Z1. itnnta. I ihMM. i ai* B. luvfi UH. ,.;. U. lito. Slili ^H I B l^fl H^B ^^^ I 1^1 ^^1 li II II 1BH ^H^ Ih H^l Ih v H^t hHB flfe Hl v HIb IH H ^B^F ^EB w .Slovenski Narod" velfa p* pofttti za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: Otio leto skupaj naprej . K 36— I cclo leto naprej .... K 40*— pol leta „ „ • . . 1«;— I M Ameriko in vse dru*« dežele: cetrt leta m » • • • y— I ^ u mesec » » . • • 3-— | ćelo leto naprej . . • . K 48.— VpraSanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zna raka, PprarntttT* (spodaj, dvorišče levo). Kas nova ulica at. 5, telefoa at SS. Isin|« vsafc 4a« avaaar Uva«msl aaiatfa ta prasoftfc«. Inserati se računala po porabljenem prastoru in sfeer: 1 fara visok, ter 54 ram šfrok prostor:enkrat po 12 vliu, d/akrat po U Wn., trikrat po 10 v. POtUno (enak prostor) 33 vin., ->arte in zahvale (euak prostor) 23 vio. Pri večjlh inserrfiah oo dogovorit *•?! naročtfki a a i »oiljefo iiročiin) fe4u - ^m $9 vikmtoU ~OT Ni samo pisaeae airoibe brez poslitve tfeia-(a se ae ffljreaa likakor ozirtd. „lfarodoa tiskara«* talafo* it. 89. .Slovenski Narod" velja w LJnblltnJ dostavljen na dom ali če se hodi po nj: odo leto naprej • . . . K 32-— I četrt leta „ . ;i^# . . «•— pol leta „ . . . • . 16*— I na mesec w ..... 2*70 Posamezna Itevilka velja 14 vinarjev Dopisi naj se firanklrajo. Rokopisi se ne vrača jo. Ortdniitvo: Kaaflova aJloa at S (v L nadstr. \tvo\ telefon ft 34 , Kakšno juho si kuha Seidler. D u ii a j, 23. januvarja. Današnji dunaiski listi trobijo v en log in so kar nori veselja, da je vlada tako energično nastopila proti Cehom — nemške stranke pa so oči vidno spre-jtle Seidlerjevo bojno napoved kot nov evangelij, ki jih je tako temeljito ob-senčil, da so v hipu pozabile vso svojo jezo in vse svoje grožnje proti vitezu Seidlerju, sklenile novo zvezo ter se očitno zopet etablirale kot zveste pokroviteljice kabineta. To je edini »pozitivni« uspeh včeraj-šnjega Seidlerjevega nastopa za mini-strskega predsednika. Seidlerjeve bese-dc so pa na drugi strani rodile posledi-ce, ki bodo sedanjemu šefu vlade pač kmalu vzbudile željo, da bi ne bi I ni-kdar tako govori!, kakor je govoril vćeraj. Poslanec dr. R y b a r je v današnji seji z neizprosno logiko in ostrost-30 lazkrinkal nepoštenost in neodkritost vladinega boja. Ministrski predsednik se je včeraj skril za vladarjev hrbet: pri-mere, ki jo je danes dr. Rvbaf navedel za tako postopanie, pač ne bo tako hitro pozabil. Iž nje pa bo tuđi spoznal, da se mi ne damo speljati na led, da bi spravljali vladarjevo osebo v debato. To prepuščamo vladi... Dr. RvbaF je pokazal, da se Seidlerjevih očitkov ni-hče ne boji, da jih nikdo resno ne vza-me — kajti ni ga naroda v Avstriji, ka-teremu bi ministri že ne bili očitali veleizdaje. Najmanj se seveda bojiio gospoda Šeidlerja Cehi. Češki narod je pre-stal v stoletni zgodovini že toliko te-žkih preizkušenj, je tolikokrat dokazal svojo nezlomliivo življensko silo, se je povzpel, akoravno vedno zapostavljen in zatiran, do take gospodarske in kulturne visine, da mu nobena ministrska beseda in nobena nasilnost ne more uni-čiti zmagovite volje tega naroda. O nas Jugoslovanih je gospod Seidler m o 1 č a 1, akoravno dobo vć (predsednik Jugoslovanskega kluba je to včeraj znova povdaril. da izključi vsak dvom), da smo s Cehi zvezani na življenje in smrt. Da se torej nad ras ni izrecno spravil, je na cni strani znak, kako malo resno je njegovo »prepriea-nje« o »protidržavnih« smereh češke politike, na drugi pa dokaz njegove po-polne naivnosti. Kajti vse kaže, da nas Seidler ni hotel »žaliti«, ker upa na ti-hem, da mu bodo Jugoslovani direktno ali indirektno pomagali spraviti njegov nesrečni voz iz blata — »vsajc pri proračunu ! Ministrski predsednik se bo kmalu na dejanjih pre'pričal, da se, žal, še ni ničesar naučil. Prepričal se bo on in vsak njegov naslednik, o katerem se bo pač kmalu zopet ugibalo po parlamentarnih kuloarjih. VČerajsnji govor viteza Šeidlerja je na slovanske stranke vplival kot dober nauk in kot resno svarilo. Pokazal jim je znova, da je režim še vedno popolnoma v oblasti nemškega negitivizma, da je vlada še vedno Ie izvrševalni organ vseh onih temnih sil, ki se danes (kako dolgo še?) z nepoboljšljivo krat-kovidnostjo upirajo zmagujoči ideji naredne samoodločbe. Slovanske stranke so morda tokrat jasneiše spoznale, da je skrajni čas ustvariti enotno fronto v boju za pravice svojih narodov. Poljski govornik T e t m a j e r se je danes med burnim odobravanjem slovan-skili poslancev izrekel za bratsko vza-jemnost slovanskih narodov. Najlepši, najuspešnejši odgovor ministrskemu predsedniku bi bila parlamentarna koalicija slovanskih delegacij proti ger-rnanskemu bloku, katerega program je poslanec Tetmajer označil s Tacitom: Ubi Germani fuere, solitudinem fe-cere... Da, tuđi Poljaki spoznavajo, đa trka na njihove duri odločilna ura, da se treba končno izreci za oportunistično aii pa za čisto narodno politiko. Poga-janja v Brestu Litovskem so jim pokazala, kako daleč se priđe z oportunizmom in tako vidimo danes. da se tuđi pciiska delegacija v avstniskem dr* 1 žavnem zboru vrača na temelj neodvisne narodne politike. Poslanec Tetmajer je v svojem govoru razvil vse-poljski narodni predam in v Poljskem klubu je bil podan predlog, da se poljska delegacija postavi definitivno na stali-šče zopetne združitve v s e g a poljske-ga narodnega ozemlja. Odločitcv še ni padla, toda značilno je. da je prediog podan od cbeh vodilnih skupin poliske-ga kluba, ljudske stranke in narodnu? demokratov, ki imajo 32 od 79 glasov ter upajo, da se jim pridružijo vsaj tuđi se socijalni demokrati (8 glasov) in ne-kaicri izven strank stoječi postanci. Ako se Poljski klub izreče za vseooljsko sta-!i5če, za nepotvorjenp izvedbo samoodločbe, potem je v eni vrsti z nami in Cehi in Ukrajinci in nacrt s 1 o v a n -skejca bloka postaja aktualen. Zbornica je danes debato prekinila do 29. t. m. Jutri se sestane zunanje-puiitični odsek avstrijske delegacije in slišali bodemo grofa Czernina ... V naslednjem podajemo sejno porobilo. I Czernln © mirovnih izgledah. — H^rtling o mednarodnem poležaju. Dunaj, 24. januvarja. V odseku za zunanje zadave avstrijske delegacije je zunanji minister grof Czernin podal podrobno in jasno 1 sliko o raznih fazah dosedanjega pote-, ka pogajanj v Brestu Litovskem ter iz-vajal iz njih one konkluzije. ki se mu zde resnične. logične in upravičene. Kar se tiče poćasnega poteka po-svetovanj v Bresru Litovskem, je opo-zoril minister na velike težkoće, s ka-terimi je računati pri vsakem koraku. Minister je opisal te težave ter med drugim navajal kot vzrok teh težav javr.ost pogajanj v Brestu Litovskem. Minister ie naglašal, da cbstoja temelj »brez kompenzacij in brez aneksij« pri posajanjih naprej in da on od tega temelja ne bo od-sto pil. Od lanskega leta, ko sem razgbsil to svoje stališče, sem neoporečno v ča-steh pri Vsenemcih in vseh onih, ki po-snemajo Vsenemce. Obenem me raz^la-šajo za vojnega hujskača oni, ki hočejo mir za vsako ceno. Oboje mi ni bilo rik-dar sitno. To dvojno psovanje 'mi je edino razvedrilo v tem resnem času. Iz-javljam tu še enkrat, da ne zahtevam od Rusije nobenega kvadratnega metra in nobenega vinarja. Ce se bo Rusija postavila na isto stališče, kakor to misli, bo prišlo do miru. Minister je naglašal, da pri po-gajanjift ne priđe v postev samo en kompaciscent, marveč štirje, in sicer Rusija, velika Ukrajina kot enotna so-sedna država monarhije, Finska in Kav-kazija. Z Ukrajino so pogajanja dospela že zelo daleč. Zedinili smo se z Ukrajino na temelju načela brez aneksij in brez kompenzacij, in smo prišli v velikih potezah na jasno, da se morajo trgovski stiki zno-no republiko znova obnoviti. Toda ravno pri tem smo naleteli na največje tež-koče. Dočim stoji ukrajinska republika na stališču, da je popolnoma avtonomna in samostojna ter upravičena, samostoj. se z nami pogajati, stoji ruska delegacija na stališču, da meje narram Ukra-rini še nišo dolečene in da je vsled tcs:a Pctrograd upravičen, udele'iti se naših pogajanj z LTkrajino, pri čemur pa ukrajinski delegati ugovarjajo. Ta nejasnost ruskih notranjih razmer je bila vzrok velikega zavlačevanja. Pa prišli smo tuđi preko te^a in mislim, da bo sedaj pot prosta. Kako stoji zadeva danes, ne vem. Dobil sem danes od svojega zastopnika v Brestu Litovskem dve brzojavki. Glasita se: Gospod Joffe je danes zvečer kot predsednik ruske delegacije poslal de-Iegacijam štirih zavezniskih držav cir-kularno pismo, v katerem naznanja, da je »delavska in kmetijska vlada ukrajinske republike« sklenila poslati svoje delegate v Brest Litovsk z naročilom, da naj se udeleže mirovnih pogajanj kot zastopniki centralnega komiteja, vse-ukrajinskih delavskih, vojaških in kme-tijskih sovjetov, toda v okviru ruske delegacije kot del delegacije. O. Joffe pripominja k temu sporočilu, da je pripravljen sprejeti t€ ukrajinske zastop- nike v rusko delegacijo. Temu sporoči-lu je priložena kopija iz Harkova, dati- " rane ter predsedniku ruske mirovne delegacije v Brestu Litovskem posl°ne izjave delav.ske in vojaške vlade ukrajin-I ske republike, ki pravi, da je kijevska centralna vlada samo zastopnica pose-dujočih razredov in da torej ne more rastopati v imenu vsega ljudstva. Ukrajinska delavska in kmetijska vlada ne priznava ob njeni ncnavzočnosti storje-nih sklcpov. Podpisana je ta izjava ukrajinske delavske in kmetijske vlade od V. M. Sr.haraja in D. G. Medvjede-va. Priložena je koplja tega sporočila in sporočilo g. Joffa, da sprejema to odposlanstvo v rusko delegacijo. Izjava g. Šaharaja in Medvjedeva obsega med drugim te - Ie stavke: Generalnega tajništva ukrajinske centralne Rade ni ni-kakor mogrče priznati kot zastopstvo vsega ukrajin^kega naroda. V imenu ukrajinskih delavskih in vojaških sovjetov izjavljava kategorično, da ukrajinsko ljudstvo ne n"iz-ava rklepov, ki jih je generalno tajništvo storilo brez sporazuma z nami in da teh sklepov ni mogoče iz\*esti. V popolnem sporazumu < sovjetom ljudskih komisarjev torej tuđi z delegacijo ruske delavske in fcmeti.iske vlade homo v bodoče stopili v pogajanja z delegacijama štirizveze skupaj z rusko mirovno delegacijo. Pri-pomba: Liudski komisar za ljudsko prosveto Vladimir PetroviČ. Satonski