ga je, da je gibanje z razrednp osnovo, ki bo povzročalo samo sitnosti, in dejal, da noče imeti z njim nobene zveze. To moremo vzeti na znanje kot izraz osebne poštenosti in verjeti, na temelju njegovih izjav, da liste, ki ji načeluje voditelj demokrščanske levice ne bremeni kompromis s kapitalistično organizacijo. Toda kakšno vrednost ima to? Politike DK ne določa Dossetti, ampak Fanfani, in Dossetti sam, ko je sprejel položaj periferič-nega upravitelja, je s tem postal njegov podložnik. Možno je, da je v krščanski demokraciji več Dossettijev, kot se to dozdeva. Toda dokler trpijo dvojno igro, v kateri center ohranja politično usmeritev 'stranke, njihova prisotnost ne predstavlja elementa jasnosti, ampak poglablja prevaro. Ce je res, kakor je res, da gospodarska desnica, s tem da je prilezla iz svojega brloga In posegla neposredno v politično življenje, ni pokazala - svoje moči, ampak svojo šibkost — je po drugi plati lolžnost demokratične stranke, ki hoče odtegniti politično oblast njenemu pritisku, da jo prisili, da se razkrinka vedno bolj, ne pa da ji pomaga zakrinkati se tako, da ji posodi simbole,- 'programe in gesla. Ne verujemo v stranko-posredovalca, ki naj velja proti levici in proti desnici. Ne nasedemo sugestiji krepkega moža, ki sprejme okuženo pomoč, ker je prepričan, da jo bo mogel izkoristiti za svoje plemenite cilje. Sinteza nasprotnih teženj in nasprotujočih si interesov predstavlja bistvo politike; toda ta sinteza je m mora ostati sinteza a poste-riorh. (Iz #11 Mondo«) Pevski zbor primorskih študentov «V. Vodopivec«, ki so nam v soboto zvečer pripravili zares prijetno presenečenje PO SOBOTNEM KONCERTU ZBORA PRIMORSKIH ŠTUDENTOV NA STADIONU «1. MflJ» Pevski zbor «V. Vodopivec» ima pred seboj zelo lepo pot Programska politika velike večine slovenskih pevskih zborov je. v zadnjih letih okorela ob preživelih, nezanimivih, deokrat dolgočasnih harmonizacijah in priredbah. Malo je zborov, ki tvegajo stilne programe ali odlične skladbe najboljših domačih in tujih mojstrov zborovskega petja. Zato je naše veselje veliko, ko na tem področju opažamo prva znamenja prebujenja. Prvo tako znamenje pri nas je pomenil stilni koncert pevskega zbora iz ŠTEVILKE, KI NAM PRIKAZUJEJO GOSPODARSTVO ČEŠKOSLOVAŠKE Češkoslovaška t se razvija na račun v v Čeprav je bila CSR že pred vojno močno industrijska dežela, se je po vojni posvetila največja pozornost vprav tej panogi gospodarstva - Decentralizacija in sprostitev inciativnosti periferičnih gospodarskih organov daje že lepe sadove Ko smo pred časom pisali o češkoslovaškem gospodarstvu, smo ugotovili zelo pozitivno dejstvo, da so se močno uveljavile težnje' po sprostitvi iniciativnosti periferičnih gospodarskih organov .n da je togo centralistično gledanje na gospodarski razvoj moralo prepustiti svoje mesto večji svobodi krajevnih oblastvenih organov in celo posameznih lokalnih ustanov. Po zadnjih podatkih je to gledanje in ustrezni ukrepi dali že lepe uspehe, kajti vsakomur na Češkoslovaškem je bilo jasno, da je togost centralističnega gledanja zavirala razvoj posameznih panog gospodarstva in jih v precejšnji meri zanemarjala, kar se je odražalo na splošnem življenjskem standardu. Kakor je znano, je bila Češkoslovaška že pred zadnjo vojno močno industrializirana dežela. Tudi zadnja vojna ji je, kar se tega tiče, precej prizanesla. Vsekakor je bila to velika prednost pred ostalimi deželami. V povojnih letih pa se je njen proizvodni potencial še močno razvil, tako da znaša njega sedanja proizvodnja V odnosu na predvojno že nekaj več kot 250 odstotkov. V prvem petletnem načrtu se je industrijska proizvodnja večala kar po 15 odst. na leto. V lanskem letu in v letu 1954 je ta tempo nekoliko popustil. To pa gre izključno na račun nekoliko zmanjšanega pritiska in forsiranja težke industrije >n na račun polaganja večje pozornosti proizvodnji za široko proizvodnjo ter poljedelstvu. Številke so sicer nekoliko suhoparne, vendar nam največ povedo; Ce namreč vzamemo leto 1953 kot primerjalno leto in označimo tedanjo industrijsko proizvodnjo CSR s 100. bomo videli, da je segala predvojna proizvodnja — iz leta 1939 — komaj do 45.5, leta 1948 se je količnik povzpel na 49.5, leta 1954 je segel na 104.4, lansko leto pa celo na 113.8. V tem naglem razvoju pa prišlo do že prej omenjenega disproporca med kapitalno industrijsko proizvodnjo in industrijsko proizvodnjo za široko potrošnjo. To nam bodo najlepše pokazale sledeče šte i > - * - mk w Na sliki Hans Orff iz Franklurta v Zahodni Nemčiji v krngu 210 steklenic piva: To je povprečje, ki pride na vsakega državljana Zahodne Nemčije. Ce pa upoštevamo otroke in abstinente, potem povprečje ni več 210 steklenic ali 70 litrov, ampak mnogo več. Toda že to povprečje ni majhno! mi VOLILNEGA URADA VOLIVCEM, KI SO SE PRESELILI >0, I finski volilni urad J Giuseppe Ul. dei Soncini 125, Vse sP°daJ nave- Sadnik Boris Chiadino 1100, c *le volivce, ki so svoj j Zanardo Ernesto Ul. A. Ua- * stanovali na poleg na- marmora, 34, Zanella Augusto ijp j , fc, **«. naslovih, naj to- Chiadino, 1100, Zettin por. sporočijo svoj novi „0, °u in tako omogočijo b0 ne,nu-uradu, da jim trn, lahk° dostavil volilno rdi(o. *'■ «. Ul. ^otfanin Giorgio Toffanin Mario Tonnnusini Iji^^io n‘° Giovanna Trg S. J' Tonizzo G usuppe M. ^ ^aiamonti, 27, Trento sr.°nica Concetta Ratto Ji L) 18, Turk Fouli- vVe. elle Linfe f0, Valli J»lll Sal, di Giotta, 35. 6Pur. Balde Vilma Str fJPVizza 184, Vascotto Vecchiet P* CvUl- Roma. 9, Aurt‘lia 11 p- Re’ V'»>U d 40, Vellico vd. Fa-d^°ila Ul. Bonomc.i, 16, s! Por. Rujatti Blanca Ul. Va L’] ’ 125, Verone.-,e Vil- Vh' _yalmaura, 2. Vidmor iN ukrdiella 1490, Vdla- 'toič *■ Vivoda Aliče Ul S. y*i|i9’ f*’ Volpe Pasquale Ul. Vb^ett* Vorzn por. Delani R*. di Scorcola, a Alfredo Ul. Commer- r*. v .^leninger vd. Mau- i «1. v-,’ M‘u| igna Ul. Commercl i ' . Giuseppina Str. per 1 li|_ 'ji Zacchigna Glovun-Vahnauru, 2, Zacchigna Giursi Giovanna U,l. Valmau-ra, 2, Zobin Anna Ul. Sotto-ripa, 8, Zorani por, Bussani Elisabetta Ul. Udine, 11, Zor-zan Eder UL S. Nicolo, 2, Zu-bali vd. Vardabasso Giovanna Ul del Crocifisso, 6. Tenze Oliviero Ul. C. Donado. Accerboni Ermanno Ul. p. Riego Gambini, 51, Andreoli vd. Loretelli Francesca Rocol, 1010, Angileri Michele Ul. del-lTstria, 84, Anzile Giuseppe Trg Giarizzole. 20, Aquilante por. Cerneca Edda Rocol, 1013, Barozzutti por. Černigoj Maria Ul. A. Fogazzaro, 6, Bas-sanese Attilio Ul. C. de Mar-chesetti, 6, Bellani Giovanni Ul. Buonarroti, 29, Benedetti por De Dimitn Wanda Ul. Rio Primario, 1, Bettinelli por. Scarano Teresina Rocol, 1014, Bose vd. Manin Maria Ul. Commerciale. 