Štev. 265. t MflMIanL t soboto, IS. novembra im tetfl XXXIX. s Velja po po&ti: =s Za oelo leto naprej. I 26*— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meieo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za oatalo Inozemstvo „ 35'— V LJnblJanl na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leti „ . „ 6*— za en meseo „ , „ 2'— f oprati prejemu neaeSio K 1*00 m--Inseratl: ■ ■ Enostolpna peUtrrata (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat ..... 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano ln reki notice: enostolpna petltmti (72 mm) 30 vinarjev. nak dan. izvzemši nedelje la praznike, ob 6. ari popoldne. SST Dredniltvo je v Kopitarjevi allo! itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. == Političen list za slovenski narod. Upravništvo |s » Kopitarjevi nllol itev. I. ivstr. poštne bran. račun it 24.797. hran. račnn št 26.511. - Opravnlškega telelona Ogrske poštne št 188. Današnja številka obsega 16 strani. H o novem vodnem zakonu. Vlada je izdelala načrt vodnega zakona, ki ga bo vložila v deželnih zborih, da sklenejo reformo, ki jo zlasti velika industrija že dolgo časa zahteva. Ne spuščam se v razmotrivauje, zakaj vlada ni vložila načrta v državnem zboru, ampak prepušča posameznim deželam, da sklenejo na podlagi te predloge deželne zakone. Vršile so se enkete, pri katerih so interesi agrarcev to industrialcev šli precej daleč narazen, in kar dobimo sedaj v roke, je sad kompromisa med obema strujama. Kot vsak kompromis, tudi ta ne zadovolji popolnoma nobene struje; ves zakonski načrt, ki pomeni v legislativnem oziru velik napredek, se giblje v inaterielnem pogledu na neki srednji črti. Kadar da agrarcem kako koncesijo, tudi industriji prizna kako ugodnost. Sklepi deželnih zborov se pač ne bodo smeli oddaljiti od te srednje črte. V alpskih deželah se je pojavilo močno gibanje, ki vindicira vodne sile za dežele. Naravno je, da domače prebivalstvo v vsaki kronovini nerado vidi, da mu tuji kapitalisti zasedejo glavne vodne sile, ki jih potem izkoriščajo za vse čase le za svoje naprave, ne da bi imela javnost od tega druge koristi, nego da smejo domačini vstopiti kot delavci v industrialne naprave mogočnega internacionalnega kapitalista. Odločen korak je storil v tem oziru koroški deželni zbor, ki so mu sledili tudi drugi. Kranjski deželni zbor je sklenil zakon, ki izroča vodne sile pred vsem izkoriščanju od strani avtonomnih oblastev: dežele in občin. Tej odločni zahtevi deželnih zasto-pov se ni mogla upirati centralna vlada. Sprejela je v zakonsko predlogo nekaj določil, ki dajo državi, deželam in občinam nekaj prednosti pred zasebniki. Preden dobi zasebnik koncesijo, se mora vprašati deželni odbor, ali ne namerava dežela ali kaka njena občina tam graditi. Samo tedaj, če niti država niti dežela ali občine ne izkoristijo vodne sile, je prosta za zasebnike, in sicer dobe avtonomne oblasti koncesijo za 90 let, zasebnik le za 60 let. Na drugi strani se pa gradba olajša, ker se uvede pravica razlastitve z odškodnino proti manjšim vodnim upravičencem. Važna je določba, da ima vlada pri podelitvi koncesije presojati konkurenčne projekte ne Ie s sta- LISTEK. Klovloilna. Bridek spomin me obhaja, če pomislim kako sem opazoval kot srednješolec »citrarja« visoke postave, smelih, podjetnih korakov, skrb, žalost in srd v obrazu pod prilično dolgimi črnimi lasmi, pa s škatljo v rokah, v kateri je nosil svoje življenje, srce in dušo, sad dolgih, predolgih sestradanih ur ... . Zo takrat sem zvedel, da je to Bajde (oče) samouk in izumitelj v instrumentalni tehniki. Enkrat sem ga tudi sli-fcl v spremstvu sinov Ludovika in Rudolfa, slišal sem tudi okoli sebe ljudi, {eš kako je škoda tega človeka. Ko je Pa prišel po obolus, so pa zijali ta trpkosti poln obraz, spraševali in spraševali, ter ga odslovili milostno praznih fok, pa tudi obdarovali — s krajcarjem. . Takrat je morda že nosil oče v gla-misel na krožni lok, prav gotovo pa Jakrat še ni zasnoval današnji Ludvik inštrumentov, ki stoje danes gotovi v Njegovi delavnici. Oče je začel i r^od-pujal, sin nadaljuje paralelno čo-neustrašeno in energično, s popolnim pa tudi opravičenim zaupanjem v Sv«jo silo. In en rezultat te izredno energije in truda, je »Klavijoltoa«, iz- ' iišča večje gospodarske važnosti, ampak ne sme dopustiti, da bi se vodne sile cepile in nepopolno izrabljale. Oni projekt ima prednost, ki vodno silo popolnoma izrabi. Ker se je doslej v tem oziru jako neenako postopalo, je izdala vlada pred kratkim ministerialno naredbo, ki se — kolikor je po starem vodnem pravu mogoče — približuje določbam bodočega vodnega zakona. Vladna predloga le deloma ustreza zahtevam deželnih zastopov. A še to je nekaterim preveč. Dvignil se je bojevnik proti tej ministerialni naredbi in proti načelom vladne predloge v osebi Simona Biegra, ki je sestavil za celovško sekcijo rudarskega društva za Štajersko in Koroško spomenico, v kateri roti alpske deželne zastope, da naj svoje sklepe prekličejo in izpremene svoje načelno stališče. In zakaj? Priznava, da bi bil tak zakon za Koroško in Štajersko dober, a vse mora biti proti »podeželjenju« vodnih sil — radi Kranjske! V resnici se obširna spomenica spoštovanega rudarskega društva za Koroško in Štajersko bavi skoro izključno le s Kranjsko s stranskimi pogledi na Istro in Dalmacijo — torej z deželami, katere imenovano društvo pravzaprav nič ne brigajo. Simon Riegrova sekta, ki šteje nekaj pristašev to- in onstran Karavank, zahteva, da sc vodne stvari vzamejo deželnim zborom in pridrže državni zakonodaji, zahteva pa tudi, da se izpre-meni že imenovana ministerialna na-redba v sledečih točkah: 1. Odpravi se naj predložitev projektov hidrografičnemu centralnemu uradu, ker je le izguba časa. 2. Odpravi se naj neenakost v omfc jitvi vodopravnih koncesij. Če se koncesije časovno omeje, naj se mtP državo, deželo, občinami in zasebniki ne dela razlike. 3. Koncesionirana doba se naj računa od časa pravomočnosti obratnega dovoljenja, ne pa stavbenega dovoljenja L Vodopravne koncesije naj sc več ne omeje na osebo in odpravijo naj se vse določbe, ki ovirajo podjetnost. 5. Naj sc ne zahteva popolno izkoriščanje vodnih stopenj v vseh onih slučajih, ko je voliti med neizkorišča-njem ali delnim izkoriščanjem. 6. Odpravi naj se vsaka predpra-vica države, dežele in občin proti zasebnikom glede stavbene dobe in ne da um, katerega pokaže Ludvik Bajde jutri zvečer v hotelu »Union« na glasbenem večeru »Ljubljane«. Prav nič ni komplicirano to glasbilo in vendar je tako krasno, efektno. Sestavljeno je takole: Na lesenem stojalu sloni violina, viola ali violončelo, opremljena s samo eno, seveda podaljšano struno na podaljšanem držalu. Nacl struno so tipke v velikem obsogu kakor na klavirju, s katerimi se pritiska na struno. Ta zazveni, če se preko nje povleče navaden lok. Spodaj pa je pritrjen tremulator, ki nadomestuje izborno tremolo roke. Kdor torej pozna tipke, potrebuje jedva 14 dni vaje, da more na klavijolini izvajati komade, katere more goslač igrati komaj v 2 ali 3 letih, pa še takrat, slabo. Ton te kla-vijoline nikakor ni trd, kakor bi kdo sumil nego povsem enoličen s tonom gosli. Distoniranje je izključeno. Slednjič pa je vse skupaj lahko prenesljivo, ker tehta komaj 12 kg. To je kratek opis glasbila. Bajde (sin) se je dolgo trudil s to stvarjo, ki stoji doma in bi doma ostala, če bi samo gotovi Slovenci skrbeli za njeno odrešenje. V odboru »Ljubljane« je našel Bajde smisel in živo zanimanje za svojo iznajdbo in v njenem odborniku, velepodjetniku g. Jos. Lončariču svojega velikodušnega podpiratelja. Sedaj javnim korporacijam sploh nobena prednost pred zasebnikom. O nekaterih teh zahtev se da govoriti; tako na primer se tudi nam zdi hidrografični centralni urad nepotrebna instanca, ki utegne postati marsikateremu dobremu napredku usode-polna. Svoje glavne zahteve je pa poročevalec imenovanega rudarskega društva za Štajersko in Koroško kompromitiral s svojo jako odkritosrčno utemeljitvijo. Simon Bieger trdi namreč, da je ministerialna naredba škodljiva n e m š t v u , in cla se mora novi vodni zakon, ki da deželnim zastopom nekaj veljave pri vodnih stvareh, pobijati, ker bi sicer kranjski deželni odbor to moč porabil v korist deželi in domačemu prebivalstvu in bi s tem prekrižal račune Simon Biegrove sekte, ki živi v mislih, da ima le ona pravico do vseh vodnih sil naše dežele in da je državna oblast le zato tukaj, da domačina razlastuje na korist par kapitalistom te koroško-tržiške sekte. Simon Riegrova sekta se bori pod geslom »svobodnega tekmovanja«. A v resnici se bori za pravo protislovje svobode. Kajti ako dobi po novem vodnem zakonu velekapitaljst oblast razlastiti malega mlinarja in Žagarja, za katerega se torej vsa svoboda neba, je nujno potrebna korektura te premoči, ki obstoji v moči javnih faktorjev, poglavitne vodne sile izkoristiti za splošno javnost in s tem postaviti mejo prepoved zasebnega kapitalizma. To je načelo prave svobode in pravega napredka. Na Kranjskem imamo danes 36 milijonarjev. Napredek naše dežele pa ne obstoji v tem, da se le premoženje teh izvoljencev povišuje, ampak da raste pr e m o ž e n j e vsega ljudstva. Simon Riegrova sekta je drugega mnenja in misli, da ima le ona privileg industrije, prebivalstvo dežele pa da mora Boga hvaliti, ako ga milostno sprejmejo k stroju za delavca. Ta sekta veruje še vedno v herezijo »Herren-volka«. Nemštvo je pa napačna firma za njo, kajti pravi kapitalist in indu-strialec je internacionalen, kakor so internacionalne številke na borznih poročilih. Nemškonacionalni so njegovi pisarji in duhovi nižje vrste. Simon Bieger je grozno hud na Kranjce, ker se žilavo drže svojih pravic. Vodopravne obravnave na Kranjskem — toži Simon Rieger — so naj-burnejše in postanejo včasih prave re- pač prihajajo drug za drugim, ki ponujajo, prej so se — muzali. In kaj je j našemu kulturnemu življenju mar za Bajdctova glasbila? Kamor doslej ni imela pristopa nobena, še tako ponižna komorna god-, ba, vsepovsod, kjer imate muzikalne inteligente, inteligente v toliko, da bero note in poznajo tipke, tam bodo lahko svirali dobro, plemenito glasbo. Na cerkvenih korih se bo to glasbilo dalo izvrstno uporabiti za slovesne sv. maše. Često bo prešlo popoldne mesto v gostilni pri vinu in malovažnem pogovoru doma ob naslaji plemenite glasbe. Tu tiči lep kulturen moment. Radujmo se, da ga je odkril Slovenec. Vrnimo Bajdetu za živih dni vse trpljenje in bridkosti in trud njegov z zanimanjem za njegovo stvar, bodrimo ga k nadaljnemu delu in vzdržimo njegovo silo. Njegov mehaničen kvartet na lok, ki šc doma stoji, priča, kako neumorno da snuje Rajde dalje in dalje in da ne pozna truda ne cilja v življenju, ki bi ga dovedel v brezdelnost. Prepričan, da bo to blagotvorno glasbilo našlo pot Sirom sveta, Bajde u na iznajdbi ob njeni prvi jutrajšnji glavni produkciji najtoplejc čestitam, ter mu želim čimprej zmagoslaven pohod v svet, kateremu je svoj čas preludiral oče, takrat bolesten, danes upravičeno radosten in nadcpoln. A. S. volte, kajti vse se potegne za domačina proti tujemu kapitalistu. Simon Bieger misli, da je to go-spodarsko škodljivo. A mi vidimo ravno v tej lastnosti našega ljudstva sposobnost za največji gospodarski napredek. Ljudje, ki za noben denar ne bi dali kaplje svoje vode tujcu, so takoj spoznali korist velikih, skupnih vodnih naprav in svojo stopnje proti odškodnini prepustili rade volje deželnemu odboru. To pa delajo skrivne moči človeške duše, ki jih Riegrova sekta ne pozna. In te moči bodo ustvarile novo dobo. Dr. E. Lampe. (Mitu pravico! Dandanes toži ves svet. Tožijo tudi tisti o slabih časih, ki sc šopirijo v zlatu in srebru in ki nimajo nikdar dovolj polnih svojih blagajn. Mislimo tu na tiste, ki združeni v kartelih in tru-stih sesajo kri ljudstva in mu draže vse potrebščine tako, da se celo med njimi nahajajo ljudje, ki izjavljajo, da bodo karteli in trusti zadušeni v krvi obupanega ljudstva. Strašno kupiče-nje premoženja v rokah posameznikov zasledimo v zgodovini cdinq v rimski državi. Bolje nc bo prej, driklcr se modernemu oderuštvu ne pristrižejo njegovi preostri kremplji. Moderno oderuštvo tlači tudi obrt-, nika, in sicer bolj, kakor to sam misli, dasi čuti oderuško pest na svojem lastnem telesu. V krempljih velikih oderuhov so tudi malone vse evropske države, ki zato oddajajo javna dela velikim kapitalistom in se prav nič ne ozirajo na srednjega in malega obrtnika. Njih zgledu slede z redkimi izjemami tudi dežele in občine, ki odda jajo velika dela le velikemu podjetniku, srednji in mali