je spotoma zbolel. Druga priloga legitimira pooblaščence. Grof Czernin Je pripomnil k tem brzojavkam, da pomenijo vsekakor novo težkoćo, ker se ne moremo in noče-mo vmešavati v notranje zadeve Rusije. Glede bodoenosti Poljske je nastala nova težkoča, ker se nočemo in ne moremo vmešavati v n o-tranje zadeve Rusije. Ce pa bo enkrat ta pot prosta, bodo premaga-ne vse težkoče. V sporazumu z ukrajinsko republiko borno določili, da veljajo stare meje med Avstro-Ogrsko in prejšnjo Rusijo tuđi za nas in za Ukrajino. Meie Poljske še riso natnnčno določene. Mi od te nove države nočemo ričesar. Svobodno in brez vplivanja naj prebi-v^alstvo Poljske odloča o svoji usodi. Jaz ne polagam nobenega posebnega pomena na obliko tega Ijudskega glasovanja. Čim bolj gotovo bo kazalo ljudstvo voljo, tem ljubše mi bo, ker hočem le svobodno priklopitev Poljske. Poljsko vprašanje ne srne odložiti sklepa miru niti za en dan. če bo Poljska po sklepu miru iskala zaslombe pri nas, jo borno radevolje sprejeli. Rad bi bil videl, če b! se bila mogla poljska vlada ude-ležiti mirovnih pogajanj, ker je po mojem mnenju Poljska samostojna država. PetroEjadska vladi pa stoji na stališču, da današnja poljska vlada ni upravičena, govoriti v imenu svoje dežele, je ni pripoznala kot kompetentno zastopstvo dežele to zato smo to želio opustili, da ne priđe zopet do konflikta. Druga težkoča je nesporazum-Ijenje med našim nemškim zaveznikom in petrogradsko vlado glede razlage pravice samoodločbe ruskih narodov, namreč v onih pokrajinah, ki so zasedene od nemških čet. Tuđi Nemčija stoji na stališču, da noče nasilnih pri-dobitev od Rusije, diferenca pa je dvojna: 1. Nemčija stoji na upravičenem stališču, da naj veljajo številni izrazi volje po samostojnosti in neodvisaosti s strani zakonodajnih korporacij občin-skih zastopov itd. v okupiranih provincijali za provizorični temelj izraza ljudske volje, kar naj pozneje ljudski vo-tum pritrdi. Ruska vlada to stališče sedaj še odklanja, ker ne priznava obsto-ječim organom v Kurlandiji in Litevski pravice, govoriti v imenu teh provincij. Enako ne priznava te pravice poljskim zastopstvom. 2.) Diferenca obstoja v tem, da za-hieva Rusija, da se vrši to ljudsko glasovanje, ko bodo vse nemške čete in vsi nemški upravni organi zapustili zasedene provincije, dočim naglaša Nemčija, da bi tako do skrajnih konsekvenc iz-I vršeno evakuiranje ustvarilo prazen ! prostor, kar bi nepreklicno provzrocilo popolno anarhijD in največjo bedo. Iz-iaviti moram tu, da je vse, kar omogo-ča danes v okupiranih provincijah, državno življenje, nemška posest Želez-nice, pošta, telegraf, velike industrije, pa tuđi ves upravni aprat so v nemških rokah. Nenadna odstranitev vsega tega aparata bi v resnici ustvarila položaj, ki je praktično nevzdržljiv. V obeh vprašanjih je treba najti sredno pot. Te diference po mojem mnenju nišo dovolj velike, da bi se pogajanja morala pretrpati. Če smo enkrat skleiili z Rusijo mir, nismo več daleč od splošnega miru. Minister je govoril nato o W i 1 s o -novi noti, ki jo smatra kot mirovni predlog. Od 14 točk Wilsonove note moremo kratkomalo pritrditi veči-ni. V velikih principih so-glašamo z Zedinjenimi država m i in naše naziranje se v konkretnih vojnih vprašanjih zbližuje. Ker sta Avstro-Ogrska na eni in Zedinj. države ameriške na drugi strani oni dve velesili med sovražnimi državnimi skupi-nami, katerih interesi so si najmanj na-sprotni, je upravičeno pretresati, a 1 i n e bi mogel ravno razgovor med tema dvema državama tvoriti izhodišče za spravi j ivi razgovor med vsemi onimi državami, ki še nišo nastopi-le v razgovor o miru. Prehajajoč na podrobnosti, izvaja, da bo Avstro-Ogrska. v kolikor se ti-čejo Wilsonovi predlogi zaveznikov monarhije, brezpogojno zastopala interese zaveznikov enako kakor svoje lastne. Kar se tiče nasvetov, kako kako moramo vladati pri nas v državi, jih moramo vijudno, a od-loćno odkloniti. V Avstriji imamo parlament, splošne, enake, direktne in tajne pravice. Ni ga na svetu bolj demokratič-nega parlamenta in ta parlament skupaj z osta'imi ustavno uDravičenimi faktorji ima edini pravico odločati o notranjih zadevah Avstrije. Govorim samo o Avstriji, ker v avstrijski delegaciji ne govorim o notranjih zadevah ogrske države. Tega bi ne smatral za ustavni. Mi se tuđi ne vmešavamo v ameriške zadeve, enako malo pa želimo inozemsko varuštvo katerekoli tuje države. Govornik govori nato o raznih to-čkah Wilsonovih predlogov. Kar se tiče 11 a 1 i j e, S r b i 3 e, R o -munijeinCrnegore, pravigo-vornik, morem le ponoviti stališče, katero sem izrazil že v ogrski delegaciji: Branim se nastopati kot aseku-ranca za sovražne vojne aventure. Branim se dati našim so-vražnikom, ki vztrajajo trdovratno na stališču boja do končne zmage eno* stransko koncesije, ki bi ustvarile pre-judic ter dale sovražnikom prednost da morejo vojno relativno brez rizika za« vleči v neskončnost. Naj bi gospod Wil-son porabil veliki vpliv, ki ga ima brez dvoma na vse svoje zaveznike za to, da tuđi oni sporoče pogoje, pod katerimi so pripravljeni govoriti, potem bo imel velikansko zaslugo, da je omogočil splo-šna mirovna pogajanja. Enako odkrito in jasno bom govoril tuđi napram onim, ki bodo hoteli sami govoriti. Popolnoma samoobsebi umevno ie, da čas, kako dolgo bo trajala vojna, ne boostal brez vpliva na tozadevne razmere. 2e enkrat sem izjavil, da je Italija za to naj-boljši vzgied. Italija je imela pred vojno priliko, da brez strela dobi velike pokrajinske pridobitve. Odklonila je to. Vstopila je v vojno, izgubila je na 100.000 mrtvih, milijarde vojnih stro-škov je uničenih vrednosti, nakopala je lastnemu prebivalstvu bedo in pomanjkanje in vse to, da je izgubila, kar bi bila nekdaj mogla dobiti. Javna tajnost je, da smo pripadnik! misli, da naj se ustanovi poljska država, ki naj bi obsegala vse nedvomno od poljskega prebivalstva obljudene pokrajine. Tuđi o tej točki bi se z Wilsonora najbrže kmalii sporazumeli. In če zahte-va predsednik splošno zvezo narodov, gotovo ne bo naletel nikjer v naši monarhiji na odpor. In sedaj, gospoda moja, — Ie iz-vajal minister nadalje, — se bližam koncu. Ta konec pa je morda najvažnejši, kar imam sploh povedati. Delam za mir 7 Ukrajino in s Petrogradom. Mir s Petrogradom ne izpreminja na našem d«finitlvnem položaju prav ničesar. Nikjer ne stoje avstro - ogrske čete proti petro-gradski vladi. Izvažati iz Petro-grada ni mogoče ničesar, ker mesto samo ni ma ničesar, ka--kor revolucijo in anarhijo, eksportno blago, ki bi ga bolj-ševiki morda radi ekspor-tirali, čigar sprejetje pa moram vjudno odkloniti. Kljub temu hočem tuđi mir s Petrogradom, ker nas približa splošnemu miru, kakor vsak sklep miru. Drugače je stvar z Ukrajino. Ukrajina ima zalog e živil, ki jih bo eksportirala, če .se borno v kupčiji pobotali. Skrb za ži-vila je že danes svetovna skrb. Povsod pri naših nasprotnikih, pa tuđi v ne-vtralnih državah, igra odlično vlogo. Jaz hočem mir z onimi ruski-mi državami, ki razpolagajo z eksportno množino živil, da pomagam našemu prebivalstvu. Toda jaz poznam svojo dolžnost in moja dolžnost mi narekuie, da poskusim vse, da olajšam bednemu prebivalstvu pomanjkanje, katero morajo nositi. In zato se ne bom morda iz kake histerične nervoznosti, da bi prinesel mir par dni prej ali ćelo par tednov pfej, odrekel tej ugodnosti za naše prebivalstvo. Tak mir zahteva časa. Cez noč se to ne da napraviti. Pri mirovnem sklepu se mora določiti, ali bo ruski sopogodbenik dobavi ja 1 in kaj bo doba vi jal in kako. To pa zato, ker želi Ukrajina tuđi s svoje strani skleniti dobave, ne po sklepu mini, marveč ob sklepu miru, in ker ho-če izvedeti za protiuslugo, s katero hoćemo te dobave kompenzirati. Povedal sem Vam že, da so nejasne razmere v tej na novo nastali državi velika težkoča ter provzročajo naravno zavlačevanje pogajanj. Ce me napadete v hrbtu, če me prisilite, da sklenem prenagljeno, ne borno imeli nobenih gospodarskih dobrot iz sklepa miru. Ce vzbudite pri naših današnjih nasprotnikih napačni vtisk, da moramo za vsako ceno in takoj skleniti, ne dobimo nobenega centa živil in uspeh boveč ali mani platoničen. Sedaj ni-kakor ne gre več v prvi vrsti za kon-čanje vojne na ukrajinski fronti. Po človeškem računu je vojna sploh 2e končana, ker niti mi, niti Ukrajinci nimajo namena nadaljevati vojne, in ker smo se zedinili na temelju »brez aneksij«. Ne gre, In to naglašam v drugo, — ne za »imperijalistične«, ne za aneksijo-nistične nacrte in namene; ere za to, da zagotovuno svojemu pretoalsta r 5tran 2'________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 25. jangarja 1918.___________________________________________________21. štcv. F*s!u2ei)o plačflo za stanovttno vztraja-fljc ter da mu pridobimo ona živila. ki ph bo rado sprejelo. Naši nasprotniki danes računajo in natančno orazujcjo, »11 me bosle vi spravili v neprijeten po-ložaj, da se moram vdati sili, ali ne. Ce si hoćete pokvariti mir, če se fcočete odpovedati prejemku Žita, potem je logično, če pritiskati na m~rie z govori 5 skiepi, stavkam* in demonstracijami. Tisočkrat ni re$. da smo v položaju, da bi rajii danes skleniii slab mir brer gospodarskih ugodnosti, kakor jutri do-ber mir z gospodarskimi ugodnostmL živilske težkoce v zadnji instanci ne ođ-povarjajo pomanjkanju živih marveč so posledica transportnih in organizacijskih križ, ki se bodo končale. Ce vprizarjate v zabđiu stavke, se gibate v neprestanem kro^u: Stavke povečujejo in poostrujejo omenjene krize ter otežkočaio dovoz živil in pre-pioga. S tem si režete sami v svoje lastno meso in vsi oni, ki mislijo. da taka iredstva pospešujeio mir, se strašno mo-tijo. Baje se v monarhiji razširja vest, da vlada ne stoji daleč od stavke, ki se je izvršila. PrepuŠčam tem ljndem, tla si izbero, ali hočejo veljati za zlo-tSnske obrekovalce ali za norce. Ce bi Jtaneli vlado, ki hoće dragačen mir, kantor mi tlačene^a dela vse^a prebili stva. Če bi imeli vlado, ki iz zavoje-tva!nih namenov podališuje vojno, po-teirt bi bil razumljiv boj zaledja proti jvladi z njegovega «itaUšča. Ker pa ho-£e vlada prav isto. kakor večina v monarhiji, to je, da skoraj doseže časten .inir brez aneksijonističnih ciljev, je no-tost, če jo napadate v hrbtn. če jo ovi-rate in motite. Oni. ki to store, se ne ^bojujejo proti vladi, oni se bojujejo. ka-•tkor slepci, proti narodom, katerim ho-čeio baje pomagati, in proti sebi samim. Vi. gospoda moja, nimate samo pravice, vi imate tuđi dolžnost do izbire: AH mi zaupate. da nadaljujem mirovna pogajanja, — potem mi morate pomagati; ali pa nimate zaupanja, — potem me morate strmoglaviti. Prepričan sem. da imam za seboj večino ogrske delegacije. Ogrskiodsek mije izrekel \t a u p a n j e. Ce je to isto tu dvomljivo, 'li predstavljate jasno položaj: Stavilo se bo v p r a š a n j e zaupa-njainčebom imel večino proti sebi, bom i zva j a 1 iz te-;£ a tako? konsekvence. Veselje vseh onih, ki me hocefo odstraniti s tega mesta, bo potem se vedno mnogo manjše, kakor moje lastno veselje. Nič me ne drži na tem mestu, kakor Čut fdolžnosti, da ostanem tako doigo. kakor uživam zaupanje cesarja in večine delegacij. Pravi vojak ne dezertira v nri nevamosti. Koben zunanji minister pa ne more voditi pogaiani tako daleko-stžnega oomena. če ne va on sam in ves svet da ga drži zaupanje većine ustavnih korporacij. Ore za vse. Ali natrpate, ali ne zaupate, pomagati mi morate ali pa me strmoglaviti; treiie J možnosti ni. Konćal sem.