164, Bressan Franca Maria Ul. Buonarroti 34, Buzan vd. Marion Anna Ul. Molin a Vento, 85, Can-ziani Mario Ul. F. Venezian, 23, Cari Dario Guardiella, 930, Castelli Ferruccio Ul. della Te-sa, 51, Castro Domenico str. Vecchia per Fistri«, 189, Cec-chi Nereo Ul. Brandesiu, 23, Cepech Mariano Ul. Molin a Vento, 63, Čermelj Stefano Ul. delle Milizie, 3, Cheggia pOr. Mason Ilia Ul. S. Cilino, 50, Chiussini Maria Ul. Settefon-tane, 193, Ciuk Elena Ul. Molin a Vento. 61, Colomban Angelo Ul. delle Campanelle, 37, Coloni Marcello Ul. Chiadino, 24, Comari Tigellino Trg Giarizzole, 19, Cozzarolo Raimon-do. Ul. Conti, 50, Craizer Au-gusto Ul. Madonna del Ma- re. 3, D’Agostini Vittorio Ul. Madonna del Mare, 4, Della Ric-ca Domenico Ul. Moreri, 179, Demark Rodolfo Ul. Molin a Vento. 61, Dunatov Carlo Ul. Limitanea, 14, Frassinelli vd. Sartori - Serola Angelina Ul. Molin a Vento, 61, Furlan por. Cappello Marianna Ul. Piccar-di, 64, Gelussi Milan Ul. Pic-cardi, 60, Gerdevich Giovanni Drevored G, D’Annunzio, 50, Gherdevich por. lurissevich Francesca Drevored G. D’An-nunzio, 50, Gherdol por. Bi-balo Carla Ul. delFEremo. 171, Ghersa Flavio Drevored D’An-nunzio, 59, Grahek por. Giu-govaz Caterina Ul. A. Fogazzaro, 6, Greco Guido Ul. C de Marcbesetti. 6, Gruden Eu-genio Drevored al Cacciato-re, 2. Ivančič in Brezigar Bernardina Ul. S. Cilino, 52, Ivan-cich Giovanni Trg Giarizzole. 4. Iscra por. Colomban Marin Ul. Campanelle, 37, Krusic Paolo Ul. C. de Marchesetti, 6, Lanza Angelo, Ul. Madonna del Mare, 4, Leban Aldo Ul. delFEremo, 123, Ličen Paolo Ul. dello Scoglio, 111, Lon-zar por. Della Valle Anna Ul. A. Lamarmora, 7, Losehiavo por. Merlo Rosina Ul. Molin a Vento, 119, Lubrano Lava-dera Domenico Ul. Madonna del Mare, 3, Nani por. Nani Francesca Rocol, 1012, Nessi por. Tugliach Anita Maria Ul. Giarizzole, 6, Otmarich Aldo Ul. C. de Marchesetti, 6, Mancini por. Sanders Santa Ul. Commerciale, 31, Mangano Salvatore Ul. Commerciale, 39, Maniago por. Marši Annun-ziata Ul. Commerciale, 164, Marchetto Giovanni Ul. Conti, 50, Marinčič Raimondo Ul. C. de Marchesetti, 6, Marion Mariano Ul. Molin a Vento, 85, Merlin por. Moro Valburga, Strada Vecchia per 1’Istria, 185, Marši por. Tugliach Maria, Ul. Giarizzole, 6, Micoz vd. Padovani Anna Ul. Set-tefontane, 99, Mielic por. Čermelj Maria Ul. delle Milizie, 3, Minen Ottavio S. M. M, Inf., 310, Monteneri Lodovico Ul. A. di Valentini, 33, Moše’ Lucia-no Ul. Costalunga, 46, Palu-detto Pompilio Trg Perugino, 5, Pnnciera vd. Marigonda Maria Ul. Ghirlandaio, 5. Pina-monti Libero sal. della Tre-novia, 4, Pippan Narciso Ul. Ghirlandaio, 8, Piseopo Vin-cenzo str. Vecchia per 1'lstria, 189, Pitacco Pietro Ul Media, 41, Poduie Piero Ul. G. Ana-nian, 19, Puzzer por. Castro Santa str. Vecchia per 1’Istria, 189, Raicovich Mario Ul. Madonna del Mare, 4, Rasman Elvina Ul. Commerciale, 164, Renzoni Agostino Ul. Conti, 42, Riccobon por. Fucich Clau-dia Ul. Revoltella, 34, Rizzotti Aldo lil. Donatello, 7, Roiaz Rodolfo S. M. M. Inf., 315, Rota Filomena Ul. Fabio Se-vero, 154. Saiko Ugo Ul. Ghirlandaio, 7, Scarano Gennaro Rocol, 1014, Schubert por. Rachelli Carolina Ul. D. Livaditi, 8, Sergon Giuseppe Ul. Molin a Vento, 75. Smerdelj Stanislao Ul. ' Costalunga, 32, Stanco Massimiliano Ul. Madonna del Mare, 5, Stor Alberto Ul. Pe-tronio, 22, Stor Luigi Ul. Pe-tronio, 22, Tassotti Giacomo Ul della Tesa, 51, Torre por De Olazabal Stella Ul. S. Ni-col6, 2, Tugliach Emerico Ul Giarizzole, 6, Tugliach Pietro Ul. Giarizzole, 6. Ugrin por. Coceari Libera Ul. E. Scompa-rini, 9. Valenta Giovanni Ul. C. Cumano, 18, Valli Bruno, Ul. Settefontane. 89. Vascotto Marsiglia Ul. Madonna del Marg, 8, Vivan por. Musu-meci Pompilia Ul. Commerciale, .31, Vocino por. Saiko Lui-sa Ul. Ghirlaudaio, 7. viike. Leta 1937 je bil odnos med industrijsko proizvodnjo za kapitalno 'izgradnjo torej med proizvodnjo proizvajalnih sredstev in proizvodnjo pč-trošnega blaga 58 proti 42, lita 1953 pa je bil ta odnos 62 proti 38, torej na škodo proizvodnje potrošnega blaga. Po že prej omenjeni zmagi načel, da je treba centralizem nekoliko zrahljati in pospešiti proizvodnjo potrošnega blaga, se je ta odnos popravil na 60 proti “(O, Kljub temu pa ne smemo misliti, da je zaradi tega proizvodnja proizvajalnih sredstev potisnjena ob stran. Nasprotno," še vedno velja pravilo, da je vprav ta industrijska panoga najvažnejša in da se mora njej posvetiti največ pozornosti. Naslednje številke pa bodo pokazale, da je bil na tem področju napravljen zares velik napredek: Leta 1937 so češkoslovaške termo in hidrocentrale dajale 4.103 milijone kWh električne energije. v preteklena" letu pa že 15.000 milijonov kWh in če bo šel tempo tudi v naslednjih letih tako naglo naprej, bo imela Češkoslovaška ie leta 1960 okoli 26.000 milijonov kWh električne energije na leto. Leta 1937 so nakopali na Češkoslovaškem 16,67 milijona ton premoga, pred dvema letoma pa so ga nakopali že 21.56 milijona ton. Črnega premoga pa so nakopali leta 1937 17,89 milijona ton, pred dvema letoma pa kar 37,75 milijona ton- Ce bi hoteli navajati tudi številke drugih panog kapitalne industrije in industrije proizvodnih sredstev, bi bilo preveč številk, zato se bomo zadbvoljili z ugotovitvijo, da so bili uspehi vse osnovne industrije zelo dobri, pa čeprav je šla pogosto količina proizvodnje na račun kakovosti, kar pa ne velja samo za bazično industrijo, ampak tudi za industrijsko proizvodnjo za široko potrošnjo. Ker pa je češkoslovaško gospodarstvo sedaj preusmerilo svoje tržišče tudi v področja, kjer mora konkurirati po kakovosti, se temu vprašanju posveča mnogo večja pozornost. Isto lahko rečemo tudi za potrošno blago, ki gre na domače tržišče, kjer se v zadnjem času spoprijema tudi z zahtevami domačih potrošnikov. Gornjim zares povoljnim podatkom pa moramo dodati tudi nekaj podatkov, ki niso sicer tako slabi, ki pa se z gornjimi ne morejo kosati. Gre namreč za poljedelstvo. Ker je bilo poljedelstvo na račun drugih panog gospodarstva zapostavljeno, se čutijo ustrezne posledice, ki pa se hkrati skušajo čiroprej popraviti, kar se' opažu posebno v zadnjih dveh letih. Poljedelska proizvodnja še danes ni dosegla predvojne proizvodnje. To se zdi celo nekoliko čudno, posebno če vemo, da se je hektarski donos, v primerjavi s predvojnim, povečal pri vseh žitaricah in tudi drugih kulturah Isto velja tudi za živinorejo, kjet je število glav še vedno, manjše, razen kar se tiče prašičereje in kokošereje, To se sicer lahko nekoliko