obrtnik se pa zapostavljata, če ni veliki podjetnik sam tako niilost-Ijiv, da ti vrže s svoje bogato naložene mize nekaj drobtinic in ti milostno da nekaj dela, seveda za beraško odškodnino, ki jc bolj podobna miloščini, kakor pa plačilu za pošteno in dobro storjeno delo. Vsakdo lahko sam izpre-vidi, da tako ne more iti naprej, čo nočemo, da popolnoma propade srednji. stan, ki že dolgo, dolgo ni več zlati srednji stan, kakor je bil ob tistih časih, ko so cerkvene protioderuške postavo onemogočevale oderuštvo. To so izprevideli tudi na letošnjem tretjem shodu srednjih stanov v Monako vem. Izboren poznavatelj obrtnih za- Gospod ViHanC. Vaška slika. — Spisal F. Poženel. Navadno smo mu rekli »gospod Vrbanč«, pisal se je pa Fr. Cviren. Bil je jako nadarjen in prebrisan fant, pa tudi zelo šaljiv, da smo se vedno zabavali in nasmejali v njegovi družbi Imel. io samo to napako, da je bil majhen in cla je bil v ledjih nekoliko pen habljen, da se je pri hoji nekoliko zibal, kakor raca. Toda kljub temu je bil vedno židane voljo in je pel in vriskal posebno kadar je bil v naši družbi. Seveda smo bili tudi mi prijazni ž njim, tako da se je trdno držal naše družbe. »Saj zdaj sem že fant, lahko hodim z vami,« je včasi rekel, kadar 90 se »ponosnejši« fantje pošalili iz njega in iz nas, ki smo z njim hodili. I^epi Tonček, podomače Toncov Tone, ki je dobro vedel, da je gospod Vrbanč šele pretečeni mesec dovršil 17. leto, je že hotel nekaj reči, pa se je hitro premislil in se le dobrovoljno nasmehnil. Gospod Vrbanč je bil najzvestejSI Član našega izobraževalnega društva, ker je prebil skoro ves pix>sti čas v »Domu«. Učil se je krojaštva pri najboljšem in najtočnejšem krojaču F. Rupniku, ki je imel gotovo polovico va-ščanov za odjemalce, poleg tega pa so se sc zatekali k njemu iz sosednjih va- Železniška vprašanja, zanimiv. Zato ga podajamo v glavnih potezah. Minister je izjavil uvodoma, tja ne mara razviti obsežnega programa! ker so taki programi vedno v nevarnosti, da se ne dado izvršiti. Pri nas v Avstriji je načelo državnih železnic že skoraj popolnoma izvedeno. Nasprotniki tega zistcma so vtihnili in to tembolj, čim dalje prodira načelo skupnega gospodarstva. Državne železnice so danes važen dnitclj carinske in trgovske politike, kar sc kaže najbolj v pospeševanju izvoza. Svoj pomen za domače gospodarstvo pa so dokazale najbolj z znižanjem tarifov kot sredstvu za omejitev draginje. Pri tem se je šlo celo daleč, da niti lastni stroški niso pokriti. Zistem državnih železnic se kritizira od raznih strani. Glavni vzrok sedanjemu prehodnemu stanju je nagli razvoj omrežja. Leta 1890. smo imeli 8000 km državnih železnic, leta 1900. 11.000 km. Temu mirnemu razvoju je v sledečem desetletju sledil rapiden napredek vsled zgradbe turške in bohinjske železnice in vsled podržav-Ijenja raznih prog, tako da imamo sedaj 19.000 km državnih železnic. Ta nagli prehod pa je pretresel ves organizem. Sprejel se je nov perzonal, vpeljali novi tarifi, izpremenil obrat. Za to dobo nagle izpremembe sledi sedaj doba mirnega vtrjenja. Državnim železnicam se očita zlasti, da bi jih moral prevevati trgovski duh. Država pa ne more brezpogojno slediti trgovskim načelom, ki hočejo izrabljati vsakokraten položaj na trgu in voditi obrat kar mogoče ceno. Pri državi je mogoče to samo deloma. Treba pa je vsacega posameznega uradnika vzpodbujati v tem zmislu. Vzor bi nam morala biti uprava pruskih državnih železnic, ki je splošno priznana kot izvrstna. Javnost sodi našo železniško upravo zlasti po financielnem uspehu: Od 1. 1906., ko se je začela nova doba, so imele naše železnice prebitka: 1. 1906. 87 milijonov kron, leta. 1910. 154 milijonov kron. Država pa je morala doplačati za pokritje leta 1906. 50 milijonov kron, leta 1910. pa 95 milijonov kron. Zgradbeni kapital železnic je znašal leta 1906. 3 milijarde, leta 1910. pa 5 in pol miljarde kron. Ta kapital se obrestuje torej samo po 2o%, zato mora država doplačevati. Nasproti temu pa moramo pomisliti, da se je plačalo za amortizacijo leta 1910. 35 milijonov K, popust pri eksportnih tarifih znaša 10 milijonov kron, davki 30 milijonov kron. V številkah pa se ne da izraziti, kar pomenja zboljšanje prometnih zvez. Vse to bi bilo treba vpoštevati, kadar se presoja to vprašanje, kljub temu pa je prejkoslej sanacija državnih železnic nujno in važno vprašanje, zlasti ker je tesno zvezana s sanacijo državnih financ sploh. Refoma mora zastaviti za tem, da se zvišajo dohodki in znižajo izdatki. Previdnosti bo treba pri dovoljevanju refakcij. Reorganizirati bo treba uradniški aparat. V smislu sklepov podoclseka državnega železniškega sveta bo ostala sicer sedanja organizacija, a razbremeniti bo treba centralo. Osobja imamo preveč. Manj osobja, to pa bolje plačano — bodi vodilno načelo. Zato se za sedaj nihče ne sprejme na novo k železnici. Bolje bo treba izrabljati vlačno silo in vozove. Pri severni železnici, od katere smo dobili star in slab vozni materijal, sc je pokazalo, kaj se da doseči s smo-trenimi investicijami. S 65 milijoni se jc doseglo, da je severna železnica sedaj opora za sosednje proge državnih železnic. To je za nas najboljša šola. Treba pa zlasti več voz in več lokomotiv. Število voz se je pomnožilo od leta 1906. samo za 7%. Ni čudno, da je i*adi tega naš vozni materijal kvalitativno in kvantitativno nezadosten. Kar se tiče novih žele2niških zvez, je povdarjal minister koncem svojih izvajanj, da se vlada trudi posebno za izvršitev dalmatinskih železniških zvez, pri čemer pa, žalibog, »zavisimo« od Ogrov. V kratkem pa hoče predložiti novo predlogo za lokalne železnice. TrZiSKc novice. t Vabilo na veselico. Jutri, v nedeljo dne 19. t. m., uprizori ženski odsek društva Sv. Jožefa prvikrat zanimivo igro »Krivoprisežnik«. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstopnina običajna. Igra bo ravno primeren oddih po volilnem boju, ki bo la dan končan. »Krivoprisežnik« se ponovi jutri teden, dne 26. t. m. ob štirih popoldne. t Voliven boj se sedaj bojuje v Tržiču, kakršnega nihče ne pomni. To je agitiranja na vsaki strani, slovenski in nemški. Imamo namreč dve listi: eno izključno slovensko, drugo deloma nemško deloma slovensko, sestavljeno od domačih industrij cev, ki so ravno zdaj izdali oklic na volivce. In zdaj so še socialni demokratje nastavili ka-nen na tretji razred s skromnim namenom, dobiti par mandatov zase. Kakšen bo uspeh, je danes težko presoditi, vendar vse kaže, da bodo najlepše zastopstvo imeli kandidatje S. L. S. Tukaj morajo pasti osebni oziri, gre za stvar samo. Delavci kažejo zelo živahno zanimanje za pravice, ki jim .jih je priborila S. L. S. — O izidu volitev bomo takoj "oročali, ves voliven boj pa pozneje natančneje oni šali. t Zadruga čevljarskih mojstrov v Trž"ču naznanja, da se prične delo za preizkušnjo dne 27. listopada, preizkušnja pa se vrši 3. grudna. Pojasnila se dobe pri g. Lovro Pogačarju, zadružnem načelniku. jeseniške novice. j Popravki jeseniškega Pongraca. Letošnje poletje je jeseniški naš prijatelj g. Anton Pongrac — piše se včasih ,Ufdi Pongratz — zašel med poprav-Karje. Kar je »Slovenec« o njem pisal, vse je popravljal, kakor tisti znani Du-najčan, ki je popravil, da ni res rojen. Našemu uredništvu je bilo enkrat že nekoliko preveč Pongračeve popravka-rije, zato smo vrgli en tak stvor Pon-gračeve duhovitosti v koš. Brž je tekel možakar v Ljubljano k liberalnemu odvetniku, da vloži zoper urednika Šte-feta tožbo. Dolgo se je pletla vsa stvar, od začetka septembra, ko je bila vložena tožba, pa do 14. novembra. Ta dan je namreč Štefetov zastopnik dr. Pegan, dobil od sodišča obvestilo, da jc Pongrac tožbo proti Štefetu umaknil, dev, nemški državni poslanec, slikarski mojster Iri, ki je znan po celi Evropi, je poročal o nazadovanju obrtnega stanu. Iri je mnenja, da povzroča predvsem propad obrtnega stanu dejstvo, ker ima obrtnik premalo dela. Bogati podjetniki, ki jih vzgaja in podpira postavodajtt, so se znali postaviti med naročnika in konsumenta na eni strani, na drugi strani pa med rokodelca iu prodajalca na drobno. Obrtniki tudi veliko trpe vsled tega, ker se je vrinila po državah pospeševana razvada in zlo, da se oddajajo dela in dobave najnižjemu ponudniku. Zato divja med obrtniki divja konkurenca, ki izključuje, da bi imel obrtnik skromen dobiček. Veliki oddajalci, osobito državne, dežlelne in občinske uprave pa izdelujejo rokodelska dela v lastni režiji. Država in javne oblasti so z nrav-nega stališča dolžne, da obrtniku pomagajo. Ščititi in varovati bi morale slabejšega. Lastna korist narekuje državi in občini, da vzdrži in ohrani obrtni stan. Najmanje ,kar morajo obrtniki zali tevati, je, da se javna obrtna dela ne bodo več oddajala glavnim in posredovalnim podjetnikom, marveč naravnost obrtnikom. Tudi pri dobavi trgovinskih predmetov naj se, kolikor mogoče, ozira na srednji obrtni stan. Javna dela bi se smela nadalje razpisati samo v slučaju, če bi se dokazalo, da so mojstri postavili neupravičeno visoke cene ali če bi so naprej vedelo, da se delo ne bo dobro napravilo. Pred vsem se pa morajo javne oblasti ozirati na tiste obrtnike, ki stanujejo v občinah tistih okrajev, kjer namerava delo izvesti. Grda razvada, da se odda delo najcenejšemu ponudniku, bi se pa morala povsod odpraviti. Iri je priporočal, da morajo biti državne, deželne in občinske oblasti v stalnem stiku z organizacijami obrtnikov, zato, da se obrazložena načela tudi praktično izvedejo. Ozirati se morajo na želje in predloge organizacij srednjega stanu. Osobito velika dela, ki bi jih posameznik ne mogel izvesti, se moraj^izročiti obrtnim korporaci-jam. Držf^a, dežela in občina je nadalje dolžna, da podpira izobrazbo srednjega stanu. Obrtniki sami se pa morajo združevati, da ne izgube poleg skrbi za svojo obrt, tudi jasnega pogleda za skupne stanovske koristi in svojo stanovsko čast. Najuspešnejše sredstvo, da se prevzamejo lahko velika javna dela, je poleg osebne spretnosti in strokovnega znanja združenje obrtnikov v obrtnih kreditnih zadrugah. Javna dela, ki jih posameznik ne more izvesti, naj se skupno izvedejo. Irlova izvajanja so dobra, dasi obravnavajo le del perečega obrtniškega vprašanja. Naše državne železnice. V zadnji seji železniškega odseka je imel novi železniški minister, baron Forster, ki velja za priznanega strokovnjaka, daljši govor, v katerem je označil svoje stališče. Govor je tudi za-širšo javnost, ki se zanima zlasti za si. Zato ni čudno, da je govorilo o gospodu Vrbanču sedem fara naokoli. Tam se je toi'ej učil spoznavati škarje in šivanko. Proti svoji živahni naravi je bil pri tem učenju jako miren in potrpežljivo ie zajemal z veliko žlico znanost, iz studenca krojaške umetnosti. Komaj .je preteklo par let, in že je znal jako dobro goniti šivalni stroj in znal prav umerjeno urezati obleko za najmodernejšega gospoda. Toda kljub temu, da je kar vidno napredoval v svoji stroki, vendar ni bilo krojaštvo njegovo veselje. Trikrat je ušel svojemu mojstru. Seveda se je to zgodilo kmalu v začetku njegove praktične šole, ko jc šc vladalo v njegovem srcu neugnano in bridko domo-tožje in hrepenenje po zlati svobodi, po zelenih livadah, pašnikih in gozdeh, od katerih se je ločil tako silno težko. Če bi njegovi stariši ne bili popolnoma uverjeni, da je njihov sinko ravno za krojaški stan poklican in bi o tem le količkaj dvomili, bi se »gospod Vr-banč« nikdar ne povspel na tako visoko stopnjo in bi nikdar ne sukal šivan k e. Tako je rasel v znanosti in hudomušnosti kakor trepetlika, rasel je po letih, le telo sc nikakor ni hotelo dvigniti; ostal je majhen, kakor deček, ki mu je 12 let. Bil je izvrsten tenorist; pri kuple-fih, sploh pri solospevih je imel prvo be ©do. Zahajal je najbolj redno k dramatičnim večerom, in da niso postali taki šolski večeri preveč suhoparni, za- to je že poskrbel naš »gospod Vrbanč«. Spravil se jc na oder za mizo k tajniku Škrjancu in belil njegovo predavanje z duhovitimi dovtipi tako verno in vfte-to, da niti opazil ni, kdaj je predavatelj odšel raz odra. To se je velikokrat zgodilo, da je ostal sam na odru. Mi smo pa poslušali, se drezali pod rebra in se drug drugemu smejali. Po odru na je racal »gospod Vrbanč« in se dobrovolj-no krohotal, držeč eno roko v žepu, z drutfo pa je balancii*al po zraku, zdaj onemu žugajoč, zdaj širokokrajen klobuk v roki vihteč. Včasih si je nataknil na glavo srebrno belo srednjeveško lasuljo, oblekel frak, ki je segel skoro do tal, vzel v roko palico, da je konečno izgledal, kakor francoski kraljevi kancler. »Pa nam zapoj tisto o pijanem oksekutorju, gospod Vrbanč,« rekel mu je včasih Trohov Jaka ali pa ga je podražila Petračeva Micka. Pa se je razkoračil in se široko zasmejal, prav do ušes in je dejal: »Ali tisto? Le počakajte, pa jo bom! He-he-he.