« I Govor zunaniega ministra ie bil sprejet na več točkah in na koncu z živahnim, dolgotramim odobravanjem. Izjave strank. Za zunanjim ministrom je govoru1 idr. Wa!dner, izražajoč polno zaupanje zunanjemu ministru glede načina njegovega mirovnega posredovanja, zlasti se mu še zahvaljuje za povdar-|ano skupno delovanje z nemškimi za-vezniki. Dr. Stran sky zahteva, da se ima izvesti tuđi pri nas z niske strani postavljeni princip razpravljanja od naroda do naroda in označa za najvaznei-Sc vprašanje delegacije, da se preišće vprašanje krivde v sedanji vojni. Govori obširneje o jugoslovanskem problemu in našem vedenju napram Srbiji pred vojno in meni, da more biti od-pravljena velikosrbska propaganda sa-mo z vzpostavitio velikosrbske, srbo-hrvatske, jugoslovanske države in grof fczemin naj dela na uresničenie te misli. *Ako bi ne bilo trozveze, bi morda nikdar ne bilo prišlo do vojne z Italijo. Grof Berchtold ie bil postavil Italijo pred fait aceompli in razvilo se je vprašanje kompenzacije. Cesarju Franu Jožefu se ni slabo svetovalo, ko je izjavil, da je pripravljen odstopiti Trentin in italijan-sko ozemlje ob Soči. Vprasa, kako se da dogovor, ki se je tikal Trsta in itali-^anskih manjšin, ki imajo ostati v Av-striji, združiti s principom gTofa Czer-nina, da tuja država ne srne zahtevati 'vmešavanja v razmere druge države. Dogovor glede tržaškega občinskega Statuta je kabinetno đelo avstrijske diplomacije. Trst ni nikako italijansko, ampak poitaHlančeno slovensko mesto, katerega avtonomna občinska ustava ni ugodna slovenski manjšini. Nišo se izognili intervencije druge države, da se Ima tuđi ta statut, in sicer z garancijo Nemčije, nadomestiti z novim, ki jamči nadmoč italijanskega elementa. Glede poljske ga vprašanja zahteva naznanilo vzrokov, zakaj se ni npoštevala volja poljskega naroda, da se ima Galicija pridružiti poljski državi Cehi vidijo, da je prišel trenotek za preobrazitev države v federacijo svobodnih suverenih držav. Dokler zunanji minister ne sprejme na-Cela, da vlade dobivajo svojo moč po čoglasju vladanih, so vse njegove bese-de popoinoma brez po me na, Dokler jgrof Czernin ne sprejme končno stall-Eča* da &€ lajfliufi ttUBQDdk)£iljUt uj^ < ( vica narodov pod mednarođno lwtffc) I z mirovnim i konferencami, se ne srne Čaditl, ako Cehi ne zanpa$o njegovi po-litikL V većerm odsekovi seji je Da-$xynski hvali! postopanje runanje^a ministra in oporeka! trditvi, da hočejo soc. demokratje prisiliti ministra k sla-bemu ali prenagljenemu miru m zavra-čal mnenje, da Je gibanje zadnjih dm* ententno hujskaško gibanje. Poziva ministra, da se postavi nroti nacrtu odtr-ganja peljskega ozomija od nove poljske države in zahteva zastopstvo Po-ljakov pri razpravah. Dr. Ellenbogen izjavlja, da socijalni demokratje zahtevajo. da se grof Czernin odmakne na razumljiv način od načrtov nemških aneksijonistov in jim odločno pojasni svoje stališče. Socijalni demokratje zaupajo ministru, da ho-če mir pošteno in ga bodo podpirah" pri tem. Dovolitev budgeta pa bi pomenila odobravanje sistema, za to pa nimajo socijalni demokratje nikakega povoda. Dr. Korošec govori o pasusu v ministrovem govoru o VVilsonovem programu in ugovaria imenom Jugoslova-nov trditvi,. da ustavne naprave monarhije morejo služiti svobednemu razvijanju naroda. Narodom naj se samo-oćločilna pravica ne odreče ravno v interesu splošnega miru. On in njegovi tovariši želijo, da se izrečejo vsi zavoz-niki za mir brez aneksij in pripoznajo samoodločilno pravico narodov za raz-prave v Brestu Litovskem, ker polagalo veliko važnost na to. da se priđe do miru z Rusijo, kateri mir smatrajo za prvi korak k splošnemu miru. Nadalje se dotika aprovizacijskih razmer v južnih dcželah in končno iziavlja, da od-sek bo votiral ministru zahtevano zaupanje ali minister naj ima pred ocrni dejstvo. da mu vzprićo sestave delegacije, v kateri Slovani nišo primerno za-stopani, ni s tem izreklo zaupanje tuđi prebivalstvo. Jugoslovani ie morejo votirati zaupanja zunanjemu ministru. — Prihodnja seja v petek ob 10. uri. Nemšk! kancler o položa|o. V glavnem odseku nemskega dr-žavnega zbora je včeraj podal nemški državni kancler grof Hertling svoje po-ročilo o mednarodnem položaju. Iz njegovega govora navajamo naj važne j-še odstavke. Uvodoma omenja kritične situacije začetkom januarja ter dejstvo, da so se pogajanja zopet pričela in na-daljevala. Kakor grof Czernin, tako na-glaša tuđi grof Hertling težkoce pri po-gajanjih. Kljub temu je prepričan, da bo mogoč tuđi z rusko delegacijo v Brestu Litovskem sporazum. Ugodno pote-kajo pogajanja z zastopniki Ukrajine. Tuđi tu še nišo odstranjene vse težkoce, upati pa je na ugoden uspeh, zlasti kar se tiče gospodarske strani poga-janj. Ker se do 4, januarja ob 10. dopol-dne ententa ni pridružila mirovnim po-gajanjem, je bila odprta pot za sepa-ratna pogajanja z Rusijo. Medtem pa so bili sovrazniki označili svoje stališče, dne 5. januarja andeškj minister Lloyd George, dne 6. januarja ameriski pred-sednik Wilson. LIoyd George ne zabavlja več, vendar v njegovem govoru ne \idim resne volje za mir, niti ne prijaz-nega mišljenja. Resnično pravi, da ne namerava Nemčije uničiti, vendar pa iz vseh njegovih izvajanj spoznavam, da smatra Nemčijo za krivo vojne in za zmožno vseh mogočih zločinov. Zavra-čajoč vse mogoče očitke. govori državni kancler o zvezi med Nemčijo in Av-stro - Ogrsko, ki ima samo obramben značaj. Spominja se historičnega razvoja vprašanja Alzacije - Lotarinške ter se obrne nato do predsednika Wil-sona. Tuđi predsednik Wilson govori danes drugače, kakor je govoril prej. Danes ne govori več o pritisku avtokra-tične vlade na nemški narod in tuđi svoje napade na dinastito Hohtmzollern je opustih Državni kancler govori nato o posameznih točkah V/ilsonovega mirovnega programa. Glede prve točke, da naj se ne sklepajo več tajne mednarodne pogodbe, pravi, da more ravno Nemčija to točko najprej in popoinoma odkritosrč-no sprejeti. DefenzhTia zveza z Avstro-Ogrsko je bila od leta 18*39. vsemu svetu znana. Ofenzivne zveze med sovraž-nimi državami pa je odkrila sele objava ruskih tajnih posrodb. Tuđi pogajanja v Bresti: Litovskem doKazujejo, da se Nemčija ne straši javnosti. V drugi točki zahteva Wilson svo-bodo morja, kar je tuđi Nemčiia smatrala vedno kot eno prvih in najvažnej-ših zahtev za bodočnost. Treba bi bilo, da bi v bodoče odpadla tuđi močno utr-jena oporišča na važnih mednarodnih prometnih cestah. kakor tih ima Ansli-ja v Gibraltarju. na Malti. y Atenah, v flonkongu, na Falklandskih otokih m drugod. V tretji točki zahteva odstranitev ] vseh gospodarskih ovir. Tuđi to točko more Nemčija sprejeti. Ker je proti gospodarski vojni, ki bi bila neizogiben vzrok na daljnjih vojen. Za utesnitev oborožanja v točki 4. govori fmančni položaj vseh evropskih ] držav, torej bo tuđi Nemčija morala s tem računati. < K peti točki zahteva u r e đ 11 e v < kolonijalnih sdotov in zahtev. i Tu bo nekaj težav. Vsekakor fnislltn, da 1 lahko prepustimo prvi odgovor najvefi- i H kolonijalni državi An»l!ii. kako se bo i sporazumela glede te točke s svojimi < zaveznfki. Ce zahtevaio brezpoeoino I j tudl od nas revizijo svetovnega koloni- I i Jalnega imetka, se bo pač o tej pro- I i jsanul tfi^jMttk> mri *k cs¥9CtfL h | §••!• todca zalitevm lsprassl«| t e v ruskih pokrajin. Ker so ententuc države odklonile, pridružiti se tekom roka, danega jim od centralnih držav in Rusije, moram v imenu centralnih driav odkloniti naknadno vme-šavanje. Tu stojimo pred vpralanji, ki se tičejo edino Rusije in centralnih držav. Lpam, da se bo po priznanju sa-moodločbc zapadnih obrnejnih narodov posrećilo priti do dobrega razmerja tako s temi narodi bivšega rusUega carstva, kakor tuđi z ostalo Rusijo. Sedma točka govori o fc e 1 g i j -skem vprašanju. Moj prednik je opetovano izjavil, da ni bila v nobenem trenotku vojne točka programa nem-ške politike nasilna sraklopitev Belgije Nemčiji. Bt^ijsko vprašanje spada v kompleks onih vprašanj, katerih podrobnosti bo treba v mirovnih pogaja-njih urediti. Dokler se ne postavijo naši nasprotniki brez pridržka na stališče, da more tvoriti nedotakljivost pokrajin zaveznikov edino podlago za mirovna pogujanja, moram vztrajati na doseda-njem svojem stališču ter odklanjati razgovor o belgijski zadevi pred drugimi zadevami. Osma toćka zahteva osvobodi-tev franeoskega teritorija. Okupirani deli Francoske so dragocena zastava v naših rokah. Tuđi tu ne tvori nasilna priklopitev dela uradne nemške politike. Pogoji in način izpraznitve se morejo dognati med Nemčijo in Fran-eosko. Na^lašati pa moram še enkrat izrečno, da ne more biti nikdar govora o odstopu državnih pokrajin. Teh dežel. ki so se dosedaj vedno bolj pridružile nemštvu, ki so se v naše veselje gospodarsko vedno bolj razvijale in kjer govori 9712°/t nemški marerni jezik, si ne borno dali od svojih sovražnikov z nobenimi lepimi beseda-mi več iztrgati. Wilsonove točke 9., 10. in 11. govore o italijanskih mejah in o bodočnosti balkanskih dr-ž a v, kar tvori politični interes pred-vsem Avstro-Ogrske. Kjer gre za nem-ske interese, iih