opraviči z dejstvom, da je bila do lani češkoslovaška trgovinska izmenjava navezana skoraj izključno na vzhodne države n predvsem SZ, od kotder je dobivala tako surovine, kakor tčldi primanjkljaje prehrambenega blaga, toda sedanja češkoslovaška gospodarska politika teži za tem, da se tudi temu vprašanju najde primerna rešitev, seveda s tem, da se posveti poljedelstvu tista pozornost, ki mu pripada. Naslednje številke pa nam to težnjo dokazujejo; drugi petletni načrt predvideva, da bo češkoslovaško poljedelstvo dobilo v teh letih nadaljnjih 16.500 novih traktorjev'in 6000 kombajnov ter da ‘se bo uporaba umetnih gnojil v, tem obdobju povečala za 177 Odst.' v odnosu s povprečjem iz leta 1953. Zdaj pa še nekaj o češkoslovaški zunanji trgovini. Ne le pred vojno, ampak celo do leta 1947 je odpadla velika večina češkoslovaškega izvoza v zahodne dežele in to v sledečem odnosu; .4 odst. na Vzhod, ostalo pa na Zahod. Po tem letu pa ;e prišlo do popolnega preobrata, tako da je SZ do pred dvema letoma praktično dominirala v češkoslovaški zunanji trgovini tako v izvozu, kot v uvozu. Odstotek se je dobesedno zamenjal. Toda v zadnjih dveh letih je Češkoslovaška navezala trgovinske -n gospodarske stike kar z 31 deželami zahodnega sveta in Azije in že v letu 1954 se je njena trgovina s temi državami povečala za 55 odst. v primerjavi z izmenjavo ‘r. leta 1953. Dornberga, drugo pa koncert primorskih študentov. Ce je ena osnovnih nalog umetniškega udejstvovanja — izpričeeanje, potem se . primorski študentje popolnoma zavedajo odgovornosti svojega poslanstva. /-majo nadarjenega vodjo, ki ima vse pogoje, da bo lahko postal eden najpomembnejših slovenskih dirigentov; trna globok prirojen čut za glasbo in resen, pošten, od-govbren odnos do nje. Ce bo Anton Nanut še nekaj let vodil ta zbor, ga bo lahko pripeljal zelo daleč in bo, lahko konkuriral z močnejšimi in boljšimi slovenskimi zbori. Ze po treh letih obstoja so dosežki odlični. Poudariti želim predvsem u-branost in inteligentno pred-našanje zbora, dobro dikcijo (peli so v sedmih jezikih, vsako pesem v iztvir-nem jeziku), zanesljivo ritmiko. Intonacija je bila dobra, bila bi pa lahko še boljša. Pohvaliti moram odličnega in simpatičnega speakerja, ki je predstavljal občinstvu posamezne pesmi. Spored je bil izredno bogat. Gallus (Jakob Petelin) je slovenski skladatelj, ki je v evropskem merilu najpomembnejši. Večina slovenskih zborov gu zanemarja. Primorski študentje so nam odpeli dve njegovi pesmi, ena izmed njiju je bila menda prvič na sporedu v Trstu. Z odlično Vodopivčevo Zeb-ljarsko se je zbor oddolžil primorskemu skladatelju, po katerem nosi ime. Izbor slovenskih, ruskih, moravskih in furlanskih narodnih pesmi je bil izvrsten. Le čemu Boletova priredba Ven-turinijeve Nocoj pa, oh, nocoj? Venturinijeva priredba se nam zdi pristnejša, čeprav je morebiti manj dognana. Lepo je zapel oktet po eno Jerebovo in Ventu-rinejevo pesem. Največ pa smo uživali ob dveh izvirnih' Srebotnjako-vih pesmih in dveh njegovih priredbah črnskih duhovnih pesmi. Mladi Postojnčan Lojze Srebotnjak je že pred nekaj leti pisal glasbo h Kosovelovim Borom in Bezručevim "0.000: pristna, moderna občutena glasba, ki nam odkrije v Srebotnjaku enega najbolj nadarjenih slovenskih skladateljev. Obe pesmi sta pretresljivi izpovedi človeka, ki ve, da mora glasba ljudem v srce, in se enako dobro zaveda, da je treba pisati danes novo glasbo in se zato izogiba izhojenih poti. Tudi njegovi priredbi črnskih duhovnih pesmi sta zadeti; dovolj nazorno se bližata bistvenemu občutju značilne glasbene izpovedi zatiranih ameriških črncev. ?v- V P. d. «SIavko Skara perle» se bo nocoj predsi tavilo Požar, ki je na stadionu. V bodoče pa misli dramska «Prvi maj« uničil leseno skupina naštudirati trodejanko zgradbo, kjer je prosvetno društvo «S. Škamperle« za silo imelo svoj sedež, je bil vzrok, da je prosvetno delovanje pri Sv. Ivanu dobesedno zamrlo. Dolgo časa je p.d. «S. Škamperle« životarilo, medtem ko se je mladina vsak dan bolj odtujevala in iskala razvedrila v italijanskem okolju. Toda ko je bila dograjena nova dvorana in so bili dodeljeni prostori prosvetnemu društvu je prosvetno delovanje pri Sv, Ivanu spet zaživelo. Povsem razveseljivo dejstvo je to, da se je mladina od zvala v polnem številu. Pevski zbor šteje okrog 50 članov, od katerih so večinoma mladinci, sami mladi glasovi, ki mnogo obetajo. Začel je delovati tudi športni odsek v raznih panogah športa, in se je že nekajkrat uveljavil. Pred nedavnim pa se je ustanovil tudi dramski odsek, ki je takoj začel z delom, da nadaljuje že staro tradicijo pri Sv. Ivanu. V začetku je bilo težko najti igralce. Toda tudi to pot je priskočila na pomoč mladina, ki je rada žrtvovala ne« kaj ur syojega časa. samo zato, ker jo je veselilo igranjo na odru. Teže je bilo s starejšimi igralci, toda glavno in najtežje delo je bilo oprgv: ljeno. Lotili so se takoj dela in pod vodstvom Justine Vu-gove naštudirali Trifkovičevo veselo enodejanko «6olski nadzornik«. Po dolgem trudu m po mnogih vajah pa je le prišel dan nastopa. Enodejanka je zelo primerna za današnji čas. Obravnava razmere med učiteljstvom! Ne moremo zahtevati od amaterskih igralcev bogve kakšne igre, toda svetoivansko občinstvo se bo rado odzvalo vabilu p.d. «S. Škamperle« in prihitelo poslušat, da prebije nekaj ur v veselem razpoloženju. Nastop dramske skupine ie združen tudi z nastopom pevskega zbora, ki se že dalj časa pripravlja na samostojen koncert, sledile bodo še recitacije in nastop harmonikarjev. To naj bi bil prvi korak, po dolgem času, da se poživi prosvetno delovanje v društvu, ki je že dalj časa spalo., in prirediti tudi veseli večer. Toda to šele v naslednji sezoni, ker je trenutno večina mladine, ki študira zaposlena s šolskim delom. To naj bi bil prvi korak za nadaljnje delo in upati e, da bo tudi v bodoče p.d. «S. Škamperle« nadaljevalo s svojo tradicijo na dramskem področju LOUIS ABRAM Mladi skladatelj LOJZE SREBOTNJAK Vladimir d Ormesson novi akademik Francije PARIZ, 8, — Vladimir d'Or. messon je bil z 19 glasovi od 33 oddanih izvoljen za akade-mica Francije. Nasledil je pokojnemu Paulu Claudelu. Grof Vladimir Lefevre d’Or. messon, novi akademik Francije, je sedaj francoski poslanik pri Vatikanu. Rodil se je 2. avgusta 1888 v Petrogradu, kjer je bil njegov oče veleposlanik. Po študiju v Parizu se je pričel literarno udejstvovati kot sodelavec pri raznih revijah ter pri «Figa-roju« in «Tempsu». L. 1937 je postal predsednik krščanskih publicistov, 1. 