« Zarežal se je, da je z brado tolkel po kolenih in zapel: R-r-r-ubim ur-r-r-re, r-r-race, pur-r-r-re, mize, stol-l-l-le, krave, vol-l-le--- Nato je še eno zažvižgal, se par-krat zarežal, kakšno je šc zasolil in se je med smehom, ploskanjem in odobravanjem izmuzal z odra. Tako so minevali zimski večeri med nedolžnim veseljem in prijetnim kratkočasenjem. Nekoč me je vstavila na cesti dobra mati gospoda Vrbanča in me zaupno vprašala: Slišiš, povej mi po pravici, kam hodi naš Francek, ali je res vsak večer v društvu? Bojim se, da zahaja v kako slabo družbo.« »Ne bojte se,« sem ji odgovoril; »kam neki bi zahajal vaš Francek, vsak večer je z nami v društvu, domov gre pa z načelnikom.« »A tako; sem hotela reči, kam hodi. Sinoči je oče zaklenil vežna vrata takoj po večerji, pa komaj smo odmo-lili rožni venec, jo je že odkuril; ker je bilo zaklenjeno, izmuznil se je skozi okno.« »Toda kako,« sem vprašal, »saj imate vendar omrežena okna?« »I, saj vidiš, koliko ga je,« mi je tiho odgovorila, kakor da bi ji bilo hudo. Zasmejal sem se, podal ji roko in dodal: »Ne bojte se zanj, mati, pustite mu to veselje; saj druzega tako nima pričakovati na svetu. Naj si s to pošteno zabavo uduši vsiljiva vprašanja, zakaj da mora biti ravno on tak revež na svetu.« Dobri materi se je zasvetila solza v očeh, stisnila mi je roko, voščila še lahko noč in odšla. Tisti večer je bil gospod Vrbanč jako dobre volje. Ko sem prišel v društvo, prizibal se mi jc nasproti, zgrabil me krčevito za roko in sc dobrovoljno »ker mu je bilo grozdje prekislo«. Zanimivo je bilo v celi kazenski pravdi to, da je bil Štefc v odsotnosti obsojen na 40 K globe in na priobčenje popravka. ^Slovenski Narod« jc mogočno pisal o »obsojenem štefetu« in o tem, da bo moral »Slovenec« prinesti v 24 tih urah Pongračev popravek, sicer da bo izdajanje lista ustavil. Štofe seveda ni bil tako len, da bi se proti taki sodbi no branil, tudi on si je najel zastopnika in prva posledica pritožbe je bila, da se je sodba razveljavila, druga posledica pa, da jo Pongrac tožbo umaknil, tretja posledica pa, da bo Pongrac še rad plačeval stroške svojega in štefe, tovega zastopnika. Tako je končala slava Pongračeve popravkarije. — Pri, čakujemo, da dobimo od Pongraca sle. deči popravek: »Ni res, da sem jaz to-žil Ivana Štefcta, ker ni sprejel po-pravka, res pa je, da ga je tožil moj zastopnik; ni res da mi je bilo grozd jo prekislo, res pa je, cla jem samo sladko grozdje; ni res, da bom rad plačeval svojega in štefetovega zastopnika, res pa je, da teh stroškov ne bom rad plačeval; ni res, da je tako končala slava moje popravkarije, res pa je, da bo moja nopravkarska slava še cvetela —, kar najbolje razvidite iz tega popravka. Z odličnim spoštovanjem Anton Pongrac.« j Občinske volitve za Jesenice so tu! Reklamacije so rešene in v štirinajstih dneh se odbije boj za občino, ki je ena najpomembnejših na Kranjskem tako v socialno-političnem kakor v narodnem oziru. Volitve na Koroški Beli, v naši sosednji kmečko-delavski občini, kjer so naši pristaši pretekli tcdqn vrgli ob tla ostanke liberalizma, so za nas v marsičem podučne. Sociji in liberalci in Nemci so se zvezali zoper našo stranko, in je tam volila tovarna socije, bratovska skladnica je volila so-cije in socije je volil celo c. kr. cestni erar. Socialni demokratje so šli v boj za veliki kapital in se borili zoper kmeta in zoper delavstvo. Isto bo na Jesenicah, o tem ne dvomimo več! Mi grenil) v boj mirne vesti in naša parola je: kmet in krščanskosocialen delavec gre skupaj v boj za svojo staro, pravdo! Li-beralstvo in pa izdajalska socialna demokracija naj gre s kapitalom, kamor hoče! Ako socialni demokratje na tak način delavstvo izdajajo, potem mora biti slep tisti, ki bo volil socialnodemo-kraško listo. Slep pa mora biti tudi tisti kmet in obrtnik, ki bi s svojo brezbrižnostjo pripomogel, da pride socialna demokracija do občinskega, gospodarstva. Trdneje kakor kdaj se morajo sedaj skleniti kmetje, delavci in obrtniki v bojno vrsto. Vsi razločki naj sedaj odpadejo; kmet voli delavca in krščanski delavec naj voli kmeta. Izda-javec stranke bi bil tudi Vsak, ki bi se-jal kak krajeven razpor v st:anki. Kdor ne zna držati discipline, ni naš stran-kar. Kandidatna lista, ki jo sestavi naša stranka in jo objavimo prihodnjič, bo pokazala, cla. hočemo vsem slojem volilcev pravični biti. Kdor ostane ob volitvah doma iz komodnosti, naj se nikari ne prišteva naši stranki; tak vo-lilec pomaga s svojo zanikrnostjo socialnim demokratom do zmage. V prvem razredu je 147 volilčev, v drugem 514, v tretjem pa 1218. Ako naši volilci store svojo strankarsko dolžnost, mora zasmejal. V očeh pa se mu je jasno zrcalilo prijateljstvo in sevala je iz njih skrivna hvaležnost. »Kajne, da bom prihodnjič tudi jaz igral,« me je proseče vprašal. »Pa kakšno veliko vlogo mi moraš dati, veš, jaz se takoj navadim. Ti še ne veš, kako bom jaz igral.« Obrnil sem se vstran, da ni videl solze, ki mi je zdrsnila čez lice. »Le name se zanesi, že dobiš,« sem mu odgovoril in odšel v dvorano. Ko sem se vrnil v čitalnico, stal je že na mizi, kamor ga je bil postavil Šinmov Andrej, tovariš iz krojaške delavnice, mahal je z rokami in pel: To bo glava, to bo slava, mene čaka čast prvaka---- XXX Minila je zima, pomlad in poletje. Prišli so jesenski dnevi in ž njimi moča in mraz. Po dolinah se je vlačila megla, za gorami pa so se kopičili in prerivali sivi oblaki, ta ali oni dan je brila mrzla burja, zadišalo je po snegu. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Gospoda Vrbanča ni bilo več v društveni »Dom«. Čudili smo se in ugibali, zakaj neki izostaja, dokler nismo zvedeli, da je nevarno obolel. Vsi smo se zavzeli, tako zelo se nam je ta fant prikupil. Nikdo ni vedel o njem žal besedice. Nekateri so ga pomilova-li, da mora tako mlad umreti, ko se je vendar tako veselil življenja, drugi na so ga zopet blagrovali, da ga bo Bog biti zmaga naša in v občino se zopet povrne mir, ki ga je z Jesenic pregnal svobodomislec Humer v zvezi s socialnimi demokrati. Kakor čujemo, bodo volitve v nedeljo, dne 3. decembra, torej čez štirinajst dni. V tem času naj vsak naš zaveden volilec stori svojo dolžnost in naj pošteno pouči svoje sosede o nakanah liberalcev in socialnih demokratov. Ako pa bi Jeseničani kaj pripomogli socialnim demokratom do veljave, potem pa so radovoljno podlaga tujčevi peti. Možje-volilci, na noge, in zmaga bo naša! j Poslovilen večor priredi Kat. delavsko društvo v nedeljo večer č. g. K. Čuku, ki odhaja kot župnik v Skoci-jan na Dolenjsko. Polnih šest let je zvesto delal v društvu, zato mu je hvaležnost naša zagotovljena. In to hoče društvo pokazati jutri večer. Prijatelji dobrodošli! Idrijske novice. i Občinske volitve po novem volilnem redu so tudi v naši okolici v polnem tiru. Volilni imeniki so po večjem že urejeni. Dne 23. novembra bo volitev Doleh, 28. novembra v Žireh in dne 3. decembra v Spodnji Idriji. V Doleh bi radi obdržali vajeti v rokah napred-njaki, gospodariti žele tudi v Zireli. Zato so nekateri želeli, da bi bile volitve isti dan v obeh imenovanih občinah, ker voli v Doleh več posestnikov /.iiov-ske občine, ki jih poznajo za - iies-Ijive prijatelje S. L. S. V Spodnji Idriji žele priti na krmilo socialni demokratje. Nekateri izmed njih niso prav posebno lepo agitirali. Trdili so, ko so iskali pooblastila, da ne bo letos tako nobenega boja pri volitvah, ampak bodo vsi volili skupne kandidate, S. L. S. in social. demokratje, zato pa da. je vse eno, komu se odda pooblastilo. Vsak pameten volilec pa bo oddal svoj glas kandidatom Slov. Ljudske Stranke, ki zasluži zauoanje v vsej naši okolici, ker je začela izvrševati dela, katera so liberalci desetletja samo obetali. Naj omenjamo samo cesto iz Žirov v Rovte. Kako dolgo so jo imeli liberalci na — papirju! Komaj je leto dni, odkar je prišel cestni odbor v roke S. L. S. in že je cesta v delu. Župan občine Dole je še letos stavil, da se ne bo ta cesta delala. Mož je naprednjak, kakor jih ima stranka malo, ter je meril delo S. L. S. po liberalnem kopitu in zato ni mogel verjeti, da bi se. dalo sploh kaj storiti v koi-ist občin. Ali je stavo šolska družba že dobila plačano, ne vemo, to pa smo prepričani, da zaveden kmet, ki so mu občne koristi kaj mar, ne more voliti naprednjakov, katerim se gre le za čast. i Dekliška Marijina družba priredi v nedeljo, 19. novembra, ob 7. uri zvečer v dvorani Didičevega hotela zabavni večer. Spored je jako izbran, da bo res zabavno. Prostori so po 1 K, 50 h in 20 h. Za denar, ki ga bo prinesla vstopnina, bodo dekleta kupila gorke zimske obleke in reveže ž njo obdarovale o sv. Miklavžu. Če kdo torej kaj več daruje, bodo reveži še bolj zadovoljni! i Na dan sv. Cecilije dne 22. t. m. napravijo cerkveni in pevci Katol. del. družbe znani koncert ob 8. uri v Di-dičevem salonu. Nastopilo bode 60 pevk In pevcev In orkester. Vse točke so izbrane, kakor se za tak koncert spodobi. Vstopnine ni, vsak prijatelj lepega petja in ubrane godbe je povabljen. Dosedaj so bili vsako leto razni prostori napolnjeni. i Dekanijski odbor vseh izobraževalnih društev ima 26. t. m. svoj shod. Govoril bode popoldne državni poslanec dr. Krek. Poročlo bode gotovo izborilo, za to jamči že oseba govorni-kova. 1 Pri idrijskem rudniku se je tekom zadnjih let produkcija rude in s tem v zvezi tudi živega srebra zdatno povečala. Lansko leto se je dobilo čez en milijon stotov rude, kar še ni bilo nikdar poprej. Da se zvišana produkcija kolikor mogoče še poveča, sta se upeljali dve električni centrali, cela vrsta raznovrstnih strojev in prometnih sredstev. Kakor povsod upliva tudi pri rudarstvu hitrost poročil in ukazov izdatno na točen obrat; radi tega je vodstvo rudnika sklenilo raz- j širiti že obstoječi telefon, ki veže le j zunanje obrate, tudi na jamo. Ravno j sedaj se polaga kabel, ki bode omogo- i čil, da se bodo tudi iz najnižjega jamskega polja na razna zunanja obratna I vodstva poročila dajala. Tudi v žgal- j niči postavljajo zidarji novo peč, da j bode mogoče zvišano množino rude j sproti žgati. Pa tudi v higijeničnem oziru se je za delavstvo mnogo storilo. Pri Jožef šahtu in žgalnici so letos napravili moderno urejene umivalnice. Sploh se opaža na vseh koncih in krajih neka agilnost in zboljšanje tehničnih in sanitarnih naprav, kakor še nikdar poprej. Veselimo se tega napredka. ker bo s tem rudnik postavljen na tist ostopnjo, ki je sedanjemu času primerna. i škrlatinka še vedno noče pojenjati. Ljudje so se te nadležnice še tolikanj bolj naveličali, čim bolj imajo ž njo še drugih sitnosti. Tako na primer ne morejo razumeti določil, da cerkovnik, ki ima bolno hčerko, sme v družbo v jamo na delo, a v cerkev ne sme, celo za. vrv zvonov ne sme prijeti, in zopet, mesogled, ki preklada svojega bolnega otroka, sme opravljati svojo službo, tudi pretipati zaklano meso, a oni, ki v njegovi hiši stanujejo, torej ločeni od bolnika, pa. ne smejo v šolo. i Odbor obrtno nadaljevalne šole je imel zadnjič sejo. Znano je, da je imenoval deželni odbor gospoda dekana. svojim zastopnikom v šolskem odboru, a dasi je že lato minulo, odkar je imenovan, vendar ni bil klican še k nobeni seji. Radi tega tudi dežela ne da nobenega prispevka in naši učitelji čakajo na plačo, ker mesto nima denarja in še bolj občutijo draginjo. Mislili smo, da bode župan kot socialni demokrat kaj bolj dosleden kakor njegov prednik, posebno, ker se stranka ponaša, da. bode vsem pravična in se bode za občni blagor vse drugače zavzela, kakor stranke, ki so bile dosedaj na krmilu. A vidimo, da je tudi Štraus suženj nekaterih zagrizencev, ki trmoglavo silijo s svojimi smešnimi nazori na dan, in ne čuti, da bode sam sebe in svojo stranko osmešil. i Idrijski avtomobili. Leseno ograjo na državni cesti proti Godoviču so nekatere zlobne roke podrle skoraj četrt ure daleč ter dolge hlode čez cesto od enega kraja do druzega razmctaic. Najbrž so se mislili znositi nad avtomobiloma, ki še v temi ob 6. uri zjutraj vozita v Logatec; ker je ravno tam precej strmine in ovinkov, bi se lahko kaka nesreča pripetila. Ako menijo s tem preprečiti novo napravo, se zelo motijo. Svet gre naprej, in iznajdba, ki se preskusi, sc tudi kmalu vpelje. Knako so delali pri železnici, ki niso marali za njo ne na Vrhniki, ne v Planini, ne v Razdrtem iz strahu, da bi potem vozniki izgubili zaslužek. Proga se je nato drugod speljala in vozniki so bili