borno z vso odločnost-jo branili. Prepužćam pa odgovor na te predloge v prsi vrsti zimaniemu ministru avstro - ogrske monarhije. Zveza z bratsko donavsko državo je središče naše današnje politike in mora ostati smer za bodočnost. Bojno bratstvo, ki se je v vojni tako sijajno izkazalo, mora imeti svoj učinek tuđi v miru. Tako borno tuđi mi vse storili. da se doseže za Avstro - Ogrsko mir, ki upošteva upra-vicene zahteve te monarhije. Točka 12, se tiče Tur čije. Tuđi glede te točke Drepnščam turskim državnikom prednost. Nedotakljivost Turci je in zasigtiranje glavnega mesta, kar je v ozki zvezi z vprašanjem morskih ožin, tvori tuđi važ- I ne življenjske interese! nemške države. Točka 13. govori o Poljski. Ne ententa, marveČ Nemčija in Avstro-Ogrska sta osvobodili Poljsko izpod carskega režnpa. Zato naj bo orepušce-no tuđi Nemčiji in Avstro - Ogrski, da se zedinita glede bodoče oblike te de-žele. V tem pogledu se vrše pogajanja. Zadnja točka zadeva zvezo narodov. Vse moje delovanje ima namen, v bodočnosti delovati na to, da se prepreci možnost vojen in omogoči harmonično sodelovanje narodov. Če se bo izkazalo, da se zveza narodov ustanovi res v popolni pravičnosti in če bodfc vsa viseća \-prašanja zadovoljivo rešena. potem se bo cesarska vlada bavila tuđi z vprašanjem takih zvez. Končno moram še enkrat vprašati, ali vidimo v sovražnih govorih resnično voljo za mir. Ti govori vsebujejo gotove temelje za splošni svetovni mir, ki jih odobravamo tuđi mi in ki bi mogli tvoriti izhodišča in cilj pogajanj. Kjer pa govore o konkretnih točkah, pogre-šamo mirovno voljo. Nasprotniki hočejo Nemčijo uničiti, škilijo pa po delih naše države in držav naših zaveznikov. Govore s spoštovanjem o nas, pravijo pa obenem, da smo mi krivi in da se moramo pokoriti in obljubiti poboljšanje. Tako govori Ie oni, ki tolmaČi naše prejšnje mirovne Donudbe kot zname-nie slabosti. Resnični položaj oa je ta: Naš vojaški položaj ni bil nikdar uKod-nejši kakor danes, naši vojskovodje zro z nezmanjšanim zaupanjem v zmago v bodočnost. Vso armado, častnike in mostvo, navdaja zmaeoslavje. Zato naj sovražniki, če resnično žele mir. revi-dirajo svoj program. Če to store in pri-dejo z novim! oredlogi. se borno z nji-mi resno bavili. Naš cilj ie, obnovitev trajnega, sDlošnesra mini. Tega cilia pa ; ne moremo doseči. dokler ne zagotovi-mo nedotakljivost Nemčije, varovanje : njenih življenjskih interesov in časti i svoie domovine. Tako dolgo borno ča- i kali. O ciliu smo vsi edini. o način« smo < lahko različne^a mnenja. Toda to ne-sporazumljenje moramo potlačiti. ne < smemo se prepirati zaradi formul ter < moramo nreko nasprotstev strank ved- 1 no imeti pred očmi samo blagor do- i movine. i Gsror w\ dria Mi. ! Staro ustavno načelo je, da se ose- ^ ba vladarjeva ne srne vlačiti v debato, 1 Vladar je nedotakljiv in neodgovoren. Odgovornost nosi vlada; j osebo vladarjevo pa mofa varovati. Te- < sa načela se drže v tej niši vsi govorni- i ki vseh strank, ne pa vlada. (Pritr- : ievanje.) Če minister zagazi v zagato, ( da ne more naprej, pa krije svojo sa« ! drego s cesarjevo avtoriteto. Tako se ! [e zgodilo pri nas včeraj. Minister se je < skliceval na najvisje poverjenje. Isto je storfl dr. Wekerle na Ogrskem pred i Mtal t£d& Nasproti miim i^raini«} { I stremljenjem se ie skliceval na avtori« 1 I teto cesarjevo ia oraačil naše težnje kot državi nevarae. To je straho-petnost (Tako je!) Zakaj ravna vlada tako? Najprej izraza s tem svoje nezaupanje na lastno moč in lastno avtoriteto. Tako ravnanje ni samo neustavno, ampak tuđi nevarno. Parla-mentarci znamo ločiti med nerodnostjo ministrovo in osebo vladarjevo, med ljudstvom zna pa to roditi slabe sa-dove. Stvar ima pa še drugo plat, ki jo hočem pojasniti na podlagi sodnijskega slučaja iz svojc prakse. Slovenski kmet s Krasa je bil tožen žaljenja Veličanstva. Kraševci so sicer malo robati, a v patrijotizmu ne zaostajajo za niko-mer. Kako je torej prišlo do tega? Kmet je sedel v gostilni v družbi dru-gega kmeta. Pri drugi mizi so sedele tri osebe: praktikant pri davčnem ura-du in dva gospoda približno enake stopnje. Kmetu je stopilo vino \* glavo in je postal precej glasen. Uradnike je to motilo in so rekli krčmarju, naj spravi kmeta vun. To se je zgodilo. Kmet je od zunaj priče! razjarjen zabavljati onim trem uradnim osebam. Tedaj se je vzbudila v davčnem praktikantu zavest državne avtorjtete. in je vprašal kmeta: --Ali veste, kdo sem?« »Meni nič mari,c reče kmet in dostavi še krepek izraz. »Ali ne vidite, čigavo kapo nosim?« Isti odgovor. »Ali Vas cesar nič ne briga? AH veljajo Vaše besede tuđi i cesarju?« ^Tudi.c — Kdo je sedaj kriv razžaljenja Veličanstva, tišti, k i je drugega takorekoč poteg-n i 1 za jezik, ali tišti, k i je govoril? (Živahni medklici.) Sodni dvor je moral sicer kmeta obsoditi, a obsodil ga je na najmanjšo kazen, ki je mogoča, zraven pa dal tuđi davčnemu praktikantu zasluženo lekcijo. Podobno je tuđi tukaj. Krije jo se za cesarjem, da pada blato, namenjeno njim, na cesarja. Potem pa pravijo: »Vidite jih, kako zavajajo ljudstvo k proti-dinastičnemu mišljenju!^ (Tako je!) A minister se moti, če misli, da gremo na ta lim. V resnici ni padla v debati nobena beseda proti cesarju in tuđi ne bo. To iz dveh vzrokov. Prvič imamo dovolj ustavne-ga čuta, ki ga pogrešamo pri ministrih to in onostran Litve, ki nam prepove-duje, delati cesarja odgovornega za na-pake njegovih svetovalcev. Drugi vzrok Ie osebnega značaja. Poznamo našega cesarja. Vemo, da ga navdajajo dobri nameni in da ima Ie nesrečno roko pri izbiri svetovalcev. Ista nesreća je spremi jala pokojnega cesarja od 18. leta do smrti. Cesar ostane za nas izven debate. Pač pa hočemo odgovoriti vladi in nasprotnim strankam. Ministrski predsednik je dvignU včeraj proti zastopstvu češkega naroda obtožbo veleizdaje in sporazumlje-nja z entento. To je storil čisto nedvo-umno; enako tuđi Markhl, dr. Waldner, Pacher in drugi. Včeraj vložena Markh-lova interpelacija mrgoli podobnih ob-rekovanj. Jaz izjavim tu čisto mirno, da nam ta očitek ne dela nobene skrbL Nisem sicer poklican, govoriti v imenu češkega naroda, a eno smem reci: Narod, ki je v času Husitov organizira! odpor proti ćeli Evropi, ki ni izgubil svojega jezika po bitki na Beli Gori, ko je bilo plemstvo iztrebljeno in meščan-stvo zatirano, narod, ki je prestal naj-hujsa politična preganjanja, a se zra- I ven Še ojačil, je lahko brez skrbi I zaradi nezasluženega očitka od strani ministrskega predsednika. Kar se pa tiče nas Jugoslovanov, priča vsa zgodovina našega trpljenja, da smo storili vedno svojo dolžnost nasproti vladarski hiši, tuđi v sedanji vojni. Slovenski in hrvaški pol-ki so krvaveli najhuje. Pa če bi tuđi tega ne bilo, imamo Še drug razlog, da se nam ni treba skriti radi tega obrekovanja. Mi živimo v Avstro - Ogrski, v državi veleizdaja 1 c e v. Ni ga naroda, ki bi ga ne bila vlada svoječasno označila za veleizdajalca. PriČnimo pri najmanj-sem: pri Italijanih. Ti so vendar vele-izdajalci par excellence. O Romunih trdijo na Ogrskem isto. Kaj so ideali Poljakov, slišimo sami; vlada jim ne očita veleizdaje, ker upa, da se bodo v kongresu Poljaki izjavili za Avstrijo. Ukrajinci so nelojalen element. Jugoslovani smo srbofili in se navdušujemo za kralja Petra. Kaj pa Madžari in Nemci? Ti so vendar državo ohranjajoči element? Vsa zgodovina Madžarov je nepre-trgana veriga uporov proti vladarski hiši. (Burni medklici.) Vezali so se proti nj ej s Turki. L. 1848. so kratkomalo odstavili habsburško dinastijo. Leta 1866. so se bojevali pod italijanskhni zastavami. Čim dalje so od Avstrije, tem ljubše jim je. Preostajajo še Nemci, ki so izjavili danes po Karlu Hermanu Wolfu, da so državo ohranjujoči element in da so • krvaveli za veličino Avstrije. Dosti po- ! slancev je tukaj. ki so slišali, kako pe- . sem je pel Wolf ob času Taaffeja jn , Badenija. On in njegova kompanija je : klicala takrat: »Hoch Hohenzollern!« O i raznih Bismarckovih in lipskih slavno- * stih in kakor so se že zvale, niti ne go- 1 vorim, (Živahno pritrjevanje in med- ] klici.) Pa kljub temu se gospodom ni n!5 , zgodilo. Izdali so se proti njjm razni \ odloki in svarila, označili so iih za dr- ■ Žavi nevame. Dandanes je bil pa Wolf < zaapnik Stflsrkhov, kot se je sam bahaL 1 On je tolmač nemšTdh čustev. Na Ojrr- | skem je postal sin upomikov minister, start Andrassy, ki j$ skoro visel, pa , ćelo skurmi minister. i OCitka veleizdaje tore! ne smemo 1 vzet! tragično in sploh ne resno. < (TakojeU ki Se ena stranka I« — dosedaj sem govoril Ie o narodih — ki je bila državi nevarna kat'eksochen; to so socijalni demokrati. V mcščanskili in ofidjoznih listih Taaffejeve dobe beremo, da so socijalni demokrati anarhisti, sovražniki domovine, prekucuhi itd. Sedaj «o pa žc ^ministrabel*. Ponuđen je bil nemškim socijalnim demokratom že portefeuille, ki so ga za enkrat sicer od-klonili, a ne vemo kaj še priđe- Se večf Dobili so pohvalo od ekscelence grofa, Toggenburga, ki je izjavil pred kratkim povodom štrajka, da se ne more govoriti o kapitulaciji, če stopi v zvezo z možmi, ki se trudijo, spraviti gibanje v zakonite me je in pomiriti množice. (Medklici.) In Se od druge strani so dobili priznanje. General Arz, sef general-nega štaba, je baje izjavil. da občuduje organizacijo delavcev, ki zna preprečiti vsak resen nemir. Preje pa je stal veak pristaš te organizacije na crni listi. (Živahni medklici.) Sedaj pa vprašam: V čem pa ob-stoji naša sovražnost nasproti državi? Očitajo nam: 1. Mi hočemo raztrgati Avstrijo, ker hočemo odcepiti od nje ćela ozemlja. 