1940 pa je postal izredni pooblaščeni veleposlanik pri Vatikanu. Kmalu nato ga je vich.vjska vlada po. stavila na razpoloženje in ga za tem še črtala iz seznama diplomatov. Po osvoboditvi je d'Ormes-son zopet zastopal Francijo kot diplomat: i. 1945 je odšel v Buenos Aires kot izredni veleposlanik. 1. 1946 pa v Cile v posebni misiji in 16. maja 1946 je zopet postal veleposlanik pri Vatikanu. Njegovo literarno delo odraža predvsem udejstvovanje med njegovo diplomatsko kariero. Med drugim je objavil: «Le confinance en TAllema-gne?», delo. ki je dobilo nagrado za politično literaturo v 1. 1928, nato «Pour la paix», «Dans la nu„ europeene« in «La paix religeuse« v 1. 1929, «La revolution aliemande« v 1933, «Qu'est-ce qu'un Fran-cais», psihološko politični c-sej, posvečen zlasti analizi značajev Clemenceauja, Poin-careia in Brianda, «Le premiere missione officielle de la France -uk Etats-unis«, «Le portrait d’hier et d’aujourd’ iiui« in «La crise mondiale de 1857». Poleg tega zgodovinskega in političnega dela se navaja tudi njegovo delo v verzih »Jets d’eau» D'Ormesson ima šest otrok. Odlikovan je z mnogimi inozemskimi odlikovanji ter je vitez častne legije. lepo uspela šolsk v dvorani na stadionu «7. map Nastopili so učenci mžj h rairedov s'ovenske gimnazije i igro in peljem V dvorani na starin nu «1 maj« je bila v nedeljo popoldne šolska prireditev, ki je privabila poleg družinskih članov nastopajočih mladih i-gralcev, še precejšnje število drugih gledalcev. Nastopili so učenci in učenke nižjih razredov slovenske gimnazije z' Milčinskega pravljično igro v šestih slikah ((Mogočni prstan«, ki jo je režiral prof. Ivan Teuerschuh; sodeloval je mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. U. Mamola. V igri nastopajoči mladi i-gralci so se potrudili da čim bolje podajo svoje vloge, pri čemer se je nekaterim ne glede na režijo posrečilo pokazati nekoliko lastne iniciativnosti, s čimer je podajanje le pridobilo. V igri so nastopili Lojzka Primožič, Pavel Makuc, Karla Sirca, Marija Gec. Valentina Jurca, I-vica Visintip. Ljudmila Regent, Lidija Jugovac, Marijan Metlika. Breda Runtič, Marijan Pcrtot, Jože Dekleva, Jurij Vodopivec, Ivan Skrk. Ida Klarič. Lučka Peterlin. Danijela Nedoh, Tatjana Klun, O-rieta Ukmar, Nada Miot. Lilijana Savrin, Marija Kolom-btn, Adrijana Guštin, Marija Drašič, Janko Ban in Livij Pikiz. ( V igri so nastopile tudi vile in njih ples je lepo poživil ves prizor, v tej sliki, ki jo je priredila prof. Ljuba Košutova, so nastopile Marija Sardoč, Olinda Tul. Nives Skerlavaj. Nadja Benčič, Diana Markežič, Marija Strekelj, Marta Ščuka in Lilijana A-dainič. Občinstvo je pozorno sledilo celotnemu programu. Se posebno pa je navdušil mladinski pevski zbor, ki je res brezhibno in zelo u-brano zapel pet pesmi, za kar je žel obilno priznanje občinstva. Silvester Godina spet razstavlja V prostorih ((Tržaškega umetniškega krožka« je bila v soboto ob 18. uri olvoritev oeebne razstave slik naSega Skedenjsktga stikarja-samouka Silvestra Godine. Slikar je razstavil 25 svojih najnoveiših del v olju. ki so po svoji tematiki sicer ne razlikujejo od del. kj jih je razstavil že lani v galeriji «Rossoni». ki pa kažejo na viden nat»redek in tudi na kakšno novost v tehniki risanja. Godina ne išče ni-kakiih novih poti In nazorov Naravo pedaja tako kot jo vidi, z vsemi odtenki barv, likov in obrisov. Otvoritvi je prisostvovalo večje število tržaških umetnostn.h kritikov, slikarjev, ljubiteljev slikarske umetnosti ter slikarjevih prijateljev predvsem iz Skednja. Razstava je odprta vsak da*n. 3 Ravnokar dospelo: Axel Munthe: SAN MICHELE. ppl L 1.170 TRZAŠ HA KNJIGARNA Trsi - ITI. Nr. rriinčlftkn a« Telefon 87-8.18 — 4 — 9. maja l®5* ZAHTEVE STROKK KOVINARJbU DEL, ZHORNICh; ZA UbiLAVCb! \l SAKJU Pl* Man v SAFOG v Gorici naj se izenačijo s plačami ielamv iovarne Galilen v Florenci Tovarni izdelujeta enake stroje, vendar prejemajo goriški kovinarji manj. še plače,kot florentinski * Ustava določa za enako delo enako plačilo SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Zveza kovinarjev Delavske [ njih šolah se pričnejo 7. zbornice je naslovila na delavce in uradnike SAFOG pro glas v katerem utemeljuje svoje zahteve po gmotnih boljšavah. Vodstvo podjetja je prizna lo delavcem proizvodno nagrado in del zaostankov doklade za menzo. Vendar s tem še ni izpol nilo zahtev, ki jih Delavska zbornica postavlja za delavce. Znano je namreč, da ‘o-varna Galileo v Firencah izdeluje prav take tekstilne stroje kot tovarna SAFOG ' Gorici in da prejemajo delav ci v Firencah večje plače kot delavci v SAFOG. Ustava predvideva za enako delo e-nako plačilo, zaradi tega naj se tudi plače goriških kovinarjev izenačijo s plačami kovinarjev v Firencah Tudi kovinarji CRDA v Tržiču in Trstu so svoj čas u-spešno zahtevali izenačenje plač z delavci v enakih podjetjih v Genovi. 'Delavska zbornica (FIOM) zahteva izenačenje plač delav. cev v SAFOG s plačami delavcev v podjetju Galileo v Firencah, zboljšanje akordnih tarif, sporazum za menzo, izplačilo doklade za menzo tistim delavcem, ki jedo doma (izplača naj se jim 160 lir), doklado za prevoz delavcem, ki stanujejo 4 km daleč id tovarne in sprejem vajencev. Izpiti na srednjih šolah Vstopni,, sprejemni in razredni izpiti na goriških sred- ju- nija ob 8.30. Za pripustitev k tem izpitom je treba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir najkasneje do 19. maja in .priložiti vse potrebne listine, ki so navedene v oglasi na razglasni deski vsake šele Tudi ljudskošolski uč ?nci, ki se nameravam vpisati v nižjo srednjo šolo (gimnazijo), morajo vložiti prošnjo najkasneje do 19. maja po navodilih, ki s"o na razglasni de.iki šole. zaradi teh in morebitnih neomenjenih razlogov industrij, ci s tega industrijskega sektorja lahko zadovoljijo zahtevam delavcev po plačnih izboljšavah. Zahtevam lahko n-strežejo zlasti zato, če upoštevajo olajšave proste cone in prispevek delovnih kolektivov pri dvigu proizvodnje. evoje- Zahteve delavcev v tovarnah za slaščice in likerje Danes sestanek predstavnikov CGiL m delodajalcev Danes ob 15.30 se bodo sestali predstavniki Delavske zbornice in industrijcev, ki so lastniki tovarn za izdelovanje likerjev in slaščic na področju proste cone, da proučijo zahteve te sindikalne organizacije za delavce, ki so zaposleni v tovarnah s tega področja. Znano je, da te tovarne po začetnih težavah, ki so kazale zlasti pri izdelavi izdel. kov ter pri prodaji blaga, obratujejo z velikimi uspehi in velikimi dobički. Številna podjetja niso nova, ampak so prišla k nam iz drugih pokrajin, ker so izkoristila ugodnosti proste