enako ob zaslužek, kakor Če bi bila proga čez njih selo tekla. Dandanes pa dotični malo drugače mislijo in so zelo nejevoljni na svoje prednike, ki niso razumeli časa in s tem sebi in naslednikom škodovali. Bodi še povedano, da najbrž v kratkem času dobimo še pošto z avtomobilom, in menijo sc šo drugi trgovci, da bi zase naročili tudi Še enak voz, ker pride vse hitreje in brez težav in sitnosti blago do gospodarja, kakor s počasno vožnjo s konji ali voli. Ljudje pač raditega ne bodo kaj trpeli, saj je znan pregovor, da kar se na cesti zasluži, tudi na cesti ostane. Ko bodo pa ljudje bolj govejo živino redili, bodo bolj gnojili njive in travnike, bodo precej dobili za mleko, smetano in klavno živino. Samo privaditi se bo treba. Državni zbor. Dunaj, 17. nov. 1911. F?nančni minister odstopi. Vlada je začetkom jesenskega zasedanja predložila zbo.nici načrt zakona, s katerim bi se zvišale plače državnim uradnikom in uslužbencem, v prvi vrsti železničarjem. Po vladnem načrtu bi se troški zvišali za okroglih 33 milijonov. Ker pa je te stroške nemogoče pokriti iz tekočih dohodkov, je vlada obenem predložila več načrtov novih in višjih davkov. V uradniški predlogi vlada zahteva »iunetim« z novimi davki. To se pravi: Uradniške plače se zvišajo z novim letom s pogojem, ako parlament obenem dovoli nove, oziroma višje davke. Uradniška društva pa so sklenila po svojih delegatih da odklanjajo ta »iunetim« in tudi neznatno zvišanje plač. Tega stališča so se poprijeli tudi mnogi poslanci, kateri imajo mnogo uradnikov med svojimi volivci. Finančni minister dr. M e y e r pa zagovarja svoj »iunetim« in določbo v načrtu, da se zvišajo aktivitetne doklade, časovni »avancement« pa naj se za sedaj še odloži. Sinoči je bila v finančnem odseku o teh vprašanjih burna razprava. Pri glasovanju o predlogu dr. Stranskega, naj se vsa razprava odloži, se je pokazalo, da odsek ni sklepčen. To je nekaka nezaupnica vladi in posebc še finančnemu ministru. Drugi vzrok demisije finančnega ministra pa je v zvezi s snovanjem nove večine v zbornici. Ko je Gautsch sestavil svojo vlado, je poklical v kabinet samo enega Poljaka, gališkega ministra viteza Zaleskega, ki vodi tudi poljedelsko ministrstvo, katero je bilo namenjeno Čehu dr, Brafu. To Poljakom ni ugajalo in njihov načelnik dr. Bilinski je v svojem govoru že baronu Gautschu dal razumeti, da ne dobi ve- čine, v kateri bi bili tudi Poljaki. Grof Sttirgkh je tudi napravil račun brez Poljakov, ko je sestavil svoje uradniško ministrstvo in začel vabiti stranke v vladni tabor. V sedanjem kabinetu je zopet samo Zaleski kot zaupnik poljskega kluba. To dejstvo tolmačijo Poljaki kot demonstracijo in preziranje. Novolja poljskih voditeljev pa je vski-pela, ko se je po daljšem premišljevanju udal dr. Braf, da zopet prevzame poljedeljsko ministrstvo. Čehi bi imeli dva ministra, Poljaki kot stara vladna garda pa samo enega. Hudobni jeziki seseda trdijo, da bi dr. Bilinski sani rad povspel se do ministrskega pred-sedništva ali pa vsaj zopet postal fin. minister. Dr. Bilinski pa predobro pozna sedanje parlamentarne razmere, da bi skočil v vrtinec, iz katerega bi se težko mogel rešiti. Zato sc je včciaj poljski klub posvetoval in danes sklenil, naj prevzame fin. ministrstvo vitez Zaleski. Njegov naslednik kot gališki minister bi bil sedanji podpredsednik dr. G c r m a n ali pa poslanec Kcndziva. Ta prememba v fin. ministrstvu se utegne izvršiti že prihodnje dni. Dr, Braf pa hoče prevzeti poljedeljsko ministrstvo, ko bode v zbornici končana draginjska razprava. Vlada in uradniške plače. S tem pa si grof Sttirgkh še ni zagotovil zanesljive večine. V zadnjem svojem govoru je brez ovinkov izjavil, da vlada odločno odklanja predlog draginjskega odseka, ki meri na lo, da se brez ozira na ogrske ugovore odpro meje uvozu mesa iz vnanjih držav. S to svojo izjavo je razburil duhove v nemškonarodni zvezi, ki mu že itak ni posebno naklonjena. Sploh pa prevladuje med poslanci sumnja, da si v skrajnem slučaju grof Sturgkh hoče pomagati s S 14., kar bi bilo proti duhu in besedilu ustave. S S 14. si more vlada pač dovoliti proračunski provizorij, ne pa novih in višjih davkov, najmanj pa pomnožiti število vojaških novincev. Zato hočejo večje stranke dovoliti proračunski provizorij, delegacijo voliti na še-ie zadnje dni pred prazniki. Danes opoludne je grof Sturgkh sklical načelnike klubov in jim razložil svoje stališče. Vlada dovoli uradnikom časovni »avancement« in primerno zvišanje plač. Železničarjem naj se plače zvišajo iz dohodkov železn. ministrstva. drugim pa po načrtu novih davčnih predlog. Ker pa je nemogoče do novega leta rešiti ves finančni program, naj bi se začasno z novim letom uradnikom in uslužbencem dovolile draginjske doklade, z drugo polovico leta 1912. pa naj stopi v veljavo popolna uravnava plač in službena pragma-tika. Vlada bi formalno pač opustila »iunetim«, vendar pa mora opozarjati na to, da so večji in stalni izdatki nemogoči. brez višjih dohodkov. Z novim letom bi mogla vlada izplačati enkratno draginjsko cloklado iz gotovine v državnih blagajnah, pozneje pa le iz novih državnih dohodkov. Sedaj jc stvar posameznih klubov, cla rešijo to zamotano vprašanje. Današnja seja je trajala samo do druge ure, ker so sklicani razni odseki. Draginjska razprava, se že vleče, kakor morska kača. Danes so govorili samo trije govorniki. Prihodnja seja je v torek. rešil trplenja, kateirega bi bil gotovo deležen v obilni meri, če bi živel. Teden dni je ležal. Obiskal sem ga Vsak dan. Bolj se je razveselil kadar je mene zagledal, kakor če bi mu zdravnik rekel, da bo ozdravel. »Kdo bo pa zdaj igral mojo vlogo,« me je vprašal nekega dne, »najboljše bi naredil vaš Martinek. Njemu jo daj!« »Saj res, tega na še nisem mislil. Pa kako se kaj počutiš?« »Boga bom zahvalil, če bom skoraj Umrl,« je rekel prav naivno. »Pojdi, pojdi, saj ni nič na svetu. Veš, pa kadar bom v nebesih, bom vedno gledal doli na vas, pa Boga bom prosil, da bo dosti ljudi prišlo na vsako igro, samo ti moraš še igrati, pa Toncov Tone, a. Jamnikarjeva Francka, pa Katrca. če ne, ne bo nič.« Zamislil se je, čez nekoliko Časa Pa me je vprašal: »Ali se bodete kaj spominjali mene ?« »Veš, da. Dolgčas nam bo, ker lam ne bo imel kdo peti.« »Saj meni bo tudi. Pa — o ne, saj nova z Deželovim skupaj, ki je--- v nedeljo bo ravno eno leto, ko smo ga Pokopali. Ali bodete tudi mene spremili z zastavo na pokopališče, pa v kroju, kaj ne? Veš, saj sem bil zmirom >'ad pri društvu. Pa zapeli mi bodete 'isto. »Blagor mu--« pa »Nad zvezdami« morate tudi. Tam se bomo spet vkleli. Kajne, da sc bomo.« Povesil Je oči, na obrazu pa so mu rstale debele potne srage. Kakor kip. sem stal poleg njegove postelje, le zdajpazdaj sem mu z robcem obrisal znoj raz čela. Tudi jaz sem ga blagro-val. O, tisočkrat srečen! Samo to pomisli, odkod se ločiš in kam pojdeš. Iz temne noči se poslavljaš v solnčen dan, iz zatohle ječe v ljubo svobodo, iz oblasti in kraljestva smrtne sence v kraljestvo srečo in miru. Saj ne bi menjal z menoj, ko bi Ti bilo tudi mogoče . . . Gledal me je, kakor da bi me razumel. Meni pa se je zdelo, da so se premaknile njegove ustnice, da so šepetale: »Ne, nc, za vse bogastvo sveta ne.« Potem pa je nagnil glavo in me žalosten vprašal: »Ali bo to dolgo, ko se ne bomo videli?« »Ne vem! Zame bo morebiti dolgo, a zate ne.« Zmračilo se je, iz doline pa se je oglasil zvon, milo pojoč »Ave Marijo«. »Daj, moliva še enkrat skupaj,« me je prosil. Odgovarjal je počasi in vemo, kakor da bi se mu zdelo, da moliva zadnjič. V sobo je prišla mati. »Pa še jutri pridi,« me je prosil. Podal sem mu roko v slovo, zares v slovo, nikdar mu je nisem več. Zunaj pa je brila ostra burja in v velikih vrtincih prinašala s seboj prvi sneg. Pusto je bilo in žalostno, v srcu pa sem občutil še tisočkrat večjo puščobo in praznoto. Čez dva dni smo Imeli pogreb. Moje sajne na Martinuva nedela. Martinuva nedela je bla holt, Mar-tinuva; kdu m pa more zamert, če sm s prvošu en purmančku beder in če sm ta beder mal bi ubiln zaliu, kokr je glih nanesla putreba. V uštari sm tku sedou u kote, tku de sm biu na use plati zavarvan; tku kukr sa Lahi u Tri-pulis zavarvan in tku prov za prov še vedu nism, kdaj je bla moja merca pouhna. Sevede, kc sm enkat ustou, sm še le začutu rematiš u miga h in če b m afna na priletela na pumuč in me za pudpajzdha dam na pelala, jest na vem, ke b še tist, večer ukul ruguvilu. No, de le nasreče ni biu nubene, pa je use dobi-. Kc sm so ulesru, sm zaspau kokr de b me ubou; šc brcnu nism nu-benkat. Sam tu sm falen naredu, de sm. se znak ulegu. Če edn znak leži, ga pride zmeri mora tlačt. Mene scer ni pr-šla tist večer ni pršla mora tlačt, ke mor se jest pu navad že uštari udkri-žam, če sa le preveč nadležne; pršou pa me je murit sam Rožnkaukn Miha in za nim še Ambatuva. prkazen iz sojem ta luštnem kužkam. Oh, sam Buh bod zahvalen, de sa ble tu lo sajne. Ke tku ležim, kar naenkat slišeim en trkajne na urata. A m res še pu noč na uja dale te mrcine gmaha, de b spau, sm s mislu u sajnah. Nazadne me je pa le ferbec gnou, kdu ruguvil pu noč ukul mojga kvarterja. in zaupou sm, kar sni mogu: naprej! in iiz zapr* tem učem zjou ke u urata, skus kere se je prklatu, kokr de b iz neba padu, Rožnkauken Miha. (Holt, tu sm pa. slab puvedu: Rožnkauken Miha na u nekol iz neba padu zatu, ke nekol u nebesa pršou na bo.) »Dobr dan, Pepe!« je zagudrno« tku nekam klavern in stopu h moi pojstl. »Kašn dobr dan, šema?! A ni zdej nuč? Mende s se ga sipet ke nalezu, da zdej tku zmešan guvariš?« sm ga jfcst kratk zafrknu in se ubrnu preke zid, »No, nej u pa. dobra nuč; al pa če čš dobr jutr! Men je use glih, kokr t bi paše, tku nej pa bo.« »Dobr »Jutr« tud ni! »Jutr« še neko! ni biu dobr; ud k ar se je pa Pircu Krone iz taba in iz pudutiškhn g a dem LjUbllSDSkO okolici). 1— Iz D. M. v Polju. Občinsko volitve, ki se bodo pri nas v kratkem vršile, ne dajo našim liberalcem miru. Cele noči se vozijo po vaseh in se ponujajo volilcem. Pretekli teden so objavili listo svojih kandidatov, katerih pa jih je bilo čez dva dni samih sram in so hoteli zaviti zopet vse v laž. Kajti v št.. 617 v »Jutru« protestirajo zoper sebe in trdijo v dopisu iz Vevč, da je nekdo »Jutro« nalagal. Toda predobro se poznamo, gospodje iz Vevč in Zgor. Kašlja! V zadnjem dopisu pravite, da bodete Volili take, ki bodo za delavca in kmeta, ne pa samo za župnika. S 'tem ste potrdili, da je bil prvi dopis z liberalno kandidatno listo vaše delo. Sedaj se vsaj poznamo. Kdo pa je bil tisti, ki se je pri zadnjem štrajku v vevški papirnici z vso energijo potegnil za delavce v papirnici, da so dosegli lepe uspehe, sicer bi bili pa vničeni? Kdo je vbranil, da se uiso spodili delavci iz tovarniških stanovanj na cesto? Ali ni bil to župan Dimnik, ki jc žrtvoval čas in denar v blagor delavstva. Nekdo, kateri pa hoče postati sedaj župan v Polju, ali če to ne, vsaj kak svetovalec v občinskemu odboru, pa jc rekel: »sestradati delavstvo, potem bode šlo pa rado delati.« Kdor želi ime tega delavskega prijatelja poznati, naj se oglasi pri županstvu v Polju, pa bode zvedel, kdo je ta poštenjak in podpornik delavcev. Sicer pa ni potreba tratiti časa z dokazovanjem. Kdor ima razum, lahko vidi, da se v nasprotni stranki zbirajo sami nezado-voljneži in liberalci, kateium je duhovnik trn v peti, ki bi najrajši imeli pri nas portugalske razmere. Zato je pa toliko zabavljanja, čez našega poštenega in delavnega župana, kateri pa bode liberalcem še marsikatero gorko povedal. — Izjava. Podpisani izjavljam, da ne soglašam z dopisi iz Vevč v »Jutru« ter da bodem volil pri prihodnji volit-vi občinskega odbora v D. M. v Polju le pristaše S. L. S. Vevče, dne 17. novembra 1911. F. Plevnik, posestnik in gostilničar v Vevčah. — Cerkveni pevski zbor v št. Vidu nad Ljubljano vljudno vabi v nedeljo, dne 26. novembra 1911 v telovadnici »Orla« na koncert v proslavo in čast svoje zavetnice in patrone sv. Cecilije. Spored: Nagovor. Govori pevo-vodja organist L. Hafner. 1. H. Vola-rič: »Roža«. Mešan zbor. 2. Mašek-Hladnik: »Strunam«. Mešan zbor s tenor solo. Poje g. L. Bajde.) 3. De Arh-angelo Corncli: »Gigue«. Klaviolina solo s spremljevanjem klavirja. 4. Han-del: »Largo«. Klaviolina solo s spremljevanjem klavirja. 5. Dussek: »Sonata«. Klaviolina solo s spremljevanjem klavirja. 6. V. Parma: »Čol-ničku«. Mešan zbor. 7. H. Volarič: »V noči«. Mešan zbor. 8. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj«. Mešan zbor. 9. Schuman: »Sanje«. Klaviola. solo s spremljevanjem klavirja. 10. G. F. Hiin-del: »Boure«. Klaviola solo s spremljevanjem klavirja. 