2. Slabimo državo z vme-šavanjem v mirovna pogajanja in jači-mo s tem vojno razpoloženje pri so-vražniku. Kar se tiče prvega očitka, vprašam: Kdo je začei prvi trgati avstrijsko državo? So li ta Slovani? — Ne! Leta 1867. so to storili Madžari in cesar, ne da bi bili vprašali avstrijske narode. Madžari so se takrat odtrgali od Avstrije. Na Dunaju so mislili, da bo med Avstrijo in Ogrsko samo crta, a nastal je širok prepad, ki se veča od dne do dne. Danes zahtevajo Madžari že odpravo enotne arma-de. Nam pa pravijo: Nemški službeni jezik, armadni jezik, o teh stvareh se niti govoriti ne srne, ker so potrebne za ohranjenje monarhije. (Medklici.) Na drugi strani pa slišimo, da merodajni krogi nišo nenaklonjeni zahtevi po sa-mostojni ogrski armadi. Honved ima že komando v madžarskem jeziku. Med vojno se je zgodilo še nekai. Naši vojaki so prisegli na crno - žolto zastavo in obljubili, zastaviti zanjo kot za simbol svojih dolžnosti do cesarja in domovine svoje življenje. Sedaj pa so vrgli to zastavo v muzej in dali so jim belo lisasto zastavo. Da smo mi storili kaj takega, bi se nam očitalo, da smo se dotaknili tega, kar ima biti vojaku najsvetejše. Tn pa nišo imeli nikakih pomislekov, vzeti vojaku ta simbol, te da ustrežejo Madžarom. Ce smo zahtevali Slovenci in ItaK-iani v Trentinu avtonomijo, smo bili veleizdajalci. Sedaj je zahteval zastop-nik čeških Nemcev delitev kraljevine Češke. Nastane naj nova provincija Nemška Ćeška. V linškem programu zahtevajo odcepitev Galicije in Dalmacije. Nemčija je pred izbruhom vojne z Italijo ponudila sosednjemu zavezni-kn Trentino in furlansko. Vsa ta trga-nja ozemlja pa seveda nišo nlkaka ve** Ieizdaja. (Predsednik zvoni, da je odmerje-ni čas pol ure pretekel.) Sklepam. Videli smo, da odtrganje ozemlja od skupne države ni veleizdaja, čegre za dežele. ki so Nemcem bolj od rok. pač pa takrat, če priđe v poštev ozemlje, ki ga nameravajo Nemci — germanlzl-rati. (Burno pritrjevanje.) Ker dobro vemo. da naša stremljenja nišo naper-jena proti državi, ampak Ie prott Nemcem. borno tuđi pri njih osta-[ i. (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.) Za kranjsko učiteljstvo. Dana], 2$. Jannarj*. V damaSnji seji drž&Tnega ibom ste vložila poslane* dr. R a v n 1 h a r In prof. Jare interpelacijo na mlnlstrskeg* predsednika, finančnega ministra in nauC. nega ministra v zađevi enkratnega đržav-nega prispevKa kran^Pkemu Ijudclco - iol^ skemu ačlteljstvu. V seji 12. novembra 1917 Je »borale«. iklenila, da Je vlado pooblastitf, da. nakloni 70 milijonoT Jcron dpž«lnlm sastopom t svrho enkratnega nabavnega piisperk«. aCiteljstvu za 1. 1917. in to ne glede B» -službene prejemke in na že prejete dragtnj. ske doklađe. Na Kranjsko je pripadlo 1,017.000 K. Vlada je morala sirbetl, da fr bilo izplaCHo dano najkasneje do 15. decembra. Tega prispevka kranjsko nftitel^ itvo do đanes še ni prejelo ▼ celotl. KriT. Ja leži na đeželnem odboru kranjskem. Deželni odbor se je sprva postavil na »ta-[i5Ce, da pra je ođ te vsote pređrsem Trnltl polorlca za 1. 1917. oćitelJstTu danih drrn. ?injskih doklad. SpiiČo jasnemti beaedilu smenjenega sklepa Tlada seveđa na to ni nogla pristati. Deželni odbor je na to ibral drugo pot, kako bi obSel določbe Iriavnozborske^a sklepa in kako bi nCt-teljstvo prikrajšal. Sklenll je, da je s 1. Ja-troarjem 1918. ustaviti dra^injske doklade, icakor jih je bilo učiteljstvo deleino od 1. ultja pa do konca leta 1917., to vse dotlej, lokler se Tlada ne ođločl prisnevat! k dra_ tfnjsklm dokladam 5CX. Jasno je, da m ioCe deželna blagajna kranjska obogatttt ■im. račun nčiteljetva, ki je izmed ▼seh kro-iovin na Kranjškem najslabSe plaćano ia licer posredno z ođ vlade naklonjenim inkrttnim prispevkom. Da je temu ako, razvidno Je tuđi iz đejstva, da m Lovoljeni znesek ofiiteljstvn ni izplateU emveč je le-to dobilo samo neznatno od- -)lačllo. Očlvlđno hoCejo z obrestmi ođ zne-ika 1.017.000 K napravit! 6e poseben dobi. lek. To omalovaže%anje drtavnozborakih tklepov • strani mogočnetev pri kranjskem tei. odboru Je treba pribiti. Interpelantl rpralajo, se 11 hočejo prisađeti ministri >odneiti o navedenih razmeralt, kedaj Je >il državni prispevek đefell nakazan, hofie I vlada vse potrebno nkreniti. da bo dri. >rispevek v celotl nemuđoma Izplačan, to* ie U vlada vplivatl, đa bode kranjsko od-eljstvo ođ 1. jannarja 1918 dalje đeletno IrMrinjakJk doklad « oai iimerl kakar icalej. «. tur. .SLOVENSKI NAROD", dne 25. ianiuria 1918. Stran 3. Žalostiti dogodek v Formim pri Ptuju. (Interpelacija po«l. BreniiČi v imenu Jugo«lovan«kega klub« v seji dn« 23. t. m. do *otranj«ga »n aprovtzacijakes* mini. •tri.) Dne 7>. januar ja 191$. ja prišel davftni asistent Wleđerwohl iz Ptoja z asisteaco 3 ▼ojakov ln 2 elrili«tov r <1onoManskih urah v obeino Formin, da pregleda rekTirirmne zaloga Kita. Ker je omenjeni slabom vseh nam doSlih poročil v obCevanju s kmetij-»kim prebiva tstvora na^topal pretirano strofo, so j«? sorra£tvo prebiva Istra t po-^laritnem koncentriralo 1* na njegovo Ofcfcbo. Takoj, ko jo stopil v vas. Ka J<* napatilo več oseb v sensldh oblekah ter Je bilo med temi ba;> tud i neksj preoblečenih moških Ib so mu prisadjalJ take poSkodbe, da je ćez nokaj ur umri. KaVor je obžalo-vati ta dojrodf-k gam ob s*»bi, kakor i* ob, talovati tuđi osodo preveč vnetega uradni-iBfc, je vendar ta dogodek slrnptomatidvn za velikansko razburjenje, ki se .i> polastilo fcmećkega preoiralstra Spođnj«* Štajerske vsleđ pretnilU in preveč brezobrirnih re_ irriMcJj. OUma Krirrta sadf>ne šefa deželf* •kscelenco c. kr. n&mestnijca r Gradcu, ki ae pozna usmiljenja t kmetom tor je za po^topanje, ki preeega vse me je vslwi svojih strogih pređpisov od govoren tako. đa je obnpano prebivalstvo, kl je bilo v skrbeh sa afojo lastno eksisteuco hotelo potem ebfalovanja vrednem koraku samopomoči. Zato rprsšamo ekscelenco ministra •a notranje zadere in g. ministra za ljađ-•ko prehrano: 1. AH sta pripravljena ukatati. trt^i včersj ognjeno đelovanje na pro«tem pri Anr«er:i, na aaiažtf visoki planotl. kakor tuđi v«zhod_ no Brente žfrahn^jše, ob Piavt samo mo. ffmJ o^enj. Itilijanake oficirske lt?o-b e. Kako velike so v italijan?ld armaril oflcirsk« izgube, se rasridi ia dejstra, da po poro^ilih tekom dveh meeecev je naraa-njenih za mrtve nad 300 vigjih oficirje^* 3 generali in SI štabnih oficirjev. Ruski ustavodajni zbor. Stockhoiffl* 24. ianjvaria- (Kor. nr.) Glasom poročila iz Maparande so sklc-nili socijalni revolucijonarji, -1a ne pri->.na?o razpusta nstavodajnega zbora, marveč da bodo imeli 23. t. m. novo sejo. Položaj v Ruaijt. i.wgajio> 14. jaaoarja. Corrierc della ^era noroča, da je poloiaj r Petrogr»du ja. ko napet. Fanatizem maksimalističnlh m&B narasla m ogrolena so tuđi ententna po. ulanlfetvs. Ljikota ^labia položaj. Krušni racija Je padla na 100 sramov. — čete bolj-ievikor 6o sasedle jame v donski kotlini in zaplenile titne zaloge. V Petrosrađu je bfl arptiran štab nekepa vbataljona mrtvih, da so 11 t m r Lronn in SalBt Etienne atočasno nastale revolucijonanie demon-Btracljc. Pred magristratom v L.vtmo Je pri. šio do krvavih »popador. Prebivalstvo Je oplenilo prodajaine. V petek m bili hudl barikadni bojL jenizaiesHjJd krali* London, 23. januarja. Londonsko čašo-Aisje podpira predlog franeoskeca politika Cachina, da naj se Izkliče belgijski kralj Albert za kralja ienizalemskega. Cachln pravi, utemeliuioč svoj predio«, da Je kralj Afbert direktni potomec Oottfrieda Đoofloo-linci. trvaga jeruzalemske** cmijt. * Pariz. -'>. lanflaiia. CailUui je bil dne 22. ianuarja dopoldiie zasliian od preisko- valncKa sodnika Bouhardona glede floren-tfnskih dokurnentov, jlede argentinskega potovanja leta 1915. in brzoiavk sroia Lults-bur^a. Isti dan so se zasltšale se nekatere priće. Zatrjujc se. da ie Cail)aux namera-val. čc *v ran posreći njegov državni pre-f>hrat, imenovati generala Dalsteina za vo-jasketa gubernatoria v Parizu. ^Matin« in >Le Journal« poroćata, da je imel Caillaux namen, imenovati generala Sarraila za vr-hovnega po\clj:iika, ki bi bil vodil le čisto voia^ke zadeve. V.siny. Noulens, Renoult. Violette, Cachin in ihomas. Za veleposlaniška mesta so bili dolr>čenl Briand, Leysoues in Viviani. Predsednik republike nai bi bil izvoljen ia dobo štirih let Nameravana Je bila tuđi ce!a vrsta socijalnih reform. prcdvsem reforma riskovneea zakona po angieškem vrorco. Novi xakon nai bi bil vpelfal stroge kazrrt za obreko\Tinia. Končno ie bjla nameravana tuđi pravićnejša razdelitev davkov. Bitka mmđ Rusi ia Itmmini« Sofija, i3. Ianuarja. (Koresp. urad.) •Affence Teleg:rafique Bulgarec je dobila iz Babadaga, mesta v severni Do-brudii to - le brzojavko z dne 23. ianuarja: Rusko - romunski odnosaji $o skrajno napeti. Po kratkih bojih med manjMmi ruskimi in romunskimi enota-mi so se pričeli boji rudi med velikim i oddelki.V tej uri je svet priča nove vojne med zavezniki. Ker so poskusili Ro-muni polastiti se orožja, municije in raogočnega parka čet 4. sibirskega zbo tz. obstoječejra iz 9. in 10. irske divizije, se vrši že tri dni ju*o - zapadno od Galaca med rekama Seret in Prut z največio Ijutostjo bitka. Obe stranki se bojujeta s topovi in monitorji. Romun-ske čete dobivajo velika ojacenfa. Da ne padejo v roke Romunov. so vojaki neke ruske brizade iskali zavetja to-stran demarkacijske crte. đoločene v pogodbi o premirju ter so izročili svoje orodje. topove, strojne puške in pusice, s^oj tren in živila. Ostanek ruskejfa zbora na dal ju je bitko, ker pričakuje ojačenja. Politične verti. = Izjava. Gospod Anton Kristan piše v »Napreju«: »Da bi pa Jaz županu reke?. da se ?e zastopnik c. kr. deželne vlade zgraž&l nad mestno aprovizaciio. to ni res.« Priznavam, da m\ gospođ Kristan pri razgovoru kaj takesra v res-nici ni trdil; izrazil pa se je. da je imel v imenu svoie stranke dne 21. t. m. kon-ferenco pri deželni vladi in da se je pri tej konferenei zastopnik vlade zgraža! nad visoko ceno olja, ki se *eda? pri aprovizaciji prodaja. Kaj drugega v mestni seji rudi jaz trdil rrisem. V dalj-še polemike z g. Antonom Kristanom se ne spušćam. Dr. L T. ~- Demonstracije proti Slovencem v Mariboru. Zadnji čas so se v Mariboru vršile pod patronanco mariborske policije in oblasti neprestano demonstracije proti Slovencem. Mariborska po-ulična druhal se je razveseljevala ob pobijanju §ip in huronskem \T)itju. Prav pogostokrat so obiskali zlasti hišo po-sfanca dr. Verstovska- Tako se je zbra-k> v ponedeljek zopet kakih 150 liudi, ki so hodili po mestu, izzivajoč in haj-lajoć. FVišli so pred hišo poslanca dr. Verstovška. Kakor ie njih navada, so tuđi ta takoj zopet prićeli meta ti kamenje. Dr. VerstovŠek pa se ie prikazal pri oknn. ko so mu razbili prvo sipo. ter za.