cone. To je pripomoglo. da so nekateri izdelki dosegli velik uspeh v nasi pokrajini ali pa celo na italijanskem trgu. Delavska zbornica meni, da Padec otroka Med igranjem poleg ga doma je 13-letni Fulvio Bolteri iz Ulice Colombini 12 v Gorioi padel in si s steklom porezal desno koleno. Ob 1630 so ga z rešilnim avtom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo moral zdraviti o-sem dni. ZUPAN POROČAL 0 STALIŠČU rimski) oblasti dl goiibkega IdlsliSda Med najvažnejšimi vprašanji, ki so bila na duevnem redu seje občinskega upravnega odbora v ponedeljek zvečer, je župan Bernardis po ročal odboru o zadnjih izjavah odgovornih ljudi v Bi mu o ronskem letališču, ki naj bi prevzelo dosedanjo vlo go goriškega letališča. V zvezi s tem, je odbor sklenil predlagati na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo danes zvečer, posebno resolucijo, s katero bodo goriški predstavniki protestirali proti nameram rimskih oblasti. Pred obravnavanjem številnih upravnih vprašanj, so se svetovalci ožjega odbora poklonili spominu zdravnika go. riške občine dr. Angela Furlanija, ki je umrl pred kratkim. Upravni odbor je zatem t-dobril več ukrepov med katerimi je bila tudi likvidacija 4.200.000 lir v prid higienične, ga laboratorija v Gorici, iz-ulačilo 2,000.000 lir v korist nezakonskih otrok itd. Odborniki so razpravljal tudi o nekaterih javnih delih v goriški občini in odobri li izdatek 700.000 lir za uredi tev obcestnih kanalov v Ulici Orzoni in Don Bosco. Prav tako bodo uredili in popravil del Ulici Faiti, kar bo stalo občino približno milijon m pol lir. Ureditev' obcestnih ka. nalov v Podgori vse do Ulice IV. novembra pa do predilni ce bo stalo občino 600.000 lir Na ponedeljkovi seji so raz. pravljali tudi o novih tari fah mestnih taksijev, s katerimi pa potniki taksijev ne bodo oškodovani. Zategadelj je odbor tudi sprejel predloženi novi pravilnik. Na današnji seji občinskega sveta, ki se bo pričela ob 18 uri v občinski dvorani na Korzu Verdi, bodo poleg številnih drugih vprašanj upravnega značaja razpravljali tudi o podaljšanju avtobusne proge iz Pevme do Bele rjuhe na Oslavju. VČERAJ OPOLDNE V PODGORI Avtobus ATA do smrti povozil Karla Bolčino Nesreča se je dogodila v bližini njegovega stanovanja K0NCER1 PEVSKEGA r (dZIMO VODOPIVEC* V GORICI Zares smo pričakovali z velikim zanimanjem naše primorske pevce-studente, saj smo čitab o nj. niuja. Dosegli so popoln in nedeljen uspeh m priznanje. Pesmi, ki so lepe in privlačne m ki so lepo podane, ugajajo. V čem tiči ta uspeh? Pevski zbor je pes mlad, mladosten, svež, poln poleta in kaže veliko zborovsko disciplino. Izpričal in objavil nam je napore, ki so jih vlagali v intonacijo in glasovno tehnično plat, v dikcijo in organizatoricno delo. Njihov zunanji nastop nam je ugajal. Njihov pevovodja, slušatelj akademije za glasbo, Anton Nanut kaže lepe in pozitivne lastnosti dirigenta. O izvajanju posameznih skladb smemo in moremo reči, da jih je odpel v splošno in veliko zadovoljstvo občinstva ter stilno pravilno, kar velja za vse točke od Gallusa, Gotovca, Simonitija, Srebotnjaka, pa do Zajčeve «U boj«. S Hilmerjevo moravsko narodno «Na tjukej« so nam kar dovršeno pričarali ne samo vso hubkost in dražest, ampak tudi tisto šeg avo šaljivost, ki so značilne lastnosti ne le za moravske, ampak za vse Marenke in Mare od Prage do Dunaja in Bratislave pa do Marmaroških Syho-ti p Karpatih. To in še nekoliko drugih točk so morali ponavljati na izrecno in vztrajno željo občinstva, ki je bilo navdušeno. Prav tako rado bi jih poslušalo tudi, če bi nam zapeli še na pr. A-Ijaževo »Na dan«, ki se za- Včeraj ob 13.45 se je v Podgori v Ul. Brigata Cuneo dogodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 66-letni Karlo Bolčina iz Ul. Brigata Cuneo 3. Do nesreče je prišlo, ko se je Bolčina pripeljal na kolesu iz hiše, kjer stanuje, na glavno cesto, po kateri vozi avtobus podjetja ATA, ki vzdržuje promet med Gorico in Ločnikom skozi Podgoro. Vre kaže, da Bolčina ni vi-prihajajočega avtomobi-zaradi česar je prišlo do j hudega trčenja: z glavo se je zaletel v prednji del vozila in hudo ranjen padel po tleh. Se preden je prišel na kraj nesreče rešilni avto, Zelenega križa, je Bolčina zaradi zloma lobanje in hudih poškodb v glavi izdihnil. Odpeljali so ga v mrtvašnico. Svojcem, zlasti sinu Ivanu, izreka goriška podružnica u-redništva »Primorskega dnevnika« iskreno sožalje. radi tega sta bila oproščena zaradi pomanjkanja zasebne tožbe. Beneško prizivno sodišče Oprostitev dveh Goričanov Lansko poletje je gorišiko okrožno sodišče na ovadbo Stefana Jakina iz Koprive obsodilo brata Vladimira in Franca Mišigoja iz Gorice zaradi tatvine nekega teleta na zaporno in denarno kazen. Vladimir je bil obsojen na eno leto in 4 mesece zapora, 6000 lir globe, 50.000 lir odškodnine in 15.000 lir za odvetniške stroške civilni stranki, Franc pa na eno leto in 10 mesecev zapora. 12.000 lir globe, 50000 lir odškodnine in 15.000 lir za odvetniške stroške civilni stranki (slednji dve postavki sta solidarni). Na priziv prizadetih je bila v ponedeljek 7. maja v Benetkah prizivna razprava, na kateri so brata Mišigoja oprostili. Branil ju je odvetnik Sfiligoj. Sodišče je kot razlog za o-prostitev navedlo sledeče: kvečjemu bi lahko kazalo, da rta si brata Mišigoj samovoljno prisvojila pravico, da sta sporno tele vzela, namesto da bi se poslužila pravne poti za uveljavljenje pravice. Za to pa je potrebna zasebna tožba, katere mi bilo, za- Občni zbor konzorcija v Krminu Potrebna je nadaljnja borba proti toči CimpreJ naj se sprejme zakon o obveznem včlanjenju kmetov V nedeljo dopoldne je bil v Krminu letni občni zbor prostovoljnega konzorcija za boj proti toči, katerega so se udeležili številni člani ter zastopniki oblasti in drugih kmečkih ustanov. Večina prisotnih se je izrekla za nadaljevanje delovanja konzorcija ter bila mne-nja, naj se ne »ta vi ja jo v zvezo z delovanjem konzorcija stvari, ki- nimajo s konzorcijem nič skupnega. Predstavnika Federterre Cu-cit in Visintin, kii sta bila sprejeta v novi upravni odbor konzorcija, sta izrazila mnenje, naj postane konzorcij obvezen za vse kmete; obenem sta zahtevala, naj se čimprej sprejme zakon, kii predvideva obvezno včlanje-nje. Da bi ustanova premostila finančne težave, so pozvali razne ustanove, naj priskočijo na pomoč z gmotnimi sredstvi. Razpravljali so tudi o de-misijah kmetov iz St. Lovrenca in Moše. ki nočejo več sodelovati v konzorciju. Ker kmetje nimajo do konzorcija nobenih obveznosti, so njihove demisije sprejeli. Vse kaže, d-a se za tem dejanjem