11. D. Jenko: »Na tujih tleh«. Ženski zbor s spremljevanjem klavirja. 12. H. Sattner: »Deklica in ptič«; 13. Prochazka: »Tak si lepa . . .«; poje g. L. Bajcle s spremljevanjem klavirja. 14. H. Sattner: »Zjasni zvezde . . .« Moški zbor. 15. Mendel-sohn: »Duetto«. Klaviolina in klaviola s spremljevanjem harmonija. 16. Bach (C.onnod): »Ave Maria«. Dve klavJolini, klavir in harmonij. Sodeluje gospod Ludovik Bajde,. Začetek ob pol -i. uri popoldne. Konec ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 2 kroni, II. vrste 1 krono, III. vrste 80 vinarjev; stojišče 40 vinarjev. Po izvršenem sporedu prosta zabava s petjem in godbo. Čisti prebitek se daruje za napravo novih orgel j v župni cerkvi v Št. Vidu, zato se preplačila, oziroma prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. — Vič-Glince. Prihodnjo nedeljo, to je 19. novembra ob 4. uri popoldne, bo Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredilo lepo igro: »Andrej Hofer«. Za malokatero prireditev se je občinstvo tolikanj zanimalo, kakor za to. Med odmori bo igral društveni orkester. Marljiva Bogomila bo pa v društveni kuhinji imela na razpolago čaj in brezalkoholno pijačo. Koncem igre bo iz boja zmagoslavno prihajajoče »Tirolce« pozdravila 22 mož broječa društvena godba na pihala, ki je v dveh mesecih svojega obstanka tako marljivo napredovala, da si upa že javno nastopiti. lialilBDSko-n vojsko. Laške grozovitosti. Angleški in nemški časnikarski poročevalci so zapustili Tripolis. Bero-linski »Lokalanzeiger« objavlja, zakaj so tako postopali. Naglaša, da poroča zgolj, kar je sam videl in navaja za priče konzule Avstrije, Nemčije, Angleške, Francoske, Danske in Norveške, ki so se zgražali, ko so gledali, kaj počenjajo Lahi. Dne 25. oktobra se je pričelo neupravičljivo krvolitje. Časnikarji so se sešli pri obedu. Poročevalec »Westminster Gazette« in Ne\v York VVordla, Francis Mac Cullagh, je poročal, kako so Arabci med utrdbama Mesri in Hanni vrgli Lahe nazaj. Poročevalec »Lokalanzeigerja« in Mac Cullagh sta se podala z dragomanom nekega konzulata na bojišče. Obiskala sta neko pogorelo zamorsko vas. Pred vasjo in v vasi so ležala trupla od Lahov ustreljenih mož in žena. A tu ne zadene krivda Lahov, ker krogla je slepa. Ko sva šla po peščeni cesti, sva čula kričanje, smeh in upitje. Gruča laških vojakov je gonila pred seboj arabske može, žene in otroke. Neka deklica je zaostala, ker je imela nogo oteklo. Ko se jc plakaje vrgla na tja, sta jo dva laška vojaka zagrabila za nogi in jo vlekla po pesku tako, da je bila čisto gola. Vojaki so se divje kro-hotali. Šele, ko sta protestirala poročevalca, sta jo prijela vojaka pod pazduho, a jo vedno še vlekla po pesku. Po najodločnejšem protestu so jo končno pustili ležati. Dekle je prosilo vode. Laški vojni lazaret je bil oddaljen 20 korakov. Dva laška zdravnika in do dvajset laških vojakov je stalo pred njim, a vode deklici niso dali, marveč se krohotali deklici in nesrečnežem, ki so jih gonili Lahi, kakor živino pred seboj. Laški vojaki so se njima nasproti bahali, kako so streljali Arabce. Sledila sta tem vojakom in videla, kako so brez povoda ustrelili več Arabcev in eno Arabko, ki so se pred divjaki skrili v grmovje. Med ustreljenimi je bil en sam za boj sposoben mož, kateremu je skočil že mrtvemu na prša vojak, ki ga je ustrelil in se bahal s svojim činom. Srečala sta na tej poti Italijanske gete z v boju zaseženo prorokovo zastavo. t X časnikarja gručo več sto oboroženih maroderjev, ki so gonili pet zvezanih Arabcev pred seboj. Drhal je narasla do 200 mož. Pred neko podrto hišo so postavili nekega starega moža in nekega liletnega dečka. Nato so pa tiščali Lahi in častnik med njimi v prvo vrsto. Brez povelja so vsi streljali na reveža. Pasti je moralo do 400 strelov. Deček jc umrl možato, a kot junak tretji Arabec. S prekrižanima rokama je stal pred kulturnimi zverinami, jih gledal tako zaničljivo, da so divje kričali nanj. Prvi strel mu je ranil zgolj uho, a sin puščave je stresel resno glavo, kakor da bi ga pičila muha. Ko so potem še naprej streljali nanj, ni padel, marveč pokleknil in so ga vrgle na tla krogle. Mac Cullagh in poročevalec »Lokalanzeigerja« sta nato sklenila, da vržeta svoje popirje laškemu generalu pred noge, kar sta tudi storila. Boji v Tripolitanijl. Zadnje dni se je menda Lahom posrečilo, da so iztrgali sovražniku nekaj strategično važnih točk. V nekem takem boju so Lahi dobili pod kupom inriičcv tudi zeleno zastavo preroka s Mohameda, ki jo bila blagoslovljena v | Meki. A kakor sklepamo iz poročila »Agence Havas«, so bili zaman vsi laški napori. Hudi tridnevni nalivi so povzročili, da je poplavila reka Onea Medšenin okolico in odnesla s seboj laške utrdbe pri Bumeliani. Reka dere skozi mesta v morje. Laški vojaki so bili zato prisiljeni, da so se umaknili zopet nazaj. Minulo nedeljo so odposlali Lahi več odličnih tripoliških meščanov k Arabcem, da se pogajajo ž njimi. Arabci so pa odgovorili: »Ali umrje-mo mi, ali umrjete vi.« Poslanec Fe-nan je došel k Turkom z 800 veljblodi, ki so prinesli Turkom živila in konjsko krmo. V Tripolisu je izdala laška vlada stroge odredbe glede na nadziranje tujih častnikov, ki se jim vzame skoraj vsa svoboda. Cela vrsta laških častnikov je določena, da nadzira inozemske častnike. V Inomost je došlo poročilo, da je padel dne 2. t. m. pred Tripolisom stotnik Silvatici 84. laškega pešpolka. Ž njim je padlo veliko Lahov. Rajnik je bil nečak avstrijskega stotnika barona skregu, je pa »Jutr« naraunast za nč---« * »Ja viš, gespud Jelenču Luka tud (prauja, da jc za nč. In »Sluvensk Narud« m glih tu naprej meče,« m jc Rožnkauken Miha prestrigu beseda. »Jest pa mislem, de glih tku slab pa tud »Jutr« ni, kokr Ide prauja. Sej vn-der glih tist prnesem u »Jutre«, kokr prnese »Sluvenc« al pa »Sluvensk Narud«. Astn, če je »Jutr« za nč, mora bt pol »Sluvenc« in pa »Sluvensk Narud« glih tku za nč.ef »Ti, Miha, ti s pa dons res precej tenk-tenk! Sej glih zatu je »Jutr« za nč, ke prnese sam take rči, ke sa jh že druh časnki prne^l. A na veš---« »Kaj m na puveš! Sej Jelenču gespud tud tku prauja--- —« »Kua pa maš ti dons iz Jelenčmu gespudam, de jh zmeri u misu jemleš. Tu se jm u ja naprej in naprej koucal.« »Eli veš: dons sa pršli Jelenču gespud u moj urezništu —« »Uredništu čš mende rečt, a ne?« »O ne! Za »Jutr« mama pusebn urezništu, de iz drugeh časnku vn re-žema, brauci s pa pol tist pu sojem ure-deja, kokr veja in znaja. — Kokr sm reku: pršli sa dons Jelenču gespud h men u urezništu in se začel neki nad mana usajat, de je »Jutr« za nč in tku naprej: »Mi sma s že sami ufremal taka šrajbmašina, kokr ja. maš ti za »Jutr« pisat,« sa reki in prulekl sa iz-pud sukne ene take velike škarje, kokr jh nucaja leberalci za soje backe strižt in sa me iz nim pud nusam puzgačkal tku, me sm kihnu. »Buh pumagi!« sa reki; mi t na morma več pumagat. Kar puber skp sojeh pet češpl in pejt, ud kodr s pršou!« Tku sa reki in urata sa m pukazal. Men je mal uroče ratal, če prou še letaš nisma nubenkat zakuril u urezništu, ke na morma neker dubit štajnkolna na puf, za g-nar nam gre pa tku trda; pa kua sm pa tou strit. Ustou sm holt, pubrau sojo tri češple — kc pet jh u resnic nimam, kokr sa trdil Jelenču gespud — in šou sm in pršou tlela dol h teb uprašat, čc b na mou murcle ti kašne prpraune službe za me.« »A tku! Službe s pršou h men iskat? No, no, tu se u dal pa že kok ušti-mat, .sej za srumake mam jest zmeri srce na stežaj udprt. Kua pa znaš kej delat, Miha?« »I, znam čeule pucat, podnee bik-sat, hlače klofat, pred drugem pragem pumetat, Idi pu zubeli nost, štacunske urata zaperat in še več drugeh takeh rči. No, in kar še na znam, se um pa še navadu; sej glave nism glih tku slabe; uš vidu, dc nc, Pepc. Kar udini me, uš vidu, de t na u nekol žou. Čc še nu-bedn ni biu iz mana cefridn, ti pa uš, uš vidu, de uš. Če b me pa glih ti na mou res za nubena reč za punucat, me pa sojmo prjatle, gespude prefesar Ru-bidat prpuroč, de me u nastavil za ta železn fernk na ludskem odre u urau- mo čas dol spušat in pa za grmejne, bliskajne, treskajne in megla delat; sej velik na pugervam za soja muja, sam de pridem kam pud streha---« »Tk, tk, tk, tk,« putrkal jc spet neki na moje urata, glih ke je Miha jejnu jamrat in na moj puvabil je pršantou notr Amba iz sojem psičkam: »Puskoc, puskoc, pubi, hitr, de urata zaprem; jest sm ze vs premrazen!« spudbuju je psička, ke jc iz pubešena glava caplou za nim. »Oho, Amba! Kua pa iz taba? Kua pa je tebe prnesl h men?« »Spokal sa me iz urezništva »Jutra«, pa mojga nadouznga pubita tud. Reki sa, de me nc na nucaja, de uja ze sami use zrihtal, kokr se sika. Sej jest b ze putrpou za soja prsonca, ampak pubi se m smil, (ke sa ga cist pu na-douznem vn na mraz pustaul; in ta revež ma tku tenka kozca, de vem, de se u prehladu in de u kaslu.« »Kua b pa rad zdej ud mene. A b tud rad kašna služba?« »Scvede, kar b ze blu. Na znam aj-gentleh prou nc, ampak za kasne paj-klce al pa pisma za ukul za nost, sm pa kokr nalas. Ti na ves, kuku sm pu-skoen.« »No, pa nes tala pism hitr u uredništu »Sluvenca« in rec, da se pesti pr- puročt Boltatu Pope iz Kudeluga. Silvatica, ki služi v Inomostu pri ce sarskih lovcih. Laške torpedovke ustavile ladje »Av strijskega Lloyda«. V Arhipelu so ustavile laške top pedovke Lloydov parnik »Baron Beck« Laška komisija se je podala na ladj( in jo preiskala. Ker se ni našlo nii sumljivega, je smela ladja nadaljevat svojo pot. »Baron Beck« vozi v Trst ži to, ki jc namenjeno Švici. To je prv slučaj takega transporta po Lloydu kot posledica turškega protilaškegj bojkota. V Dardanelih delajo Turki z vsemi silami na to, d? bi jih ne presenetilo laško brodovje. '\ morje so polagajo mino. V utrdbo » postavili 18 Kruppovih topov in 52 br zostrelnili topov. Turško vojno brodov je ima zakurjene kotle in se vsak dat uri v ostrem streljanju. Lahe hočejo Turki izvabiti v puščave »Tanin« objavlja članek, ki izvaji med drugim: Nc izkušajmo trdnjav kjer oblegaj m o Lahe, osvojiti s puškam in bajoneti, ker končno bi ostalo ti brezuspešno. Boljše je, da izvabijo naš junaki Lahe v puščavo, kjer naj jil podavijo v pesku puščave. Dnevne novice. + Dr. Krekov govor povodom dra ginjske debate komentira med drugi mi tudi »Arbeiterzeitung«; Seveda j govor ni všeč, priznava pa, da dr. Kre! »ume sicer stvari globlje; gledati,« za to je njegov govor dne 10. t. m. »Ar beiterico« iznenadil. Iz njenega ko mentara se pa razvidi, da dr. Kreko vega govora ni razumela, sicer ne i pisala, da ne razume kako svobodno trgovinsko načelo vodi do militarizma Najsijajnejši argument za to dr. Kre kovo trditev je pač Anglija, vzor svo bodno-trgovinske države, ki je obenen najbolj marinistična država na svetu da se poslužujemo socialno demokra ške terminologije. V modemih razme rah svobodno-trgovinska država n more svojih trgovskih interesov uspeš neje varovati kakor z močno morna rico. — Sicer pa »Arbeiterica« ostr obsoja neslane medklice dr. Heilingei ja. — »Neue Freie Presse« prišteva di Kreka k »ostrini govornikom zbornice kojega izvajanja so že opetovano izzVa la viharne medklice in replike.« + Dr. Krekov zakonski načrt gle de kar'elov, ki ga je predložil kot refe rent kartel. pododseku, je vzbudil ve liko pozornost. »Reichspost« piše: zbornici se zdaj posvetuje pododse] narodno gospodarskega odseka o n« kem zakonskem predlogu, ki poseg praktično v draginjsko zlo veliko glot Ije, kakor vsi predlogi glede uvoza me sa. Poslanec dr. Krek je namreč kc referent predložil zakonski načrt, k naj bi tvoril podlago za uveljavljenj kartelnc postave. Dr. Krek je predlož: popolnoma izdelan zakon, kojega vred nost podvoji znanstveno prvovrstn motivno poročilo.« »Reichspost« se na to natančno peča s Krekovim zakor skim načrtom in sklepa svoj člane sledeče: »Dr. Krekov načrt je brez vs? kega dvoma najresnejše delo, ki se j dozdaj iz dolge diskuzije o koristni in kvarnih posledicah kartelov rodili Ni dvoma, da bo dr. Krekov zakonsl načrt našel hudih sovražnikov in da s ga bo zlasti kartelna industrija z vs< mi sredstvi, tudi z najbrezvestne mi, branila. Spričo tega je treba enei gično obsojati dejstvo, da vlada om; huje in bi rada celo stvar s pomoč j enkete zavlekla, s čimur dajo sovrai nikom kartelne postave poguma.« -f Kartelni poti odsek jc dne 16. t. nt. prinesel vladi zopet razočaranje. Vladni zastopnik sekcijski šef Bro-sche jc namreč izjavil, da vlada ne soglaša s tem, da i)i sc že zdaj sklenil jakon zoper kartcle, kakor pa je predložil dr. Krek, ampak bo sklicala 011-lieto. Odsek pa je sklenil kljub temu začeti o dr. Krekovem predlogu specialno debato in § 1. dr. Krekovega načrta sprejel. Ta § določa, da karteli s p a d a j o pod državno nad-zor s t. v o. Glede'vladne enkete se je pa sklenilo, da se je bodo člani odseka Ficer udeležili, da pa se vsled te enkete delo odseka, ne sme zavleči. 