-grozil množich da bo streljaJ z revolver-jem, Če v-rže kdo le se en kamen. Dr. VerstovŠek se tuđi ni nstrašil, ker pozna junaštvo te mariborske poulićne druhali ter \t stopil sam na cesto pred zbrano množico. da vsaj nekaj najhuj-ših kričacev prime za ušesa. Kakor bi trenil, je bila cesta prazna in i u naški na-padalci sa pokazali pete. Poslanec dr. VcrstovSek je zahteval od vlade zašćite za slovensko prebivalstvo. Za ^'ojo osebo |e pa izjavi!, da si bo vedel že sam pomagati, ce drua:ač"e ne, z revolveri em. -- Talna orožnišlca poročfla o voja-?klh podporah. Z Dunaia nam poročaio 2. t m.: Poslanec dr. Ravnihar je danes interpeliral domobranskega ministra iclcde ukaza, glasom katerejra so oro2-niSka poročila okrajnim komisijam za preŽivljanje. tajna in nišo na vpogled strankam. = Volffev oa^etefta poOskega kluba. Poljski klub se fe dne 24. t m. šesta!, da si izvoli načelnika. Z orfrom na dejstvo, da več članov ni bilo navzočih, ker so morali biti prisotni pri posveto-vanjn odsekov, so Vsepolfaki ta Dlugo-sreva skupina dosegli, da se ie volitev odložila do 29. januvarja. =r Poijaki in mirovni pogaiania. Plenarna seja poljskega kluba dne 23. t m. se ie bavila z vprašanjem udelež-be poljske delegacije pri mirovnih po-fajanfih. V princip« so bili edini, da naj sV JMaŠSkji tlcUiKM&tfL UdAsC^i ^jifovflsfc , V pogajani. Posamezne frakcije so stavile tozadevne razne predloce, Sklenjeno je bilo, nstanoviti odseJc, ki naj izdela skupne predioge in da naj posije v ta odsek v.saka frakcija po dva člana. Mariborska pismo. /Od našega poroCersiea.) V Mariboru, 33. januarja- Mtrkbl In Ornig đonnnctra-t a. Te dni je ime! celjski nemikl poslane« đei. sod. nadsvetnik Markhl v dritrnem zbora zopet stoj veliki dan. Kot pred voj_ no, tako se ta nemški gospođ tadl sedaj redno samo takrat oglasi, kadar Ima na. gromadenega roveg* materijala, ki o%J nas — Slovenca denuncira. To pot 1« «'nibence in — slovenske otroke. Poslanee Mark! je kot visok uradnik av-strijbke jastice prav za prav, e© b! TH! do--leden, mr>2, ki bi sam moral stati đaleć ▼ stran tišti n* niškonacijonalni politiki svo jih volilcev. ki vedno o^ito agitira za Prri^e in prusko dinastijo in ki vedno tuđi beraći in proKju<4 — po raj ha nem&klh mark ra vzdrtevanjo »nemštva na avstrijakem Ju. ku* Tlsti posilanec Markhl, kl denucira slovenske dritavne uslužbence, stoji kot visok avstrijski sodnik sredi »dranga nach Saden« in »dranga nach Otrtfru. O ooeh teh »đranglh« pa t<* rsak nomškl otrok kot vaak slovenski, da nima drua^N^a pomeno, kot. ^niezati preko »trohnele .Vvstrlje« v Sredozemsko morje in v Indijski ooemn. VI. ira pridelka; potpm mu se niti nakaznlce treba ni. »Scnropfts die TrotteU, to Je p«. rola nasproti slovenskemn kmetu- Ta se to pomislimo: ptujski Supan Ornig se baba, da Je protiđeklaractjsko izjavo pođpisalo 4!5 občin in ob^iBEklh predstojnikov. Pomisli. t*>: 45 obćin, ki »o proti deklaciji Sn —• za ptujsko nemfiko politiko, ćlovek, ki ima samo betvico razuma, mora spoznati, kako debela Ia2 je ali trditev o protiđekiaracfjBs^1 izjavi, ali pa ona, đa prebivale! onih občta n*» marajo deklaracljskih sahtev, kajti ne-moeoče je, da bi bilo ptajsko nemštvo v tak ih stiskah r»đl živlU de bi etalo na nje-gori stran! kar — 45 obtin. Ptujski župan je selo nerođen politik, da samega sebe tako neusmiljeno po zobeh bije, samo sa to, đa bi pr^pTe^ll nađaljce Izjave oziroma đo_ aegp! prf-povpd izjav za deklaracijo. Nerod, nost Ornigova Jo tem veĆJa, ker J« v enl zadevi kar droje ij asprotstvo: proti dekla* raciji — proti Nemcem . . . Tem raxveselj!-vcjće je vtđeti, da se naiih ljudi nobeden ne boji Muvmnja. V Ptnju Je stvar zaključna in v Celju tuđi. Pri nas pa se Se redno n&đaljuje in število pođptaov DaraKa v ti. soče od dneva đo dneva, obema velikima nemškima patrijotoma vkljub. Kdo rt« pobija Slovence? Poročali eno o demonstracijah nemSsrib dijakov. K temu £e zvemo, da so ti fantall. ni v spremstvu par c kr. enoletnlh prosto, voljcev že par večerov popreje, tuđi na ulici ogrrožall slovensko govorene pasante. Na ve^er dne 22. t_ m. «ta dva taka mleće-soba enoiftnika prav npsramno insnltlrala dvoje slovenskih đekUt pred glavnim kolodvorom. Kdor ve za Imena katerega teb enoletnikov. naj iam to javi na naslov »Mariborsko pismo. Maribor. Narodni dome, đa Izročimo stvar primernlm rokam. feti iz irinonkn M. Štrajk clvUnega delavstva v Pulju. V Pulju Štrajka civilno đelavstvo od torka dalje. V sredo j*» bila velika manifostAcija delavHtra za skorajdnji mir Incidenta ni bilo nobenega. Popoldne je bil velik shođ delavstva na trga pri mestni trlnici. kate-rega wt je nđeležilo ve9 tlsoč oaeb. Đelar. «tvo Je izreklo željo, naj priđete v PulJ po. slanca ćr. Laginja in Pfttoni. C. kr. trđ-njavski komlsar razglate 34. Januarja: Sho-đl ln zbiranja so prepovedani. Prekršitelji bodo aretlrani na tenieTjn prekega soda. Nesreća na žefezniei. Dne 13. t. m. se Je prigodila straSna nesr^Ca med postajama Sv. Lnclja in Podmelpo. Kmt* usoda je sa. htevale svoje Krtvo. Med toml je bila tuđi hčerka družine Gunčarjeve, Bctlca, rojena leta 1900. na KoroSkem. Prlđna Je bila ln marljiva, polna rožne mladosti in cvetoč«*-ga življenja. Dne 12. t. zu, je lla od doma po živi]a. Zvet*>r, ko se je vračala, je trčil vlak v druge?ra s tako silo, da si OBtalo drupoga neffo par poškodoranih ragonov. Po đolgem iskanjn je nalel oče svojega ne-srečnega otroka. Ko bi ne bil poznal njene oblefce, bi ne bil vedel, đa Je to njegova Betlca: telo vse pretisnjeno. obraz čisto popačen. eno oko jej Je bilo IztokJo, zobje so M]e] odbili. ĐeklSco 00 pokopali v Podmelcu. na kateri kraj Je bila s«h> nave. sanm, kajti njena otrotka dob« Jej Je potekla v tem prijetnem kraju. Ko J« odala od Um, Jej Je aree lanrepeoelo pogosrtoma po ljnbem Podmelcu. SedaJ poelvm v njem. Oče, mati tu ostali sorođnlkl Jej kliče jo: Dracm Bettea, spavaj sladko v Podmelcu« nam ostane* nepotabna. — Pri tej lelesni. •ki nesreći ee Je reSfl samo ltletni brat pokojne Hlnko OunCar, kl se Je nahajal sedaj v bolnUnid v Beljak« s rnkvrnljeno nogo pa Je npanje, da bo knaalu okrevaL Trlje potnl listi. Pri Posređovalnld sa goriške begun ie se nahajajo sleded potni listi: Jotefa Kamensek, perica; Marija Ta-bmj, liilemiCarJeTn Tievn; Kadalten Mar«-9* dlTMjaV Dnevne vesti. — Vojne odlikovanje. Kontrolor v tu-kajaoji tobačnl tovarni Ivan Tome je od. likDvan z siatim saslnznim krifem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje odličnega posebne** službovanja. — VlMkoiolskl dotmsti im vojaske osete. Visokošolci, oziroma absolvirani srednjesolci, morejo dobiti za Solsko leto 1917/18 v svrho izpitov dopuste do štirih tednov ali za inskribcijc in absolviranjc enega Studijskeza semestra dopuste do 12 tednov (dnevl potovanja se ue vračunajo). ako se izkažejo % najrnan) dveletnim voja-škim službovanjem tekom vojne, med temi najmanj 6 mesecev na bojnem polju. Mani-&jl doba se upošteva samo v slučaju, ako je bil prositelj ranjen ali bolan. Nadalje je odredila učna uprava, naj fikademičrie oblasti s svoje strani dajo takim dijakom mož-nost da dovoljenl čas porabiio povsem xa intenzivno in nspeSno studiranje. Za. tekoče šolsko leto se bodo dajali dopusti v dveh terminih, ki prično 1. februarja, oziroma 28. aprila. — Premcstitev kadra našega gorskega pešpofka. Z Dunaja nam poročaio: Poslanec dr. Ravnihar je posredoval pri dorno-branskem ministru zastran premestitve kadra gorskega strelskega poika it 2 iz Ad-monta v L)ub!jano. Dobil je zajfotoviio, da ne to zgodi Se tekom meseca februarja, kakor hftro bodn to pripustile dosedanje transportne težavc — Med Jzmenjanimi vjetniki v Lito-meficah «e nahajata tnđl Ivan Eržen strel. p, 27. in Karei PretelJ pp. 37. — Odbor ova seja * Slovenske Matica : dne 16. t. m. Gospod prvi pođpređsednSk te ^pominja smrti odbornlkov M a s 1 j a in Trstenjaka in poslanca dr. Janeza Ev. Kreka. ki mu pripada poleg drugib zaslug deloma tuđi ta. da je Matica ?pet oživela. Poroća o marljivem pristopanja uđov, o vojnom posojilu. ki ga je na jela tekom raz. pusta zaćasna uprava ln ki je sedaj vse prodano, in o posojilu pri Kranjski hranil_ nlci v rajsku 40.000 R, ti ga je enako na-jela zaćasna uprava in ki ga jo Matica od-povedftla. — Odbor sklene, da se naloži Ma-flCen Imetek po možnosti tako, kakor je bil nalofen prej. — Tajnik poroča. da hrani plo§če semljevlđa slovenske«^ osemlja vo_ iaSkl geoirrafsid zavod na Dunaju. zs kar mu plača Matica letno odftkodnlno. Pred koncem vojne zavod zemljeviđnega dela ue bo nadaljeval. Matica je izrazila sožalje Kral. češki společnostl nauk ob smrti pred. eeđnika drja Jos, Krala. Spominjala se je slavnostne seje Zgodovlnskega društva v Mariboru v čast stoletnice D. Trstenjaka, Častltala k SOletnici umetniškega đelovanja hrvatske tra^edlnje Marije R u ž i 6 k e Stro^zijeve in pozdravila otvoritev medicinske fakultete na Zagrebškem vse-a€H18£u. — Vseh dohodkov je od Časa zo-petnesja delovanja do konca leta 1917 3*i.502 K S4 v, pravih stroškov 3278 K od v. Darii je prejela Matica 6205 K, ustanovnine 6040 K. fetevtlo članov se je prfbUtalo vsoti 4000, — Knjižni odsek sa je predelil v dva pododseka in sicer v leposlovnegra, katere-mu naćeluje g. odbornik O. 2upančič, in v poljudno «nanstveneg». X\ razpađa spet v dve sekciji ln slcer v s^odovinsko filološko a načelnikom g. đrjem S1 e b i n „ gerjem ln prirodoslovno z g. dr. Oroi. 1 j e m na čelu. Odbor se je strinjal k nazorom knjlževnega odseka. da se omeji Matica v bođoce glede znanstva le na poljud. no snanstvo. Za prihodnje izdanje so se omenjale knjige: Knesova knjižnica s ćlankl o pokojnem Levcn. pisatelju Maslo, Perušku in Trstenjaku, ln enlm ali dvema beletristrienlma prispevkoma. Zabavna knjižnica s pri poredao vaeblno ln 1 zrezels. Prevodov. Za urednika Knesovi knjitnici je doloeO odbor s. dr. Sleblnperjs, — Pri razgovoru o tzpremembi pravll. ki jo je sprotil krog plaateljev iz vrst S. L. S. in ki se tiče t prvi vrsti ispremembe volilne. ga reda sa odbor, J# sklenil odbor po daljšl raspravi, đa je prepustiti regitev te stvari novemn odboru« ki bo izvoljen na lzređnem obCnem sboru« skllcanem prav v to svrho. Raaen Bapomlnjaae iipremembe pravil. Je poetarlti na dnevni red tega isređnega obCnega zbora tud i predlot: o iviSante Članarine, oziroma u^tanovnine. — Obćni zbor pevskega zbora >Oiaa. bene Matice«. Dne 9. t, m. vršil se je v pev. skl dvorani >Olasbene Matice« obćnf zbor pevskega zbora ob dobri udeležbi in na-Tsocaostl predsednlka »Glasbene Matice« g. ravnatelja Mantuanija in ravnatelja g. Mate ja Hubada. Predsednik pevskega zbora g. Rape je nagovoril navzoCe pevce in pevke ln jih podrll k vstrajanju za procrtt slov. peeml kot naše krepke kulturne noei. teljice. kl je v vojnem emsu kljnb oviram in tetkočam sljajno vršila svojo idealno nalo. go. ćastnim članom pevskega sbora se izvoli v znak zahvale za 251etno neutrudljivo delovanje g- Ivana Zavrtana in g. Avgusta štamcarja. Po odobrenem poročilu tajnika in blagajnika se je vršila volitev odbora nledeče: Predsednik g. Rape, pođpredseđ-nik dr. Pavel Orotelj, tajnik Alojzij Poči-vmlnfk. namestnik Ivo Peruzzi. blaprajnik AloJdJ Račić, nameetnik Rndolf Međič, pregleđnika radmov: Emanuel Ružička, Kari T .a—bachf. Ođbornlki: Ljubo Drraelj, Jakob Lumbar. Krnest Banovec, Ivan pl. Kappus.