skrivajo interesi nekaterih posameznikov. Tudi odv. Culot in dr. Mar-sano sta izrazila željo, da konzorcij še nadalje deluje ter uspešno opravlja svojo nalogo. Prisoten je bil tudi prof. Rui, ki je obljubil vladno . pomoč; vse kaže, da bo dala nekaj stotin raket. Lani so morale baterije posredovati v 21 nevihtah ter so svojo nalogo uspešno o-pravile. Obračun je pokazal pol milijona dobička. V goriški pokraj ni bo IACP zgradila številna nova stanovanja Za sovodenjsko in dober- dobsko občino so določili po 13.405.382 lir Iz Rima se je izvedelo, da je minister Romita odredil da bo IACP v goriški pokra jini zgradila številna nova stanovanja v skupni vrednost 372.411.016 lir. Goriški občini je bilo dodeljenih 128.318.448 lir, tržiški občini 49.776.932 lir. Gradiška Romans in Krmin bodo prejele vsaka po 24.888.466 lir za gradnjo ljudskih hiš. Za Ko privo, Doberdob, Turjak. Za graj in St. Peter ob Soči je minister Romita določil vsako posebej 13.405.582 lir. za občine Sovodnje, Faro, San Lorerizo in Foljan pa prav tako po 13,405.582 lir. Z omenjenimi denarnimi sredstvi bo ustanova za gradnjo ljudskih hi| na Goriškem prav lahko nadaljevala že začeto delo in v bližnji bodočnosti omogočila, da se bo število ljudi brez stanovanja občutno zmanjšalo. Na Sabotinu obstreijani voiak umrl v goriSki bomišn ci Se ni znano kako je prišlo do nesreče V ponedeljek okrog 20. ure so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 23-letnega Angela Nubbianija, vojaka 114, peh. polka, iz Trevignana v Vidmu. Vojak, ki jp bil v vojaški službi v ločenem oddelku na Sabotinu, je bil nekaj prej po nesreči obstreljen. Kako je prišlo do nesreče ni znano. V bolnišnici so ga sprejeli v ze lo hudem stanju." Poškodovan je bil po trebuhu, prsnem košu in na raznih de'ih telesa. Zdravniki so mu takoj nudili pomoč in mu posvetili vso pozornost, toda bilo je vse zaman. Okiog 23. ure istega dne je zaradi hudih poškodb umrl. I#! piti IlipilliBlIlililj! -1* liti JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Crvena zvezda pred Partizanom Hajduk se vrača v staro formo SlovensKe enajstorice (razen Nove Gorice) v sloven-sKo-hrvatsKi ligi čvrsto na sredini - BanKrot pri-morskih eKip v ljubljansKo primorski nogometni ligi DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Atesani, Ulica Carducci 12 - tel. 22-68. K I N o CORSO. 17.00: »Mož iz Lara-mie», cinemascope v barvah VERDI. 17.15: »Altair«, v barvah. F. Inter'enghi in A. Lualdi. CENTRALE. 17.00: «Bratje brez strahu«, v barvah, K. Taylor. VITTOR1A. »Bela mrzlica«, v barvah, D. Dors. MODERNO. 17.00: »Zgodilo se je na komisariatu«, N. Ta-ranto in A. Sopdi. BEOGRAD. 8. — Po dveh zaporednih mednarodnih telc-mah. je vsa pozornost jugoslovanskega nogometnega občinstva posvečena ponovno državnemu prvenstvu, ki postaja iz kola v kolo vse bolj zanimivo. Njegova glavna privlačnost je v borbi za prvo mesto, ki je sicer omejena le na Partizana in Crveno zvezdo, a je danes po 20. kolu še povsem odprta. Trenutno je s točko prednosti v vodstvu Crvena zvezda, a že v prihodnjem kolu se lahko položaj zamenja, kajti obe enaj-storici igrata v dokaj nestalni formi in poskrbita skoraj v vsakem kolu za večje ali manjše presenečenje. Partizan, ki šteje v svojih vrstah več državnih reprezentantov je na primer v predzadnjem kolu izgubil proti predzadnjemu Železničarju, tokrat pa je na lastnem igrišču komaj rešil točko proti Dinamu iz Zagreba. Podobno je tudi s Crveno zvezdo, ki je v zadnjem kolu komaj premagala Spar-taka iz Subotice. Zelo nestalno igrajo tudi vsa ostala moštva, tako da se njihov vrstni red v klasifikacijski lestvici stalno menjava. Beograjski Radnički je še vedno na tretjem mestu, toda nič več tako trdno kot še pred kratkim. Z naglimi koraki se mu približujeta Dinamo in Sarajevo, ki imata trenutno oba po 22 točk. Preseneča predvsem vzpon Sarajeva, ki je tudi v zadnjem kolu z zmago nad sicer solidnim BSK iz Beograda potrdil svojo odlično formo. V sarajevskem moštvu nastopa Arsta mladih talentiranih igralcev, ki so si s svojo odlično igro že priborili mesto v B reprezentanci in se v njej pokazali vredne izkazanega jim zaupanja. To velja predvsem za Biogradli-ča in Stipiča, za Živkova in še kakšnega. Mostarski Velež, ki je v prvem delu prvenstva predstavljal strah in trepet vseh enaj-storic, vključno najboljših, je začel popuščati. Trenutno ie sicer še vedno na šestem mestu. a bolj na račun prejšnjih uspehov kot pa po zaslugi sedanje igre. V zadr.jem kolu je moral pustiti kožo v Zagrebu proti istoimenski enaj-storici, ki v ostalem le zelo po redko zmaguje. Novosadska Vojvodina se že nekako po tradiciji drži zlate sredine čeprav bi si zaradi svoje solidne igre zaslužila višje mesto. Posebno v zadnjem času se vrača v staro formo predvsem po zaslugi odličnih državnih reprezentantov Rajkova in Veselinoviča. O BSK in Spartaku smo že omenili, da sta v poslednjem kolu bila poražena, prvi od Sarajeva, drugi pa od Crvene zvezde. Njun plasma je realen. Prav gotovo pa ni realno nizko mesto Hajduka ki kljub zadnjim neuspehom še vedno sodi med najboljše jugoslovanske enajstorice. To je dokazal tudi v nedeljo, ko je Železničarja odpravil z visokim rezultatom 6:1, čeprav je večji del drugega polčasa moral igrati samo z desetimi igralci. Vukasova četa je zaigrala res odlično, kot njen realizator pa se je izkazal mladi Rebac, ki je sam dosegel 3 gole. Zelo dobro sta igrala še Vulič in Vidoševič. Z istim številom točk sledi Hajduku Budučnost, katero je v zadnjem kolu porazil Radnički s 2:0. Na predzadnjem mestu sta z enakim številom točk Zagreb in Železničar, si vodita med seboj borbo za rešitev. Eden od njih bo po vsej verjetnosti poleg zadnjega Proleterja druga žrtev, ki bo morala dati slovo prvi ligi. Rezultati 20. kola so bili naslednji: Partizan - Dinamo 0:0 Crvena zvezda - Spartak 3:1, Zagreb - Velež 2:0, Sarajevo -BSK 4:1, Proleter - Vojvodina 2:4, Budučnost - Radnički 0:2. Hajduk - Železničar 6:1. Lestvica Crv. zvezda 20 12 7 1 43:17 31 Partizan 20 13 4 3 52:22 30 Radnički 20 10 4 6 49:32 24 Dinamo 20 9 4 7 30:32 22 Sarajevo 20 10 2 7 32:35 22 Velež 20 8 5 7 34:30 21 Vojvodina 20 5 9 6 39:32 19 BSK 20 7 4 9 33:38 18 Spartak 20 6 6 8 32:37 18 Hajduk 20 7 3 10 40:35 17 Budučnost 20 7 3 10 33:44 17 Zagreb 20 6 3 11 32:32 15 Železničar 20 5 5 9 22:41 15 Proleter 20 5 1 14 28:66 11 Zagrizena borba za prvo mesto se vodi tudi v sloven-sko-hrvatski ligi in sicer med zagrebško Lokomotivo in Šibenikom. Slovenski predstavniki, razen Nove Gorice, ki je čvrsto prikovana na dno, so se vsidrali na sredini lestvice od 5. do 8. mesta in svojo pozicijo dobro čuvajo. Ljubljana si je tokrat privoščila celo zmago nad vodečo Lokomotivo, mariborski Branik pa je v Sisku izsilil neodločen rezultat. Brez točke sta se vrnila Odred iz Sp>ita in seveda Nova Gorica iz Šibenika. Rezultati 18 kola so bili naslednji: Ljubljana - Lokomo tiva 1:0, Metalac - Karlovac 0:2, Segesta - Branik 0:0, Šibenik - Nova Gorica 3:1, Split - Odred 2:0, Rijeka - Trešnjev ka 1:1. Lestvica: Lokomotiva 18 12 4 2 47:18 28 18 1! 