4- H konferenci pri ministrskem predsednika v zadevi uradniškega vprašanja. Dr. Korošec je v imenu »Hrvatsko - slovenskega kluba« izrazil zadovoljnost, da se pri regulaciji plač misli tudi na državne delavce in nižje kategorije uslužbencev. Vprašal je, kako stališče zavzema ministrski predsednik glede hrvatsko-slovcnske zahteve, da se zajedno z regulacijo plač zniža tudi število uradnikov, in do katerega čina sc namerava dati sub-sistenčna doklada, ali res do inkluziv-iio 6. čina. Ministrski predsednik je na vprašanje dr. Korošca odgovoril, da se bo število uradnikov sukcesivno znižalo in da subsistenčna doklada nikakor no bo segala tako visoko, da bi bil tudi 6. čin zapopaden. + Pri občinskih velitvah v Cerkljah pri Krškem, katere so se vršile dne 15. in 16. t. m., je zmagala S. L. S. v vseh treh razredih. Nasprotniki so ostali v veliki manjšini. + Rdeči moralisti. Glasilo naših socialnih demokratov »Zarja« že nekaj časa sem igra moralno teto in deli na. vse strani na.uke o politični dostojnosti, poštenosti in doslednosti. Politično dostojno, pošteno in dosledno so se menda obnašali socialni demokrati na Javorniku, ko so šli pri občinskih volitvah v boj za tovarno. Velik moralist jc bil najbrže je tudi Njeguš, katerega je Etbin Kristan na socialno-demokra-škem strankarskem zboru v Inomostu tako vneto zagovarjal, da se »Arbeiter-zcitung« njegovega slavospeva ni upala niti priobčiti. Vrhunec politične finese pa pomenjajo brezdvoma 17. septembrski ekscesi na Dunaju, ko so Schuh-meierjevi učenci po Dunaju razbijali šole in oropali trgovine. Kar se pa časnikarstva tiče, ni grših cunj kakor so-eialnodemokraški listi. »Arbeiter Zei-tung« n. pr. je svojčas napadala na naravnost lopovsk način celo ženo bivšega ministra Weiskirchnerja in kakšno gnojnico jo n. pr. naš bivši socialistični »Naprej« razlival okoli, je še v dobrem spominu. Rdečkarji, ki snedo vsakemu delavcu, ki ni njihove stranke. kruh, če mu le morejo, niso kvalificirani za politične moraliste. Stranka, koje strokovne organizacije dobivajo visoko podkupnino ocl kartelov, da bi stranka proti kartelstvu ne nastopala, naj s svojo moralo doma ostane. 0 politični morali naših slovenskih socialistov pa tudi natačno vemo, na kakšnem nivoju stoji. Šla je še vedno v boj za liberalno izkoriščevalno meščansko-stranko; da ne zastonj, se sa-moposebi razume. Saj se tudi zdaj zve-| sto drži dunajske centrale, ki se je v Inomostu slovesno proglasila kot nemško, ker dobiva od nje grošev za svoje časopisje in »strokovne« tajnike. »Jugoslovanska« socialna demokracija stoji zdaj na strani nemške socialno-demokraške stranke in se niti z eno besedo no upa potegniti za češke so-druge, ki jih hoče nemška centrala uničiti, kakor kažejo posebno ravnokar vršeči se boji v dunajskih strokovnih organizacijah. Kakšna morala je to? Za par grošev, ki vam jih nemška centrala iz Dunaja milostno v klobuk meče. zatajujete svojo češke brate! Moralisti! -f Prezentiran jc za župnijo Čatež ob Savi č. g. Franc. Z o r k o , kaplan Pri sv. Petru v Ljubljani. — Po okrožnici se razpisuje župnija Selca; prošnje je vložiti do 15. decembi^a na pred-stojništvo škofjeloškega samostana. -f Za novega dunajskega naslovna škofa je imenoval nadškof dr. ,N;agl monsignora dr. Jožefa Pflugerja. -I- Volitve na Hrvaškem bodo po informacijah »Agr. Tagblatta« razpisane mod 21. in 26. novembrom in bi se 10. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 18. novembra. Pšenica za april 1912.....11 -75 Rž za april 1912............1016 Oves za april 1Q12......9 (j4 Koruza za maj 1912 8'38 Efektiv trdno. Izjava. Podpisana Ana Bučar, delavčeva žena v Zeleni jami, preklicujem in obžalujem vse, s čemur sem drj£ 11. novembra 1911 žalila Suzano Bregar, zasebnico v Zeleni jami. 3401 Ana Bučar. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jc naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga, mati oziroma stara mati, teta in tašča, gospa Katarina Doltar soproga posestnika danes, 18. t. ni. dopoldne, po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 50 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bode v nedeljo, dne 19. t. m. ob U uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Vojni vasi Sv. maša zadušnica se bode brala v domači župni cerkvi. Predrago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Črnomelj, dne 18. novembra 1911. Josip Doltar, soprog; Josip, Janko, sinova; Marija Jarc, Jožefa Lozar, Katarina Kure, flna, Rozalija Doltar, hčere; Ivan Jarc, stražmojster; Ivan Lozar, Ivan Kure, zetje. Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736- 'J mm C 1 Cas opa-š i zovanja Stanje barometra t mm Temperatura ! po j Celziju ; Vetrovi Nebo 17 9. zveč, i 731-6; 4 7 | sl. szab. j" jasno I I 7. zjutr. j 27-5 I 4*8 J sl. jug 0 0 j 2, pop. 24.1 j 6 5 j , | oblačno j Srednja včerajšnja tamp , 6.9J norm. 3-2° Proti katarom gopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti š ti vratnih oteklinah zdravniško priporočam je 38 12 II. "jfmONnEv naravna alkalična kislina katera se z vspebom rabi sama ali jjoine-šana z goririm mlekom. Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obussa. Prodajam po znižani ceni kot darilo 7.a vsako perilo zelo pripravnega 1 kos (20 m) oriovega platna K 11-20. Pri naročilih ireh kosov franko na vsako postajo! Vzorce od vseh vrst platna in bombaževine pošilja zastonj in poštnine prosto Jan Werner, IkaSnica, Do- bruška 440 (Češko.) 3455 — — ZELEZNE PECI vsake vrste, posebno prave Musgrave-jeve izvirna irske trajno grelne peči, štedilnike, ognjišča za veliko kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamue dele dobavlja po najnižjih cenah trgovina z železnino ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433 izvirek: Gšessh&hl Sauepbrjiim, želez, postaja, zdravilna kopališče pri Karlovih varih Prospekti gastonj in franko. V Ljubljani sa dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinarui in vinom. Zalege pr! Mihael Kastner-iu, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana. it4$2—49 v starosti 28—29 let s primerno šolsko izobrazbo, ter slov. trgov, zadružno šolo v Ljubljani želi stopiti v službo pri kakem zavodu ali podjetju kot tajnik ali praktikant pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava »Slovenca" pod »TAJNIK«. 339ti se da odstraniti brez Joda s sredstvom, ki je je izumil ozdravljenec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt 3377 Hemlčni Morij Paracelsus štern&ers, Morava. Stalni krajevni agenti zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Po-nudbe pod »Merkur«, Brno, Neugasse 20. Kupi sc v LJublfan! urtom za eeeo do 40.000 K. Ponudbe sprejema uprava lis Ta. v papirnati stroki išče službe. Gre tudi za blagajničarko, bodisi tu ali drugod. — Ponudbe: »Prodajalka" na upravništvo „Slovenca". 3453 Dobro idoča, več let obstoječa trgovina se odda v najem takoj ali maja eventuelno se proda tudi hiša iz proste roke Poizve se pri lastniku Kapiteljska ulica štev. 7 I nadstropje. 3426 ulica. Podpiral e domačo industriiol Stare nogovice se ceno podpletuje ol Specialna mehanična pletilua industrija in trgovina za no-vršne m spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni niateriial za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zasluzek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 3445 JECLJA VCI! '/' novo metodo korenitega zdravljenja se lahko popolnoma ozdravi vsak pogrešek v is-govarjanju. Io zdravljenje odstranjuje vsako boj-.čnost govorjenja, katero najdemo pri jecljajo-aH'pa"poklic govorijo kakor zdrave osebo. Zdravi so lakko, no da bi se prekinilo učenja ... ?*vod J? priporočen od uglednih avtoritet, od profesorjev iu zdravnikov, visoke duhov seme, sol. prostorih m privatnih oseb. - Na razpolago je več stotin pisem, ki'doka*njejo po-polen vspeh zdravljenja. Na tukajšnji tečaj so vzprejme šc nekoliko obiskovalcev. Tozadevne objave naj so naznanijo ponedeljek, 20. t. m. od 10-1 ure v hotelu Slon v Ljubljani. 3460 Prof. Neuman>ov zdravilni zavod za Cisto izgovorjavo Iz Gradca. Slovenska Straža. Sklad Mohorjanov: 77. Mohorjani v Boštajnu, po č. gospodu Martinu Kerin, župniku, 5 K 24 vin. — 78. Mohorjani Biače ob Žili Koroško, po župnijskem uradu, 4 K. — 79. Mohorjani Goriče nad Kranjem, po župnijskem uradu 7 K. — 80. Mohorjani Sv. Križ pri Litiji po č. gospodu Lav. Lahu, župniku, 3 K. — 81. Mohorjani v Lučinah, po č. gospodu Franu Rajče-vič, župniku, 3 K. — 82. Mohorjani v Lučah po č. gospodu Franu Lekše, župniku, 21 kron 20 vin. — 83. Mohorjani Št. Lipš pri Žoneku, Koroško, po župnijskem uradu, 3 K 4 vin. — 84. Mohorjani Šmartno pri Kranju po č. gospodu Al. Šarcu, župniku, 5 K 40 vin. — 85. Mohorjani v Komendi, po č. gospodu. Valentinu Bernik, župniku, 26 kron. — 86. Mohorjani Sveti IvaH, p. Pre-stranek, po e. g. Ivanu Mezinc, kura-torju, 4 K. — 87. Mohorjani Bela Cerkev, Dol., po č. g. Antonu Žnidaršič, župniku, 8 K. — 88. Mohorjani Ovsiše, p. Podnart., po č. g. Nikolaju Križaj, župniku, 5 K 90 vin. — 89. Mohorjani v Moravčah, po č. g. Ivanu Lovšin, kaplanu, 25 kron. — 90. Mohorjani Ore-hek, p. Prestranek, po č. g. Josipu Mensinger, kuratu, 6 K. — 91. Mohorjani v Ribnici, Štaj., po č. g. Andreju Fišer, župniku, 15 K 25 vin. — 92. Mohorjani Sv. Peter pri Radgoni 10 K. — 93. Mohorjani v Kapeli 10 K. — 94. Mohorjani v Stari Loki po župnem uradu 24 K. — 95. Mohorjani černuče, Kor., po č. g. Josipu Rozman, župniku, 5 Iv. 96. Mohorjani Povir, p. Sežana, po č. gospodu Josipu Novak, župniku, 4 K. — 97. Mohorjani v Oseku, p. Šempas, po č. gospodu Francu Franke, vikarju, 5 K. — 98 .Mohorjani v Krašnji, p. Lu-kovica, po župnijskem uradu, 5 K. — 99. Mohorjani v Borovljah 4 K. — 100. Mohorjani št. Vid nad Valdekom po č. g. Francu Repolusk, župniku, 4 K. — 101. Mohorjani Sv. Jurij v Slovenskih goricah po župnijskem uradu 5 K. — 102. Mohorjani v Solčavi po č. g. M. Schmidu, župniku, 20 K. — 103. Mohorjani Velika Nedelja po č. g. Jakobu Menhart, župniku, 21 K. — 104. Mohorjani Brdo, pošta Lukovica pri Domžalah, 6 K 20 vin. — 105. Mohorjani Bu-danje, pošta Vipava, po župnijskem uradu, 4 K 54 vin. — 106. Mohorjani v Višnji gori, po župnijskem uraclu 10 K. — 107. Mohorjani St. Ferjan pri Gorici, po č. ar. Jarec, kuratu, 3 K 82 vin. — 108. Mohorjani v Boh. Srednji vasi po C. g. Ivanu Berlic, župniku, 22 K. — 109. Mohorjani v Logeh, Goriško, po č. g. Val. Knavs, vikarju, 2 K 80 vin. — 110. Mohorjani Belevode, po župnijskem uradu, 2 K. — 111. Mohorjani v Košani po č. g. Karolu Lenard, župniku, 10 K. — 112. Mohorjani Kontovelj, p. Prosek, po č. g. Antonu Košir, župniku, 5 K. — 113. Mohorjani na Brezovici pri Ljubljani 20 K. — 114. Mohorjani Dole pri Litiji po č. g. V. Filler, župniku, 2 K. — 115. Mohorjani. Črni-če, Goriško, po č. g. J. Nep. Murovec, župniku, 3 K. — 116. Mohorjani na Bledu 20 K. — 117. Mohorjani Strmec po č. g. J. Lavrinc, župniku, 5 K. — 118. Mohorjani Vreme, p. Vremski Britof, 5 K. — 119. Mohorjani Sv. Lenart nad Škofjo Loko po č. g. J. Borštnar, žup. unrav., 7 K. — 120. Mohorjani Sv. Peter na Medved, selu po župnijskem uradu 8 K. — 121. Mohorjani v Spodnji Idriji po č. g. Ivanu Mrak. žun. uprav., 15 K. — 122. Mohorjani v Tomaju po č. g. Mat. Sila, dekanu, 20 K. — 123. Mohorjani v Strugah, "ošta Videni, 8 K. — 124. Mohorjani zavoda Sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano, po č. Josipu Kržišnik, gimn. prof., 18 K 22 vin. — 125. Mohorjani župnije Št. Lenart pri Sedmih studencih, Kor., 10 K. — 126. Mohorjani Ljubno, p. Podnart, Po č. g. G. Vilmanu, župniku, 8 K. — 127. Mohorjani Ustje, p. Ajdovščina, Po č. g. Antonu Jerič, župniku, 3 K. Slomškov dar po 20 K: 3. Dar duhovščine videmske deka-tiije, zbrane na Karlovem v Kapelah; (v vsoti je tudi velikodušni dar hrva-ško-slovenskega »mostaša« A. P. ob Sotli) 20 K. 4. Rodoljubi, zbrani na Martinovem večeru v gostilni Pišek na Teharjih pri Celju, 20 K. — 5. Č. g. Janez Vidovic, stol. kanonik in kance-lar v Celovcu, 20 Iv. Darovali so kot Slomškov dar: Gospod Zajec, finančni svetnik v pok., Spodnja Šiška, 10 K. — Pri bla-goslovljanju Vičanske kapele nabral mladenič Janez Škof, Velika Nedelja, Štaj., 8 K. — Nabrano ob priliki srebrne poroke Antona in Uršule Klanjšček v Št. Ferjanu pri Gorici, 16 K. — Nabrano na gostiji Ivana Jug in Minke Repolusk, poročene Jug, v Rušah, Štajersko, 6 K 20 vin. — G. Valentin Ma-jar, Izlake, p. Medija-Izlake, 10 K. — Pisarna dr. VI. Pegana za neko poravnano kazensko stvar 19 K 20 vin. Iz nabiralnikov: Iz nabiralnikov podružnice Slovenske Straže Črni vrh nad Idrijo 13 kron 33 vin. — Iz nabiralnika moške podružnice Slovenske Straže v Trnovem, Notranjsko, 6 K 90 vin. Telefon 145. 