— 2enskl odbor: Predsednlca ga. Jerica Hubadova, ga. Danijela Pavčic, taj. nica gđč. Jelica Sadarjeva. sdč. Maličeva; odbornice: Milica Sad»r, Anica dušteršič, Pavla Dietz, Iva Jurra. Miln Počivalnik, Dora Kell. — Izpremeniba varstvenesa reda za nafensntke. Glede na var.^tveno naredbo za najemnikc / dne 26. januarja 1917 je izdalo ministrstvo sedaj novo naredbo, veljavno za vse kraje. Doslej je veljalo varstvo samo za malhna fn srednja stanovanja. Ta omeiitev je odgovarjala razmeram pri raz-Klasitvi naredbe- Od takrat dalje pa ie zlasti na Duna.iu nastopilo pomanjkanje tuđi velikih stanovati] in cene so se tako rviSa-le, da se morajo varstvene naredbe razSi-riti tuđi na velika stanovanja. Glede podna-jemnikov daje nova naredba točna pojasnila za odpoved v slučaju, ako najemnik sam uporablja dele podnajemnikovih prostorov. Kopčlja s praznimi stanovanji ima prepre-čfti doloćbo, da se srne zahtevati za najem-ninski predmet U se odda brez opravnlh predmetov. samo taka na]enmina, ki ne pre-seea najemnine, katero plačuje slavni najemnik. V stari naredbi navedena dejstva, katera veljajo kot važni odpovedni vzroki, so sprejeta tuđi v novo naredbo. Zvišano varstvo proti povijanju najemnine. katero je obsegalo doslej svojce mobiliziranih, se raztesne sedaj tudl na osebe, ki so deležne državne oskrbe. Naredba je stopila 22. januarja v veljavo. — Osipima temeljnih tak« pri sara. dtviiftju mijAvnik prtotojbift, Od 1. tobro* arja 1918 pričon« se nm tato temeljne ta*. Be za brzojavke nlč ve£ smrmdunale. Od te- ga časa naprej M trlimjo ▼ fMh smereh, T katerih je bilo pređplsano v smisla bno» javnega tarifa vplacevanje temeUnJa takt* (loeeđanjc pristojblne sa bsesdo sa 4 v. -~ V prihodnje bo snaaala a. pr. bsssdas prf. Btojbina na Nlzosemsko SO ▼ (doalej 16 v): pristojbina za brtojavko • beeedl ▼ tis] smeri bo torej 1 K «0 ▼ (đoeedaj Mt^ S x lfi + 1 K 88 t); 11 brsojavko lt be» sodi 2K40v (doalej M+l)XllclK 52 v). Zvišane beseda« prurtojblne te koto pobirale i*amo ob sebi omevno same v to„ liko v kolikor je promet ▼ posamesjae d«- -žele v smislu tozadevno veUavnlh predpl-6ov sploh pripuščen. Prometne omejltve, Ki obstoje eedaj, ostanejo rzlic tej »trofo tarifno . tehnični odredbi, nespremeujene. — Otvoritev poste v UŠčak. V avstro-ogrskem upravnem ozemlju Srbije ie bil otvorjen dne 26. decembra 1917 2* zasebni poštni promet c. in kr. etapno - poStni nrače?a kralja, ki >e hotel uničiti v^..'--= -~ sratsia cieela aa^Ieške rev©:- ' eniti parlamen- tarno Vado. C - ; bfla njegova sajedijiva, Tsanlsn i :- - - .:a mati. tnjka. fcči rez:lke«m prtnea - - Gote. ki Je BTo;em^ sinu ve; ^Eoči kralj!« Bil je ' -prasaovernež, ^ - -. i sa Traga, I »r ;- ?r_':: : \ r ■ . • ~_ »podoveca, iz:?;-, r - -. ^ ;=".„:" etvo bežje ter ;- - -■-.- r^rzil vse. Cimer se 'e r - - - Anglež. t^r gax!I svobcl: =■ - ::t€. A Jari al hotel nerda .asra in očitao uvesti ab-ftohitiEna, ma*T€'! - izka&al ustavnost -: ©&rezkrepiti x »đv Trtiri«, t. j, z ono »tajnoetno. v zakc~ -"?čeno. podaniku Ats&ano oblastjo. c I * "•- "Icveka prijima (rosa. g kateri anei c --.!•? z cajvećjin ipoitoTaiiJem, katere i___ n? srne poti- ! Jaci, a ee ^i-Tsakdo mora pokoriti« — v na-▼*s rfavkega re_ pcMIjcar-ca Jxuxija Br^ita obodri mmtuvno za-v^st naroda. V kakih 50 plmt& je t letih 1769—1T72 ljuto napada! pobotanat despotima, raakriiikaTal kralja in njego re raa_ "brrfane ministre ter tim. naravnost ero«!! % rerotueDo; &e aktera, rad teaUav «a |a najrečja hnđoba tn kokarica ▼ kraUertal«. »saden hinavec, kateresa bi raak poftteni CioTek moral prezirati.« Z neoamiljeiioatjo in ne^straženostjo svojih pišem Je rešil »vobodo an?!eške tumalistike: od takrat ni bilo već kralja na an?leškem pre«tolu, ki bi se hotel igrati absolutUta. — Kdo pa je bU u Jna»? Svoja politična pisma je 1772 isđal s p«#piK>m: »Stat nomini« um. bra« i=: senca imena ostane), a njegovega pravega imena za sigurno Se đanđanes ne Temo; najbrt Je bil to sir Filip Franci*, visok činovnik v vojaeaa ministrstvu. — Deloma prevod in obfea tolmač teh Ju-nijevik političnih pišem nam podaje t pri-čajoCi kantici dr. Vinko Krišković. sedaj ys#aaM BVffaiakL Publikacija je vsekakor sek» časa primema. Naj bi nje misli uva_ feral ves naš narod, pa tuđi KriSković sam. Književnost — »Sav remen i lc«. Za letošnje leto me-sočnika dratera ^rratsalli tnjiževnitov v Zagrebu »SaTreinenika« je izžla prva ste-TUka, ki obsega dr. Gjuro šurmina: Izbor-ro reformo, dr. Tresič . Pavičica: Piesme, Karle DokaMaove: Sonet. Miloša Cmjan. »>e?a: Gardista i tri pitanja, Nehajeva: Arkandljevo carstvo, Crn:anske«ar Ubice, dr. Proiaske: Mihovila Nikoli<*a, Carja: Oko »Bakanje fra Brne«, dr. Bosanca: Anketo o Matici Hrvatskoj, ter 3 slike in utnetnižko prilogo.______________ Gospođuntvo. — Po drva in le« hodijo nanosi trgor_ c! na štajersko in Kranjsko tuđi iz Daltna" čije in dragega juga. Nakupili bi radi obilo crv in lesa ter napravili I»ogod^e, ali uspe-feov nianajo. ker ni kdo rad ne proda lesa, katerega bo zlasti po vojni velika potreba v poknafttaih kn^la. in ker p-:«>ak'ijejo, da bo les ie ogromno porastei v ceni. — Vino ra Ogrskem se prodaja rdeče 3—t K, najbolje 7—3 K. Pravljo. da imajo vina toliko, kolikor 5» ie dolgo časa ni bilo. Pa taka ćraginja viiia' — Podraženje ogr»«cga piva. Oerrske pivovame so z ozirozn na drajinjo surovin povišale ceno pivu pri 1 hektu za 35 K. Z oziron na podraženje cene pri pivu in po. ▼isanju vosnine se bode ozrsko pivo proda. Jal© aa m» pobrodelno6t« v Ljubljani. Vsem darovateljem Urekamo sreno hvalo! Darovi za Krekov spomsnik. (Vm. tz-kaz. Od 19. decembra 1917 do 10. januarja 1918.> Po 15.000 K: Zadružni Savez v Spli. tu zbral pri svojih članicah v Dalmaciji. Po 1000 K: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Po 955 K 94 v: Darilo »Sloven-skega Nanxl?u uSlov. Nar.c 10. januarja 191S». Po 900 K: Andrej JakiI, tvornićar, Karlovec idrugi dar). Po 719 K 20 v: Da. rilo >Slovenske?a Naroda« uSlov. Nar.€ 29~ decembra 1917». Po 503 K: Joso Kamušič, cand. jur. Dunaj, IV. (Zbirka^. Po 230 K: dr. Anton Korosec. dri, in dež. poslanec, Maribor (od ie«a so darovali: dr. Korošec sam 1C0 K; prof. dr. Arnejc 30 K; češki d-ž. poslanec 5 ama lik zbral med katoliško-nirodnimi pristaši na Moravskem 100 Kh Po 223 K 30 v; 2upni urad Smlednik (zbir. ka župlianovK po 210 K: Julija Torkar, učiteljica, Podbrdo ob Baci t zbirka1!. Po 200 K: 2uparstvo obeine Pazin, Istra: Josip Lavrenčif. Po#tojna: 2upanstvo Dol, Lo^atec; Obcina Vrhr.ika: Janko Dolenec, kaplan. Trnovo, nabral na liudskem taborn v Trnovem. Notranjsko: Delavsko kon_ šumno društvo. Jesenice. Po ISO K 50 v: Darilo Slov. Naroda« (»31. Nar.« 24. dec. Idl7>. Po 145 K 40 v: Darilo »Slov. Naroda« i^Slov. Nar.« 19. deo. 1«H7K Po 143 K: Županstvo crni Vrh pri Iđrlji (rbirka>. Po 120 K Mati;a Pire c. kr profesor v Mari. bora uMrka*. Po 118 K: Pavel MaruliJ, četovodja. Ljutomer, sedaj v Rovtah. 1 Zbirka iz Ljutornera. Preje je bil poslal od tam že 400 K. ki smo navećli v V. izkaiu. sku_ paj je torej 51S K> Po 100 K: Iz Cernikala in Ospa (Zorka Kluc>: Jo2ef MeSko, župnik. Sv. Miklavž pri Ormožu, štajersko: družina Babnik. Zg. šiska: županstvo *marje pri Ajdov^ćini: Emil PTeskovič, davčni upravitelj. Laški tr^ (od tega: dr. Kolask ta M. Komet po 20 K; Dergan 14 kroa; St. Komes in Pleskovič po 12 K; P. Župane 10 K; Por&ič 6 K; tri je drugi 6 K); Kmečka nranilnica in poeojilnica, Crni Vrh nad Idrijo; Anton Papež. župnik, Vrhpolj« pri Vipavi; medicinka Valčl Felicijan. na. brala v Zagrebu; Fr. Požene!. nadporočnit (ibrali jugoslovanski častniki pri b.-h. J. B. 3 4). Po 96 K 10 v: Mohorjani Braslov. ce. Po &0 K: Darilo »Slov. Naroda« (»Slov. Nar.« 31. dec. 1917). Po S3 K 70 v: Ivan Cesar, poročnik, Novo mesto (zbirka). Po 82 K: Zbirka občtnskih odbornikov v Li-tiji 19. dec. 1917. Po S0 K 4S v: Ivan Le„ ban. Št. Vid pri Vipavi (zbirka). Po S0 K: Slovenski in češki gostje v erostilni pri Lo-zarju v Ljubljani na Silvestrov večer. Po TS K: Udeleženci občinske seje 27. decem_ bra 1917. Po 77 K 42 v: 2ene in dekleta v Dolu pri Ljubljani, Po 60 K: Jos. Valez. prozni mojster iz Kanala, tačas na Jeseni-cah tnabral med begunci na Jesenicah). Po 53 K 60 v: Darilo »Slov. Naroda« (»SL Nar.« 2. januarja 1918V Po od K: III. raz_ red trg. akademije Sušak: Fr. Hiti, vojni fcurat, Drg. Rgt. 5, vojna pošta 2S4; Ivan Drešar, vojni kurat F\"., 87. Feldbaon v. po. 393; dr. Ft Jankovič. Kozje: županstvo Litija; občina Tržišce: Ljudska gospodarska zadruga v Zagorju. Po 45 K: Janko Gregorec v Buzetu (zbirka>. Po 43 K: Jo_ sip Hekić. četovodja pp. 97., sup. odđ. Rad-gona (ibirka). Po 42 K 20 v: Možje in fantje, žene in dekleta na Rovih zbrali na Stefanovo pri županu. Po 40 K: Družba zbrana radnjo nečeljo leta pri Jesihu n3 Dolenjski cesti. Po 34 K: Nabrala gostilna Alo;rija Lavric, Ncva vas pri Rakeku. Po B0 K: Fran Dercič. morn. komi?ar, Reka: Josip Volčič. Srebrniče pri Novem mestu: Franc Lotrič, češnjima nad ^kofjo Loko; frostilna pri Bobenčku. Po 25 K: Jakob Alja2, župnik, Dovje; M. šmid. Župnik, Sol, čava. štajersko z rodoljubnim pozdravom; , Iv. Mevželj. karlan. Trnovo, Kotranjsko. I Po 23 K: Moštvo 11. komp. G. Scu. R. 2. c. p. 646. Po 22 K 32 v: Idrijskl Orli zbrani na ostanku 31. decembra 1917. Po 20 K: Fr. Pečarič. kaplan. Dovje: Marica Jurjevfi?, učiteljica Ligoina pri Vrhnlki (čisti đobi-cek od prođaniti dr Krekovih raz^lednic); Jožef Cerja}:, župnik v p., Rajhenburg; Kmečka posojilnica v Rajhenbur^u; Ivan. Mahjen. c. kr. poštar, Loški potok: Franc Krek. župnik. Vranja peč: Srečko Vršič, kaplan, Sv. Tomaž, štajersko; Ig. Travnik, Vel. Mlačevo. občina So. Slivnica (zbirka). ro ±0 n.. uregrai] roiosar, supniK, ooena. Po 14 K: Neimenovan it Lesc. Po 10 K 50 vin.: Franc Ozimek, SeU pri Zagracu (zbir. ka). Po 10 K: Fr. Rebolj ml., Krka; osobje tvrdke »Florija«. Ljubljana; Iv. Sever, kaplan, Moravče; Ivo Prisot, župnik. Bokovo pri Cerknem, Gorenjsko: Vasyi Kurdydy, dr. kat. župnik _ begunec. Crna gora pri Ptuju. Po 9 K: Katoliško slov. izobraževal-no društvo. Dol pri Ljubljani (2. zbirka). Po 8 K 40 v: Marjašpartija v gostilni Pe. hani, 2užemberk. Po 7 K: Janko Gollas, Bled. Po 6 K: Marica Jurjevcič, učiteljica, Ligojna pri Vrhniki (čisti đobiček od prodaje dr. Krekovih razglednic): par ljub. ljanskih dijakov. Po 5 K: Ivan Smrdel, Koseze. Skupaj 25.231 K 79 v. Glasom prej-šnjih izkazov 32.S69 K S6 v. Dosedanjih da-rov 5S.101 K 15 v. — Ljubljana. 