5 2 39:19 27 19 10 3 6 42:21 23 18 9 2 7 35:25 20 18 9 2 7 33:30 20 18 7 5 6 35:33 19 18 7 4 7 26:30 18 19 5 6 8 30:34 16 18 4 7 7 21:24 15 18 4 6 8 23:36 14 18 5 3 10 25:36 13 Šibenik Split Rijeka Odred Branik Ljubljana Trešnjevka Karlovac Segesta Metalac Nova Gorica 18 2 1 15 18:68 5 POKRAJINSKE SREDNJEŠOLSKE TEKME V GORICI Slovenec Anselmi dosegel nov rekord v skoku v daljino Kolesarska dirka mi™ Nemec Meister prvi v Berlinu BERLIN, 8. — V sesti et* pi kolesarske »Dirke *' Goerlitz - Berlin, dolgi 226 k ■ je zmagal član ekipe Vzhodn« Nemčije Lothar Meister. Vrstni red na cilju J* naslednji: 1. Meister Nemč.) 5.57'27”, 2. (Vzh. Nemč.). 3. Wolfs ( 4. Chwiendach (Pol-), stari (It.), 6. Romagnoh (»w> 7. Ruwt (Belg.), 8- Gugl ni (It.), vsi s časom z»a* valca. Med današnjo etapo s a stopila Italijana Bruni 1° ld sch i V splošni klasifikaciji prvih dveh mestih dva r’ dirkača in sicer 1. K®0 • v času 27.26’37’\ 2. Wostr» kov 27.28'48”. V splošni oceni se je slovenska srednja šola uvrstila na deveto mesto GORICA, 8. — Pretekli teden smo poročali o polfinalnih tekmah goriških srednješolcev. V soboto 5. maja pa so na novem srednješolskem igrišču na Malih Rojcah bile finalne pokrajinske tekme srednješolcev v lahki atletiki. Sodelovali so atleti devetih zavodov goriške pokrajine. Obrtno-umetniška šola iz Gorice se je tekmovanja vzdržala. Rezultati so bili boljši od lanskih, saj so mladi atleti izboljšali kar tri rekorde. Slovenec Anselmi je potolkel za tri centimetre rekord v skoku v daljino, ki ga je lani dosegel Sellan; izboljšana sta bila še rekorda v metu krogle in v štafeti 4x100. Slovenci •sc se letos slabo plasirali. V osmih disciplinah je Sloyen-ska srednja šola imela samo enega atleta med prvimi šestimi: Anselmija. Ta je dosegel zlato medaljo, ki so jo Slovenci prvič dobili, odkar sodelujejo na pokrajinskih tekmah. Anselmi je skočil v daljino 6,19 metrov, nekaj dni prej pa je na treningu skočil 6.30 m. Med zavodi je Slovenska srednja šola zasedla deveto mesto. Posamezni rezultati "so naslednji: Tek na IM m: 1. Sartori (Učiteljišče-Go) 9”4; 2. Tonca (Klasična-Go) 9”5: 3. Berto (Industrijska - Tržič) 9”7. Tek na 100« m:. 1. Colausig (Industrijska-Go) 2'46”8; 2. Pizzi (Industrijska - Krmin) 2'47’’9; 3. Bledig (Tehnična-Go) 2’48”. Tek na 80 m z zaprekami: 1. Tavella (Klasična-Go) 10”8: 2. Canevari (Realna-Go) 10”8; 3. Sclauzero (Tehnična-Go) 11”4. Skok v višino: 1. Bramo (Klasična-Go) 1,65 m: 2. Zam-parutti (Tehnična-Go) 1.65 m: 3. Nanut (Klasična-Go) 1.65 m. Skok v daljino: 1. ANSELMI (SLOVENSKA SREDNJA ŠOLA) 6,19 m; 2. Trebian (Realna - Tržič) 6.16 m; 3. Alpini (Tehnična - Go) 6,02 m. Met krogle: 1. Schira (Real-na-Go) 14.72 m; 2. Gregorig (Tehnična-Go) 13.93 m; 3. Rac-colini (Realna - Tržič) 13.73 m. Met diska: 1. Marini (Industrijska - Krmin) 38.24 m; 2. Mazzoli (Industrijska - Tržič) 35.17; 3. Vattolo (Tehnična-Go) 32.56. Štafeta 4x100: l. K'asična Gorica (Tavella, Piemonti, Tonca. Masat) 45”5; 2. Realna-Gorica (Canevari, Di Blas. Schira, Cermelli) 45”7; 3 Tehnična - Gorica (Primas, Sclauzero, Zamparutti, Bocciocchi-ni) 46”8. Lestvica po zavodih: 1. Tehnična srednja šola - Gorica. 105 točk. 2. Klasična gimnazir ja - Gčrica in Realna gimnazija - Gorica 95; 4. Industrijska šola - Tržič 73: 5. Realna gimnazija - Tržič 68; 6. Industrijska šola - Gorica 62; 7. Industrijska šola - Krmin 39-8. Učiteljišče - Gorica 31; 9. Slovenska srednja šola 22. Tako mislimo mi: Atalanta-Roma Bologna-Lanerossi Piorentiina-Natpoli Genoa-Triesiina Lazio-Juventus Mriilan-Novara Fadova-Inter Pro Par r; a-Sarri [>der: a TorvnowSpal Avelilioo-Juve Stabia B a g ner i a-C al t ag iron e Cral Cirio-Covenza Nissena-V, Nicaotro Puteolana-Crotone Ilva Bagnoli-Marsala 1 X 2 1 1 1 X X 2 1 X 2 1 X X 2 1 1 1 1 2 2 X 2 DIRKA PO ŠPANIJI Astma zmagovalec dvanajste etape BAYONNE, 8. — V 12' »*'. pi kolesarske dirke po P ^ je zmaga! Italijan je 274 km dolgo progo ofl^ f ragoze do Bayonna prev0 ^ času 9.18T0” s povprecn® trostjo 29.420 km na uro. ^ ni red ostalih na cilju: • deano (Šp.) 9.23’28”. 3. , (šp.) 9,27Tl”. 4. Marigil L isti čas. 5. Bover (Sp-) ,«r), 6. Iturat (Šp.) 7. Thesseril j( 8. Van Steenbergen. »* (u„ je glavnina v kateri j* ' [a, di Italijan Conterno, ki 1 . ko ohranil prvo mesto v ^ ni klasifikaciji, medtem . je na diugo mesto P° Astrua. na Tudi v današnji etapi- ^ kateri je startalo samo dirkačev, je bilo več ^ pov. Med drugimi je ^ui' po startu odstopi! tu«1 s4 son Bobet, kmalu nato P Španec Poblet, znaag® treh etap. TENIS V HIMU Hoad premagal Davidsona RIM. 8. - A;s'fuUpoS'- Hoad je danes v fmal ,neIp meznikov na mefinar teniškem turnirju Pre tom Šveda Davidsona z reZU j« 7:5. 6:2. 6:0. Hoada z^ag ^ bila prepričljiva. Davidso^ je nudii odpor samo v P sJt. setu. ki b. ga lahko z ve' če tudi odločil v svojo V finalu posameznik® ^ ženske je ameriška čm a son premagala Madžar o moczy s 6:3, 7:5. Odgovorni ur*®r,?o -i STANISLAV BENK, ffK Tiska Tiskarski zavod ■ KINO PROSEK-KONIOffl predvaja danes 9- *■ *. ob 19.30 uri barvni i ZAROČENKA VSEH Igra: Betty Grable mirni SKBnEjlj • t- 81' predvaja danes 9. . ob 18. uri CEAD predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 18. uri ENlC Itteca tl n Igrajo: GEORGE BRENT, ANDREY TOTTER in dfU Vsebina: Guverner Greenleat, predsednik lcor”iSg« za raziskovanje zločinov, začenja preiskavo. CePra ,j,-smatra družba za poštenega in spoštovanega dr*a na, pa je v resnici gangster. oooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaooaocooooooooooooooooO00^ Vladimir Bartoh MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojne 71. = četrto poglavje: Alamut; privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja Tako ali vsaj podobno se je utegnil odvijati najin pogovor, ko sva se bližala svetoivanski postaji. Najina fantazija je bila zmerom bolj razgreta in sproščena, dokler nisem končno že naravnost «videl» in si ne samo predstavljal, o čemer sva se pogovarjala. Ostala sva pri najinih gradovih in si ju zmerom natančneje in razkošneje opremljala. Dodajala sva kos za kosom in drug drugega dopolnjevala in prehitevala v domislekih, ki so postajali zmerom nenavadnejši in drznejši. Zrelejši od naju si je postavil v grad tudi naj lepše in najbolj izbrane deklice, ki so se sprehajale po sobanah in grajskih vrtovih. Tu, ko sva prišla pod železniški most pred svetoivansko post&Jo in se je bilo že zvečerilo, sem se v do kraja razgreti domišljiji videl, kako slonim vrh grajskega stolpa in gledam v grajske vrtove pod sabo. »Poslal bi dol mladeniče in dekleta in bi gledal, kaj bi počeli,* sem rekel. Borisov malce mefistofelski smeh me je iztrgal iz zamaknjenega gledanja: »Potem bi že rajši jaz sam v vrtu gospodaril.