3106 To^rna za kovinsko blago a« zuonoliunio I. HILZER & KO.. Dnnalsko Novomeslo, sc priporoča /a nabavo zvonov, motod. in harmon. zvonila vsake velikosti in Klasu. Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijal. Stojala za zvo- novo iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvonenjo, najboljši način teka. Nagla izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stari nerabni zvonovi sc sprejmo v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše kon-štrukcijc z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. Ivan Jax Ouircajjska cesta 17, Lju&lillana. sm 335 B iz prvih tovarn Avstrije: BJSpk©psis St^ria CPucSOi Waffa?»!*5Bsfl. v izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. : Aftlerjevi t pisalni stroji* Ceniki zastonj in franko* Konfekci la Ljubljana, Dvorni trg 3 priporoča suoje solidne izdelke moškiii in deškifi Nizke cene! Strogo soli postrežbo! Naznanilo. Vljudno naznanjam sl. občinstvu, da sem prevzel po smrti mojega očeta 3349 • j a 1 • • Jakoba Šimenca Gradišče št. 12, Ljubljana katero bodem nespremenjeno dalje vodil pod enakim imenom. — Priporočam se slav. občinstvu za nabavo cvetlic, šopkov, vencev, cvetličnih dekoracij itd., ter prosim, cla se zaupanje, ki ga je užival moj pokojni oče, tudi meni blagohotno ohrani. Z odličnim spoštovanjem Paul Šimenc, umetni in trgovski vrtnar. v Okusite pivo iz Češke v delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. Je izborno, na plzenjski način varjeno. sm 26 B E □ E E E E E E E E E E E E E Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. Zaloge: =====— Postojna: Emil pl, Garzaroli; Trnovo: Rudolf Valenčič; Reka-Sušak: Ante Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; Pu lj: Lacko Križ. RMaktarna trgovina Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. C. kr. tpn priv. „PrI Valvasorja Stari trg št. 4 LJubljana Drolralna, pletenina, galanterija in dežniki. - Absolutno zajamčeno - vino Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1911 po 55 do 60 K za hektoliter postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. Sortirano vino rizling jo po 62 K, beli burgundec po 70 K in »Zelen" po 80 Iv. Manj kot 56 ltr. se ne odpošilja. Buteljke a 3/4 ltr. iz 1.1908 so po 2 K. in „Zelen" 1. 1908 po 240 K. Kleti nadzoruje dekan vipavski. Kmetijsko društvo 2305 v Vipavi Od konkurznega sklada sem prevzel zalogo 2000 odej za konje mehke, gorke, volnene, nepremočljive kakovosti in prodajam iste tako dolgo dokler je kaj zaloge po globoko znižanilfcenah. Vrsta R, sive z barv. obšivi 120—180 cm po K 5'80. Vrsta B, rujave z barv. obšivi 145—190 cm po K 5'50. Vrsta C, težke dvostranske odeje, sive, drap, z 2 obšivi 150 — 200 cm po K 8"70. Razpošiljanje po povzetju. Pri naprej vposlatvi zneska 5% povračila. R. Weissberg, Dunaj II., 3235 Untere Donaustrase 23. Gojiisuje so v slovenskem in hrvaškem jeziku. hripavost, katar in zasiiienje, krCni in oslovski kašelj slastne s Jremi jelkami", fiO^Stfl notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov zajaračujo gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. :jooy Zavoj 20 in vinarjev. Dvojček 60 vinarjev. Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: Ubald pl. Trnkoezy, Hihnrd Sušnik. ,l'r. Cl. fjncoli, Dožolna lekarna. Mr. Pb. And. Bo-hiue, Mr. Plu.los. Cizmar, Ant. Ivane, drogerija; U. Cvančara drogerija ...VLri.ja-. — Lekarne na deželi: Dume) Pire, Idrija. •T. Borgmann, >"ovom<\sto. Vjdrijanči--, Novo Mesto. I ni' Hhs, Vipava. Milan Wacha, JAotlika. A. Uoblok, Hadovljica, Hinko lirilli, Litiju. Karel Savnik. Lokarna pri Sv. Trojici, Krani. Kr. llaccaroich. Postojna. Jos. Močnik. Kamnik. F.. Burdych. Skoija Loka. Mr. H. Boblek, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj. Jesenice. V. Arko. i-rgovee, Senožeče, .los. Iludolf, drogerija, Litija. J. Kanaušur, irgovee, Mengeš. potom javne dražbe dne 22. novembra 1911 ob pol 2. uri pop. Hlodi se na licu mesta pod Ravensko Kočno lahko ogledajo. 34is 3 Teleion št. 41. Splošna prometna banka podružnica Llublfana, prej J. L Mayer Centrala na Dnnaln. - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. Vogal Marijin trg - §u. Petra cesta. Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n, pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez reutnega davka, kontovne knjige ter ua konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra. njevanjc in upravljanjo (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanin. 2094 Uahnena in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno široko spadajoCih transakcijah Najkulantnejše izvrševauje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — IzplaCevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshramhe (sales) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Rrezplaiina rnvlzljn izžrphnnih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. vsekdar brezplačno. Stanje cln.iruih vlog na hcanllne knjižice dne 31. oktobra 1911. K 68,379.609. Prometna pisarna za bančno komis. zadeve J. ROZMAN, KRANJ, Glavni trg 129. 1«Wii »v""" trelmn) ir.a» «.v.,»»a„J. »Jedno.tnlbip.pffi« proti kurznl Upal, d.pot efektov, SSmSOTSfflmlnS«^/? ffiS ----- m 3 O o Priznano najboljši vrsti belega platna za perilo sta: po 40 vin. l „fiorenjsftoplio"po52i.{ 3> Pri večjem naročilu popust. if Glavna zaloga v Ljubljani: «5 „Pri Oorenjki", Popačarjev tro št 3. liepa hiša za gostilno na Gorenjskem se jako ugodno pi*oda ali da tudi v najem dobremu najemniku. ^ i0_i Naslov pove uprava lista pod šifro ..Goriea". S o u Mri Jti •Cfl 5 U e0 > O +» o a rt a V) « O) ■* B C0< pr H«« O tesr Orgemi$t in ebžin$!(i tajnil^ oženjen z dobrimi izpričevali iščo službe. — Prevzame lahko pouk v orkestru in godbi. Nastop takoj. Ponudbe sprejmeuprava Usta pod šifro Marljivost 60. 3296 5—t Št. 38.147. 3439 mm m onemogle obrtnike. Pri mestnem magistratu podeliti je tekoče lelo dvajset, povodom praznovanja 60letnice vladanja Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva osnovanih ustanov po 100 K. Pravico do teh ustanov imajo brez lastne krivde obubožani in onemogli obrtniki ljubljanski. Prošnje za podelitev teh ustanov vladati je tuuradno-do 1. decembra 1.1. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. novembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. Najboljša češka tvrdka! Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobro skubljenega 2 K; boljšega 2 K 40; prima polbelega 2 K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10; 1 kg Izredno llnega, snežno-belega, skubljenega 6 K 40, S K; 1 kg puha (31{, 7 K; belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko. Dovršene postelje 2779 iz zelo gostega rdečega, modre^. belega ali rumenega uanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; s polpuhom 20 K; s puhom 24 K; po-samezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K50, 4 K: pernice L'00 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke, 4 K50, 5 K 20, 5 K 70, spodnje pernice iz močnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj in franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 818. Češko. cenik zastonj li franko. fifi 99 Šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov I 1322 Mr Cs. Mi dr. Šivalnih strojev. Ljubljana Kranj Kočevje Sv. Petra cesta 4. Glavni trg 53. Glavni trg 79. Novo mesto Veliki trg 88. Na splošno vprašanje vsako zaželjano pojasnilo; vzorGi za vezenje, krpanje in šivanje zastonj in franko. &HBMg%SBllBB3BHHHHHBnHBBnB Tovarna peci v t r CIC, Oič štev. 14 pri Ljubllani £preje Henffiel & Kooačič) se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izvršitev vseh v to stroko spadajočih del. 3303 Cene zmerne. Priznano Izboren izdelek. Vzorci in proračuni na razpolago. naroČila se M sprejemajo: So. Jakoba trs Heo. 5, LjoftBjana. I Anton Presker krojač v Ljnbrani, Sv. Petra cesta 14. se priporoča sl. občinstvu za mtionrobrojeu poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške Obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52 Dobre vinske sode iz hrastovega lesa. prav močne In nekatere skoraj nove od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600-1000 „ proda po nizki ceni Fran Cascio 2784 1 Dinskl frgooec Lingerjeva ulica 1. za Škofijo Priporoča sc tudi na|tlne|£i vermouth po zelo ugodni ceni. "— za K 56" dobavljam franko na vsako postajo ra reklamo, nove vrste šivalne stroje „Siogeru ki se gonijo z nogo, z elegantno omarico in 10letno garancijo. Od-pošljem ko dobini 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrsts Šivalnih strojev po cenah na debelo rt. Weissftcro. Dunaj ii.Uniere Donauslrosse 23. Cenik zastonj in franko. 3231 Dopisuje sg v slovenskem in hrvaškem jeziku. auaaaannacjaaannao a Merjena zdravilna ržnna kava U je najboljša, kot dokazujejo tisoči priznalnih pisem ij Vsakemu zavoju po 5 kg se priloži lep, poraben n predmet Iz niklj n, stekla, pred božičem krasno zvo» nilo asa boišicSno drevesc© ali po igrača ZOStOflj. TfcJJ 3 kg stane franko po poveetju K 4 — brei darila K 340 po pošti. KARL RICHTER, tovarna za zdravilo« rJeno kavo Lewln 30, Češko. 3311 Vsakemu zavoju se priloži rnamek «astonj«kih predmetov. aaaannaaauunnnnp" ''V -/.v/ Zaloga vseh vrst sukna, platna ter Mflnutakturna trgovina na debelo in drobno. mannfakturnega blaga. Ljubljana, Stritarjeva ul. IZPELJAVA vseli noslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM | za vsa rlavna in stranska mesta ta- in inozemstva. C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNlCNA DELNIŠKA DRUŽBA Akc. kapital: 40,000.000 kron. Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. ■T' 4P ■ r a P 99 Osrednja men|a!nlca: MlTlJ^lILliK DUNAJ I., WOLLZEILE 1. PnHril7nirP' Badon' CeSka Kamnlca, CeSkaLloa, tirno, Duchcov, Gablonza, N. Graslllz, Krakov, Lltomerice, i um U£itiuc. MoravskiZumttarg, MOJIlng, Meran, Novi Jlčin, Plzen, Praga, Llberce, OunajskoNovomesto,Cvltava. NRKUh> IN FHOOAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcl), prioritet, zastavolc, sreči 1.1. d., 1.1, d a Zavarovanje proti m pri mm sreč:i in vrom papiriov ,, Prospekte in cenike premij zastonj in iranlco. 4- Oratorij „AssurtiptaM. Po dolgem molku smo prejeli od P. Hugolina novo delo, obSirno delo z izvirnim slovenskim besedilom, delo, ki bo ponos naše slovenske glasbene literature. — OduSevljen po vspehu Jeftejeve prisege" je pričel P. Hugolin v jeseni z večjim delom In je sedaj srečno dokončal. Želel je blaženi Devici na čast zložiti oratorij in v to svrho naprosil preč. Monsig. Dr. Aleša Ušeničnik za besedilo. Le-ta se je blage volje odzval prošnji In izbral iz sv. pisma obilnega gradiva, ki se nanaša na Devico Marijo, ter izročil preč. gosp. prof. Dr. Mihaelu Opeka v pesniko-vanje. Dr. Opeka je imel jako srečno roko in tako je bila podlaga za oratorij. Kolikor je znano, še noben skladatelj ni zložil Marijinega oratorija, toraj imamo Slovenci prvi čast in zaslugo, da se je sveti bogorodnici posvetilo oratorijsko delo. P. Hugolin bi bil lahko vzel latinsko besedilo in spravil svoje delo med širši svet, a imel je blagi namen, obogateti domačo glasbeno literaturo; zatorej zasluži, da njegovo delo dobi vstop v vsako izobraženo slovensko družino, Oratorij ima tri dele: Dormitio (smrt Marijina), Assumptio (v nebovzetje), Coro-natio (kronanje). Vsak del traja pol ure in se izvaja nepretrgano. Je pa v oratoriju 9 mešanih zborov, 2 moška, 2 damska, 1 čve-terospev, 1 dvospev, 3 bariton samospevi, 1 bas-recitativ, 1 tenor-samospev, 7 sopran-samospevov (Marija), kratek orkestralen vvod in v 111. delu velik simfoničen stavek, zmagoslavje. — Kolikor moremo presoditi, bo oratorij naredil velik vtis, zlasti samospevi so pravi biseri slovenske skladbe. Skladba teče gladko naprej in je delo zrele moške dobe. Ravnokar je izšel klavirski izvleček oratorija na 106 straneh. Prikladna oblika in razločen je tisek. Vsakdo ima tedaj priliko proučevati delo, še preden pride do izvajanja. Čimbolj se kdo seznani z delom, večji vžitek bo imel od izvajanja. Delo' je založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Vabimo tedaj ljubitelje slovenske glasbe, da si takoj omislijo delo, ki bo zavzelo odlično mesto v naši glasbi. Majhen narod smo in težko je pri nas izdati večje delo brez