10. jacu-arja 191S. — Odbor za dr. Krekor spomenik. U 6317-7 S65 VieDflnJeliMaraiai C. kr. okrajno sodišče na Brdu je raz-sodilo tako: Franc štrukelj. 56 let star. kat. vere, v Krašcjo pristojen, oženjen posest. nik v Spodnjih - Lokah š*. 20, te kazno van je kriv, da je dne 11. aprila 1917 v Krajnji lzrab. ljajoč izredne po vojski povzročene raz. mere zahteral in tuđi prodaja! stot nestis-njene krme torej neobhodno potreben pređ_ met po 25 K, tedaj po očividno čezmeml ceni. S tem je xagreši! prestopek navijanja cen po § 1S 1 ces. ukaza z dne 21. avgnsta 1915 drž. zak. št 261 in se obsoja po citira-nem paragrafu z uporabo 5 256 kaz. zak. na štiri (4> dni zapora, ter v denairo globo 150 K, v slučaju neizterljivosti na nadaljrdh I W dni zapora in po § 3S9 kaz. prav. reda v povračilo stroškov kazenskega postopaaja in irvršbe. C. kr. okrajna sodnija na Brdu oddelek n., dne 12. junija 1917. Dr. Kotnik. Lzdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina !n tisk »Narodne tlskarne«. I V ailf «f UosS ■azran-aa wmm wm*nikom, mja- ■ tdjen in /imicem ptetažno ves« da fe moj srčnoljubijen: o^e I Franc Sajovec I c, kr. sod. oUciJal ■ dne 21. L m. previđen s sv. sakramenti, po kra^d, mučni ■ bolezni presinuL ■ Pogreb se je vifi dne 23. i m. v Linzu. I 376 Ela, hčerka. nHHH|[B|Q^HBifll||^^H^HB I Alo{xit Potokar, c kr. visp poŠtai oficijal, oaznanja v ■ !vc:e=, v i-er- sv: * s:—:re Aatoaff« in svenb ottok ■ Mire i- »Urkota v5== s ^- ~ -r i:e!:c» im gmiuuu, ■ pcetulno vesi, da je njih iSiCc- ±- :-::-. oziroma bratec I NIHOSLAV 9 nčenec ljndske iole 1IL razreda I v sredo. dne 23. t hl ob 11. uri ponoći v nežni dobi 10. 1c: H boguvciano preminol. ■ Pogreb nepozaboega otro ka se vrši v petek, dne 25. ■ fmmMJM 1918, ob 4. uri popoldnc, iz hiie žalosti Sioaftova ■ alka Št 14, na pokopaKSče k Sv. Križu. I V LJUBLJANI, dne 24. jannzrja 19! 8. 36! I Mmmtad >>Mi>bul ***** t Htthl)a«l pr« z^ttmt^ z*ns** I ■ ■ Ana Velkavrh :: Penca, saznanja v svojem in v I imenu vseh esalih sorodnikov, vsem pnjateijein ni lancem ■ pretresujoćo vest, da je njen preblagi, nad vse ljubljeni soprog, ■ oziroma predobri stric in brat, gospod PAVEL VEIKAURH I trgo?ec % molio in hiini potestaik I ■ v četrtek, due 24. t m. ob 11. uri dopoldne. po dol^i, mučni ■ bclezni, previđen s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v ■ Gospodu zaspaL I Truplo nepozaboega pokojnika se bode v soboto, dne ■ 26. janoarja 1918, ob 2. uri popoldne, v hiš: žalosti, Rimska ' I cesta št 3, svećaao blagoslovilo, prepeljalo na pokopališče pri | ■ S¥. Križu in tam položilo v lastni grobnici k večneau poStku. I I Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. I V LJUBLJANI, dne 24. jtrniarja 1918. 360 1 «^^^^^^^^^^^B ■ Zahvala. I I H 0 prebntki iz^bi. ki me je H I H :a^cla' ^ckam za vsc izraze H I ^H sočutfa in za tako obilno sprem- ^1 I ^H sr.o na radnji poti mojega !;a- ^M I ^H bega, predobrega bratca, gosp. ^M 11 Josipa Kamanal II c *' °^^> tobaCnt rt2Qe I I H :en 'pc'.orri \-sem svojo najsrč- H I: ^M -*e;>o zahvalo. ^h I H Posebno se zahvaljujem gg. H I H r2\T!ate!:u E'^nerju in in5pek- H I ^m ter; u Mandelju, gz. u radni kom H I ^M ter vsersu tovarniškemu osobju. ^B I V LJUBLJANI, 24. jin. 1918. I ^H Ža!ujoča sestra ^1 H Marija Kaman« I j !■ -47 BI Pridno pošteno dekte •3 eno don?, de! kakor tuđi rtrok, •• spf*jm* takoi. — Natančnž naslov i reve uprav. *3iov. Narod*«. ?40 D E L A V C E !esne stroke, z'as^i veSče stre. ne ga i ~!zarstva, rame ža?e i. t d. srre'-e I -2>—' v s'j^z^ stro:'ra tovama Sani-I sa * Co t ljtbl;aTil, Mete1ko?a u!. 4, 2"- ; Koncipiienta 1 _ .3 --aks* :5*e dr. Igm. Mal- nerić, 'i\'*—;k v CTcrr/ u, seči) , ivdr.o: liaroo> BoaovKova «L 7. ': Gospodje in dame ; zasluZijo ,ahko 50 Krcn in več na ian z lah ko prodajajočim se b'aeom Natan'ne oferre na tvriko Jok »su ; 9«ilarv Llac ■ 9, Kroateagass« 24. prazne vreče rsalre vrste. O«ko 90k0* ka« ata* laaoi ia frafa soaio- i aa kapalo vedno n v vs=i<] i množ n\ ter p'ačuie po Bftic ; viijik đseTBih ceaak trgovska firma ; 1. Kailaa, Kran|9 Ger. lotjutiija in prodajalka ■9^ so) taftoj »prejmete. Ponudbe pod šifro .,500 363« na upravn. »Slov. Naroda«. 93 ^FOtf# $O 0ft0ft90fvr0|9lt9 lepa hiSa v Ćelu z malim vrtom in dvoriščem. Naslov: ■. OfOkUmlk, G«li«, •«- Halu ali uSilka za Spod. Pol ane se sprejme tak oj t npravniitru v981ot. Naroda". OoapOditeat25 'et stara, inteligentna, vešca gosro^injstTa. dobra kuharica razume se tud! na oskrbi malih otrok, SU« prlaarao mašto k sam0stal- nern gospoda a:i k vdovcu z otroci. Ponudbe *e prosijo na ur»rav »Sfov. Nirodac pod „gospoAiĆaa 357". Lavorikovo zrnje pristno, pobijem trgovcem proti enaki teM dobrega fi2ola, žita ali moke J. Tnrk. uradnik kurkomisije, Opatija. _______________355______________ liče a» v na! em mala hiša z vrtom ^airaje na Dolenjskem. Ponudbe na A. Ftrfar, Bolna ulica 161, Vrbnika Kupim vsaleo količino sveže REPE. Cena ro dogovoru. Jos. Oralam, Mlfarna, Selo Moste pri L|nkl|aal. 189 CeSko gosje perje. 1 kg belega nepukane^a 10 K, 1 kg be!ega nepukanega 5 K, 1 kg belega nerukaneea 3 K 20 v, 1 kg belega rukanega 24 K, 1 kg belega pukanega 16 K, 1 kg belega pukanega 10 K, pošlia ro rošt; co 5 kg L lalde kovi, Praga-SmicUov, Elnskeko trlda 1. ?2 Vojne n§n zavarovanle omogoča vsakomur, da podpiše vojno cosojHo z majhnimi denamimj žrtvami, da vrhutega skrbi za svojo udobnost v starosti in da s^rbi za svojce v slučaju, da pa ja ć^etela prezgodn^a smrt. Sa odplaćilo TOiaega posolila se lahko voli doba 10 do 20 ist. — Zavarovano vojno posojilo se izplača v slučaju doživet a pogojene aobe, ozi-roma v s!-jčaju rrejšnje smiti. Na p'-imer- Oseba, ki je potom zavarovanja podpisala K 2000*— vo-nega -obojila, katerega si hoče eri četrtietnem vplaćevanju po K 2480 pnlasiiti v 15 '*tih, umre, ko je piačala komtj dva četrtlerna ocroka vskupnem znesku K 49 50. Klju^ temu izp'ača se ostalim ali v polici določeni osebi takoj polno zavarovano vojno posojilo K 2"> 'V — Do K 5000-— ni potreba zdravniške preiskave in znaša zavarovainina po K 1C00-; , , letno polletno Četrtletno mesečno za dobo 10 let 77 — 39 20 2C-— 6|0 » > 12 » 63- 3210 16 30 5'53 » » 15 » 48- 24 4» 12 40 4 25 » > 16 » 44-50 2?'70 11 53 3*99 » » 18 » 3950 20 10 10-25 3 50 * • :o » 35'— 17 S5 910 3-10 Voiaa BOvarnost je brez plačila doklade v po.nem obscgu v zavaro- vanju vštet3. Odkup ali obremenitev police s cosojilom vsak čas mogoč. — Kaor na crimer zavarovanje sklenjeno za K 1"00— n^ 12 let, za katero je plačal eno-etno rremito K 63'—, po enem letu opusti a i s poso:iiom obrer.eni. dobi po =edanjem stanju v gotovini izelačanih K 5946. — Pri tem pa je skozi eno eto 2a slučaj smrti zav3rovan. 28" PoIasdII« d»jo ta pomiđbo sproloat Generalni zastop c. kr. priv zavarovalne družbe rAvstrijski Feniks Liubiiana, Sodna ulica štev. 1. Kuharica in sobarica se takol sprelmeta proti dobri plaći. 369 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Potrebuiem strežnico za snaženje trgovskih prostorov. Pred-poldanska stalna služba. Voraša se v trgovini P. Magdić, Lfnbi}ans. Proda so dobroobranjeno k: o i* o. Kolizel vrata 88. 370 Pisemski papir v 10 10 mapah, podložen dobavlja pro-dajalcem zaloga poštnih kart Novosti v razgiednicah kakor salonske, umetniške, ljubavne, pokrajinske, kino umetnikov itd. dobavlja prodajalcem po brezkonkuren-čni cem saloga poštolk kart Miro-sUt Eisenmenger, Dansf V, Sokon* bmnaerstr. 48. Cenik zastonj. Mion mesBEno soho če mozoče s posebnim vhodom išče gospodična za stalno. Ponudbe pod .Meblovana soba 323" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 328 MaroMte si dokler traja saloga I f)oy Kavni nadomestek I. a "W „A I D A" v paketih po » s in 1 a kg. — .Adria* pralni prašek paketiran L a in II. a. — DiŠave kakor: cimet, poper, papnka, ki-mel, šafran L i d. v za vitkih. — Vanil-lin sladkor ter vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago katero je brez izjeme najbolje kakovosti, vedno v zalogu — Postrežba tociia in '-olidna. Zahtevajte cenik takoj; vzorci stanejo K 5 50 kateri se na zahtevo pošljejo. Za vsako naiočbo zahteva se 75°,^ de- narja v naprej, drugo s povzetjem Filip Šibenik, Zagreb, Sveučilišta! trg 1. 296 Izjava. Dovoljujem si vsem svojim ce-njenim odjemalcem in trgovcem na-znaniti, da sem svoj nadpis tvrdke »Vučković 6c Šibenik« zamenjal z nadpisom »Gjorgje Vučković«, in si-cer iz razloga, da jamčim za vsako kupčijo, sklenjeno s svojimi cenjeni-mi odjemalci, sam. S svojo širom znano dolgolemo trgovsko prakso, solidarnostjo in temeljitim razuraeva-njem glede izvrševauja svojih trgovskih dolžnosti napram vsem cenjenim odjemalcem. zagotavljam cenjeni javnosti, osobito v teh težkih časih, zadovoljiti vsakogar s točno postrežbo in s primernimi cenami, ter z vest-nim LzvTševanjem vseh cenjenih na-ročil. Osobito priporočam vsem cenj. kupovalcem in trgovcem svoj nepre-koslji\i ka t ini nadomestek s slad-korjem »Milka I»a in širom znani in mnogo znhtevani prah »Sopulin« za pranje perila, kakor tuđi vso drugo špeceriisko blago po primernih ce-nah. 352 Z velespoštovanjem SJorgfo VaikoTlć. Prra zagrebška agentura in komisijska trgovina špecerijskega In koloni-jalnega blasa na debelo, liorab. mUmiMmimm uL «l MM !• « safofM ^VmtmšmHBm ptopagand««« v MatbljaHil serija r«rgtedwlc i. e^^^^Bfla^a a^^^ae^B^^Ha^fe ^^^^b^ o*^>ai af_