* Ta dvogovor je bil edini te vrste in nikoli več ga nisva obujala ali poskušala nadaljevati. Bil je dvogovor dveh dora-ičajočih dečkov, enega v pubertetni in drugega celo še v predpubertetni dobi, in utegne biti dovolj tipičen za tista leta. Ne spominjam se, da bi ga bil tudi kdaj nadaljeval v svoji fantaziji. Nanj se nisem spomnil dobrih dvajset let, toda takrat, ko sem se končno nanj domislil, sem se spomnil vse tiste najine poti o mraku domov, kakor da bi se bilo zgodilo včeraj. Konec vojne, okupacija, zapustitev doma in rojstnega kraja in preselitev v Ljubljano so šli, kot sem bil v prvi knjigi povedal, kakor britev čez spomin na moja otroška leta pri Svetem Ivanu in v Trstu. Bolečina za tem, kar sem bil izgubil, je bila prehuda in dobrohotna pozaba je pregrnila plašč čez moj spomin na tista leta. Samo v sanjah sem pogostoma obiskoval vse kraje okrog Svetega Ivana in Trsta in moje najbolj tipične sanje skozi vse življenje so sanje, ki se dogajajo na Razklanem hribu ali okrog njega. 3. Prestavimo zdaj torišče dogajanja za kakih osem let naprej v Ljubljano. Deček, o katerem govorimo, je dorastel v mladeniča in poslušal na tamošnji univerzi predavanja iz filozofije in prirodopisa Da bi bil kdaj študiral slavistiko, mi nikoli ni bilo prišlo na misel in ml tudi danes ni žal. Samo pozneje, ko sem že opravil študije, me je mama opozorila na čudovita predavanja pokojnega dr. Prijatelja, ki je takrat ravno obravnaval Kersnikovo (in «njeno*) dobo. Nekaj je bila zavohala, da se na skrivaj ukvarjam z literarnimi poizkusi, in je bila začudena, da se tako malo zanimam za slovstveno zgodovino. Malce, da jo razveselim, in malce iz res- nične radovednosti sem nekajkrat obiskal Prijateljeva predavanja in z užitkom poslušal njegovo elegantno in izbrano prednasanje nadvse zanimive snovi. Vendar sem imel na tihem vse drugačne pojme, kakšna naj bi bila literatura, če bi jo jaz pisal. Istočasno ko sem že nosil svoje literarne prvence, ki sem jih smatral sam pri sebi bolj za poizkuse in ki so biii povečini realističnega in deskriptivno samolzpovednega značaja, raznim uredništvom na ogled, sem postavil pol Licealne knjižnice na glavo in iskal med najbolj čudnimi knjigami svojo »snov*. Ko sem bil še v Trstu, mi zavestno pravzaprav nikoli ni bilo prišlo na misel, da bi se kdaj lotil pisateljevanja. Mamin bridki vzgled mi ni bil prav nič spodbuden in povrh tega sem prišel v tistih letih v opozicijo s starši: želel sem hoditi drugačno pot, kot sta jo hotela onadva. Zaradi tega pa ni bila moja fantazija nič manj vroča in snujoča in moji živci niso postali nič manj občutljivi in dojemljivi. Okrog mene so se zbirali raznovrstni «tipi», kdaj čudaki in svojevrstneži, s katerimi sem vodil razburljive debate o vsem, kar pretresa svet med nebom in zemljo. Pri tem sem kmalu opazil neko čudno svojstvo svojega karak terja: nehote in proti svoji volji sem bil nasproti vsakemu od teh prijateljev drugačen in se dal od vsakega od njih nezavedno potisniti v neko posebno »vlogo*, ki je bila navadno dotičnemu po želji ali pa ga je presenečala in kdaj celo navdajala z zgražanjem in grozo, in to vlogo pred njim potem dosledno »igral*. Sam nisem mogel nič zato; ostal sem nasproti vsakomur popolnoma iskren, tovariški in prostodušen, toda moj občutljivi značaj je proti vsakomur pokazal neko drugo, nekako njemu odgovarjajočo stran. Kako sem sploh prišel na misel, da bi iskal «svojo snov* in cemu naj bi mi bila ta služila? Spočetka jo pravzaprav nisem iskal ysaj zavestno ne zato, da bi jo napisal, temveč zato, da bi jo doživel, živel in ob njej rastel do novih in pomembnih spoznanj. Skratka, da bi se z njo napolnil. Tu utegne priti marsikomu na misel, da sem se vzgledoval ob Goetheju, ki si je tako življenjsko snov našel kot otrok v lutkovni igri «Faust». Tudi sam se nagibam k taki domnevi. V eni izmed nemških čitank, ki je danes nimam pri roki, < je utegnil biti odlomek iz Goethejeve avtobiografije ,egji>l tung und Wahrheit» in ker me je bil po vsej priliki PT.e\o sem potem doma v mamini knjižnici prebral celotno sjcie to še v Trstu. Spominjam se tega sicer ne, temveč sani b;]< pam iz okoliščine, ker sem pozneje v Ljubljani, ko n11 J j-olf kakih sedemnajst ali osemnajst let, ponovno vzel ^ p omenjeno Goethejevo delo in se mi je zdelo vse v J di W znano. Plašč pozabe je bil po vsej priliki pregrnu,. mladostni spomin na mojo prvo seznanitev z Goe življenjepisom. z nJc Iskal sem tako snov, ki bi ob njej in moji rasti tt spoznal, kaj giblje svet. Pri svojem smislu za tisto, ** ne*° dobo »tipično*, to se pravi, za tisto, kar tvor* dotx‘ podtalno in ne oficialno bistvo, sem imel pravzapra ^ nos Brez poznavanja zgodovine sem vsekal naravnost {j dobo, ki je bila po svoji nelagodnosti, provizoric |c no-:n°sti s težkimi nevihtami za prihodnost nasl b| s« najtwlj sorodna: v dobo pred francosko revolucijo- ,ice&W,i iskat v sedanjo univerzitetno knjižnicp (prejšnjo i le odrezke potrdil tistih knjig, ki sem jih bil takrat n „,er ?«6wita1, bi se P°kazala kaj pestra slika: dI\ s)ci#j (ustanovitelj «živalskega magnetizma*; to snov se^nStto dvakrat izraziti v dramatski obliki); pustolovca Casanova in vsa njihova pisana srenja; vse, kar ser« gve o Napoleonu in njegovi dobi z obširnim »Memorialorb lci p(r .Drug cikel; ®Panskl in portugalski osvojev^sl* vega sveta na čelu s spomini Cortesovega kapitan®,. 0rt* Diaza y Castillo. Tretji cikel: renesansa. Četrti fa|cr®^ in talski despotizem (Džingis kan, Timurdenk Itd.) ^ostj® v povojih: islamski svet s svojo fantastiko, poetic* . pravljičnostjo. Hof£“rlj‘V0 Je’ da mi pri tem ‘skanju ni, rJedtC1’ ]» i« domača literatura kaj prida v oporo. ^0fiJe L je bila v Rusiji izvršila oktobrska revolucija, vojne pf* b*'°, konec, v Italiji pa je vstajal fašizem Zaradi ®g občutljivosti sem bil tako ustrojen, da so mojo l®h ^0?° mirljivo fantazijo bolj mikali in plašili svetovni kakor pa naše ozke domače razprtije. „^(1. j Nadaljevanj* ^