izgube; zategatelj je dolžnost vseh izobraženih y Slovencev zlasti glasbenikov, glasbenih društev, šol in knjižnjic, da si omislijo delft, ki stane v bukvami 8 kron. 11! Zahtevajte vzorce! !!! Barhant, flanele, modno ■■ blago, opreme wmm platno, damast, kanafas itd. same novosti, razpošilja izvozna tvrdka 3307—12 \1 V. J. Havliček In brat v Podčbradeh na Češkem. Razpošilja tudi franko po povzetju t zavoj 40 metrov raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v štrokosti 1 do 8 metrov samo za 18kron. — Ugodna prilika! — Izredno ceno! Najcenefšc ln najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! Filipa NEUSTEINA poslajene odvajalne krogljice (Neustelnove EUzabetne krogljice) Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost tc krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo m ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečil.) ■ izvor premnogih bolezni. Kadi po- zapriis slajene oblike jih radi uživajo otroci. * Skatljica s 15 krogljicami stane 30 vin ovoj z 8 škatljic, torej 120 krogljic, sfane le 2 K. Če se pošlje napraj K 2-45, se pošlje franko 1 ovoj. CvflPlInt Nujno sc svari pred po-svaruui narejanji. Zahtevajte Filipa Neustelna ,,odvajalne krogljice" Pristne lc, če no-i vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku »Sv. Leopold" in podpis hFIIIp Neusteln, Apotheke". Naše trgovsuo sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo ivrdko Filipa Neustelna lekarne „pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. — Zaloge v Ljubljani: Rlhard Sušnlk, lekarnar, 3301 in v več drugih lekarnah. OVi trganju in vevrni poskusite, če ne najdete nikjer pomoči, moj čaj proti trganju. Olajšanje takoj. Zavoj K 5-—, polovični K 3-50. KAROL 1LLEK, Šternberg, Morava, 3419 malo posestmi se išče, solidno zidana hiša, nekaj sadnega vrta in travnika, čim možno kje na Dolenjskem, blizu železnice. Cena okolu "000 kron, po ckotaostih tudi nekaj več. Ponudbe pod šifro *Rehač" ua upravo »Slovenca«. 3.134 cTtizfie priložnostne cene. Velika zaloga konfekcije za dame, narejenih oblek in raglannov za gospode in dečke, Ogromna izbera najnovejših komadov vseh najmodernejših barv in krojev. Cene brez konkurence! JlnghšRo sfiladišče oSlefi (B. cfiernafovič J2ju6ljanaf ctttestni trg 5. 5425 3452 M p s« p I m ffitlBlf^i Za bolna v grlu in na pljučih, HKalKlffl BflUlVlMftla predvsem za take, ki imajo svež ali zanemarjen nahod, imajo li zanemarjen star kašelj, dolgotrajno hripavost, zaslizenje, naduho, kronično bron- DfArlrkoiit nii fai hitiš, jetiko itd., ti naj v svojo lastno korist poskusijo tako slovit: OlULllIlOlla*!!V Lflj« Nad 10.0C0 sijajnih zahvalnih in prlznalnih pisem priča za naravnost sijajne uspehe. Cena zavoju: ca. 100 gr. K 1-80 brez po5tnlne, ca. 500 gr. K 7-20, ca. 10C0 gr. K 12'- s poštnino vred. 3422 Brockbaus & Co., Berlin — Grunvvald. Narooitve in denarne pošlljatve naj se naslovijo na agenoljo za Avstrijo: Karel SohrOokenfuohs, Dunaj XIII15, Uttendorrj. 9 Bruse 1) in Buenos rtlres 1910: 3 Tellkc nagrade. Podružnica na Dunaju: III. Am Heumarkt štev. 21. Patentni vročeparni lekomobili z brezventilnim preciznim upravljanjem. Originalno strojedelstvo WoIf 10- 800 HP. obratni stfoji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo. 3458—26 Dosedaj Izdelanih nad 720.000 H . obstoječe s 4—5 sob. Oglase sprejema nastanjevalni urad mestnega magistrata ob navadnih uradnih urah. Lična hiša na pripravna z« trgovino «11 stanovanje, z lastnim vodovodom, le*e&e v lepi in obljudeni Vasi na Gorenjskem ob državni cesti, blizu letovi&Sa, 1 min. od — se proda pod „1o ugodnimi pogoji. Opozarjajo se na to redko kupSijo manjši trgovei in pen-zionlstl. Naslov pove uprava tega Usta. Najboljše in najceneje so na roko kovane verige Pošiljajte svoja naročila vsake vrste na roko izdelane verige, zapone, okovja *a komata ter drugo železno blago naj si bode po vzorcih ali risbah, naravnost pri izdelovalcu 5440 Petru Kavčniku verižnem kovaču na Viču štev. 55, pri valjčnem mlinu Edvarda Mesesnela. Cene nizke! Postrežba točna t 3442 Zahvala trnovskemu župniku č, g. Ivan \?rhovniku za blagonaklonjenost o priliki mojega slavlja zlate poroke, osobito za ginljivi nagovor in za vso trudoljubivost s katero se mi je moje slavlje neizbrisno vtisnilo v srce. Obenem se tudi zahvaljujeva pevskemu zboru, kateri }e cerkveno opravilo tako visoko povzdignil, Ljubljana, dne 12. novembra 1911, Ferdo in Jožefina Burger. r Pazite na sledeče vrstice. lfaš poklic Vas sili, da mnogo sedite. Vi trpite na zaprtju. 3 Preizkušeno ir. izbranih najboljših in uapeSnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek ibnjajofie in pre-bavlianje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo ki nblnžl 111 odstrani znane nasledke neznier-noBti, slabe dieto, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. fjoročieo. napenjanje, nezmerno tvorbe kislin ter krče je dr. Bose balzam za ie-lodcc iz lekarne B. Fragncrja v Pragi SVRRILOI Vsi delt embalaže - Imajo postavno deponovano varst znamko GLRVNfl ZRLOGR: LEKHRNR B. FRfIGNER-ja., c. in kr. dvor. dobavitelja* „Pri črnem orlu", PRFVGfl, Mala strana 203, —- Po poŠti se razpošilja vsak dan. vogal Nerudove ulice. 3119 Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. 1'roti naprej vpošilj. K I 50 se posije mala steklenica, zu. K 2.84» velika steklenica. za K 4 70 2 veliki steklenici za K 8 — 4 velike steklenice za K 22'— H vel. steklenic poštnine prosto na vse postaje :ivatr.-ot*r. monarhije. Zaloga v lekarnah avstr.-ogr. — V LJubljani: Kili. Snšnik. Dr. G. Piccoli. .los. t'i2mar. rgonski uradnik z veliko prakso in najboljšimi spričevali iz večletnih služb, želi premeniti mesto kot knjigovodja, korespondent ali poslovodja. — Reflektanti naj blagovolijo naznaniti svoj naslov pod »vesten uradnik* na upravništvo tega lista 328? vajena vseh gospodinjskih del, iščfl službe, najraje kje na deželi. T?as!ov pove uprava lista. 3^1 na jitatno slikan, umetniško izvršen •r. okviri ali brez okvirov, se ceno proda. — Naslov pove uprava lista. Spreten uradnik se išče za večje tovarniško podjetje: kristjan, 22 —28 let star, neoženjen, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika. Splošna in trgovska izobrazba. Povudbe pod A. B. na upravo tega lista. Fr MflllU & dr m opekarna 1 !• 11U1IJ M Uit v prednjih GameUnlh pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta št. 2 priporoča svojo izborno zarezano strešno (iaic) is zidno opeko na stroj v vsaki množini. Vsako gospodinja, katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega rfrancka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. _ 1SM Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave Dunajska cesta št. 22 LJUBLJANA konces. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči ln prenos moči, telefonske ln brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in petrolin ter Diesel-ovih motorjev. V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalac materijal, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko ln plin ter sploh vse tehn. potrebščine nasproti kavarne »Evropa* Mehanična delavnica sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno, točno ln po najnižjih cenah. Proračuni na zahtevo zastonj. Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave. 748 DobroidoCa In staroznana restavracijo d sredi mesta Ljubljane se da = tahoj u najem. = Pojasnila daje llfHN DHCHS, marija Terezija cesta Steo. 16. najstarejša slovenska tvrdka te stroke. Obstoji že nad 38 let. 3022 ANA HOFBAUER imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Motfova ul. 4 si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro In najpoitenejšo postrežbo, prosi, da so pri naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko, Advokat dr. Ant Dermota naznanja da ima svojo pisarno v Gorici, via Tre Re 8> L nadstr. 3415 na Prulah pri Karlovski cesti se proda pod ugodnimi pogoji. Šifra: »M. L. 120« na upravništvo »Slovenca«. 3399 n K dvonadstropno, dalje 30mernikov posetve, pod igodnimi pogoji. Cena po dogovoru. 3444 Janez Premuzar, Cerklje, Gorenjsko. lly, sodarshi mojster bjUUlji Cesta ua Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih sodov. Provzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. ločna postrežbi. 3412 Sprejme se v trgovino z mešanim blagom pomočnik in učenec event. se sprejme tudi v trgovini dobro izur-5446 jeno dekle. Greg. Koželj, trgovoc, Mokronog. □ Priporočamo manufakturno trgovino J. Ciuha Stari trg štev. /. '»POD TRANČO*. 3008 □ Za neCJe fouarnlSko podjetje se ISCe oesten In zaneslilu poslovodja Ponudbe pod „Poslouodja" na uprau-niStoo »Slovenca". 3428 ... mi G LESOVI R dobro ohranjen, z zelo lepim gfasom, se redi pomanjkanja prostora ceno prode. Haslov pove uprava lista. Glace rokavice za dame po K 170, za gospode po K 1-80 ter vse vrste drugih rokavic, dobro blago, dobavlja po nizki ceni J. Emmer, rokavičar, Praga, II., .Tung-manova 11. -J30 ■ v v H IS3I SI ¥ Gosposki ulici se takoj proda proti plačilu K 58.000 v gotovini in prevzetju vknjiženih hipotek radi odsotnosti gospodarjeve. V hiši so veliki prostori, ki bi porazdeljeni v manjše sobe z malimi stroški znatno dvignili čisti prinos hiše. Več se izve pri oskrbniku istotam. 3443 Ponudbe pod jnlerislinia" na opravo tena lista. 3429 Umetni zavod za cerkveno slikanje J. HLAVKA slikar cerkvenih podob Praga Kral. Vinoltrady Puchmajerjeva ul. št. 68. Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarne slike, kri-ževa pota, pasljonske slike itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled. Dopisuje se slovensko. 3386 Najboljša priporočila. 3417 Odda se Teodor Rom (poprej Henrik Kom) pokrlvalec streti in klepar, vpeljolec strelovodov ter instalater vodovodov Ljubljana, Poljanska cesta 8. Priporoča sc slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z t-comentnim šhrillem (Eternr z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stnvbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno, Proračuni brezplačno in poštnine prosto. iM—mr jše čistilo za kovine nasvetu; z dvema posteljama, na Starem trgu štev. 11 a, I. nadstropje. Vi najdete 3 lajšavo svojih bolečin, ki jih imate vsled rev-matizma, protina ali nevralgije, če rabite izkušeno ter zdravniško priporočeno sredstvo | CONTRHEUMAN besedni znak za (mentol, saciliziran kostanjev izvleček) I, ki je vedno zanesljivo sredstvo ki za hitro pomiritev in ozdravljenje, za I splahnitev oteklin in zopetno pridobitev | pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo | za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnlca In glavna zaloga v lekarni B. F R A G N E R - ja, I c. kr, dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203. | Pri naprej plačilu K 1*5(1 ec pošlje t pušica franko .. „ ., .. i"- ,. „ S „ .. „ » - 1« Pozor na ime izdelka ln izdelovatelja! ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rib. Sušnik, Jos. Čižmar, dr. G. Piccoh. 3117 Ceno Tobteuno iPerfe etj, rje i kg sivega skubljenega K , boljšeqa K 240, pol be- l... u*" ..OA i—_ n. i:________,. . uaprej franko. Dovršene napolnjene postelje Iz gostega, trpežnega, rudefega, modrega ali belega inlet nauking) blaga. 1 pernica 18U cm dolga, 120 cm široka, z 2 vzglavnicama, vsaka, 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16 -, s pol puhom K 20 —, s puh perjem K 24. Posamezne pernice K 10.-, 12__, 14 -, 16—. Posamezne vzglavntce K 3—, 3-50, 4—• Pernice 200X140 cm velike K 13, 15—, 18'-, 20'-. Vzglavnlce 90X70 cm velike K 4 50, 5"-, 5-51 Spod. pernice Iz najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 1?.-, 15'—, razpošilja proti povzetju ah naprej vplačilu 2427 Maks Berger Dešen!ca343/a Češki les Nlkak riziko, ker sc zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati iiustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj. s štirimi (event. tremi) sobami odda: Slovenski trg 8 (pred sod-nijo) s 1. februarjem 1912. — Več pri hišniku. 3343 Ustanovljeno v letu 1842. Brata Eberl Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Črkoslikarija likarja, pohištvena in stavbena pleskarja LjlltlDana, Miklošičeva cesta nasproti hotela Union Telefon 154, Telefon 154, Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~emaji za pode, zid, železo in drugo. Firncž iz pristnega lanenega olja. I Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za 1 sobne slikarje. Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake | za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete slikanje. 160 I. Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela Igriška ulica 6, Gradišče.