Pofttntna plačana * goturlal Leto LXXI., št« 26$ a LJubljana, četrtek 24. novembra I93S Cena Din 1.— p OfENSKI izna »SHK iar- poptrtđne izv/eniti oedelje m praznike — in sera U do 80 petit vrst q , »m ^ it ton vrat a uin 2 5«) c*i UH> đo 3(H) *rst a Din 3. večji inserati peti t vtsia uin i Kopuni pc i«»^ovf>ru inseratm iave« p »se Dej »Slavenski Narod« velja mesečne v fu^f>siavip I>ln 12 za mozemstve Din 25 Rokopist ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeua ali ca atev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 is 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65; podružnica uprave; Kocenova ul 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, Postna Hranilnica v Ljubljani št. 10.351 COltčHni preokret na Madžarskem: Zmaga parlamenta ali diktatura Imredyja? Po razkolu v vladni stranki, iz katere je izstopilo 67 poslancev, je vlada včeraj ostala v parlamentu v manjšini in je morala podati ostavko — V jedrn gre za borbo med parlamentom in diktatorskimi težnjami Imredyja E L i *.±k EšTA 24 novembra r V notranji politiki je nastal senzacionalen preokret V vladni stranki je prišlo do razkola v parlamentu pa je Imrrdvjeva vlada vcVrai ostaln v veliki manjšini. Imred.v, ki se ie še pred tednom dni ponašal, da ima za seboj pretežno večino madžarskega naroda in ki je koval dalekosežne načrte, ie ner*~ čakovano obsedel med dvema stoloma. Od monakovske konference dalje se je Imredv popolnoma vdinial madžarskim šovinističnim in iredentističnim krogom ter gradil svojo zunanio politiko na njihove zahteve. 2eleč dati svoji zunanji poltiki čim večjega poudarka, je celo sam hujskal ekstremne desničarske kroge, da so stopnjevali svoje zahteve Ko se mu ie posrečilo zopet pridobiti nekdanje pokrajine ki so bile s trianonske mirovno pogodbo priznane Češkoslovaški, je upal da se mu bo posrečil tudi drugi del njegovih načrtov, to je uvedba avtoritativnega režima. V to svrho si je na svečani seji. na kateri so bile ratificirane nove državne meje napram Češkoslovaški, v valu navdušenja izposloval tudi pooblasti1-ni zakon. Obenem je preosnoval svo^j vlado in se sedaj pripravljal, da do kraja izvede svoje načrte. Med tem pa je nastal v razpoloženju madžarske javnosti velik preokret. Madžarska javnost, zlastri desničarski krogi, so bili nezadovoljni z ureditvijo meje napram Podkarpatski Ukrajini. Zahtevali so da se Madžarska, če treba tudi s silo polasti cele Podkarpat-ske Ukrajine, da pride tako do skuone meje s Poljsko Vlada je bUa v načelu pripiavljena ueoditi tej zahtevi in je tudi že odredila koncentracijo madžarske vojske na meii ter čakala samo še na ugoden trenutek. Med tem pa je prišla ostra demarša Berlina, ki ie zahteval, da Madžarsk 'akoj ustavi tako akcijo Imredy je b;l zaradi tega prisiljen ustaviti to akcijo, kar je naravno izzvalo v razbrzdanih šovinističnih krogih veliko ogorčenje. Na drugi strani pa so razne reforme, ki jih je napovedala vlada in ki ]ih je nameravala izvesti s pomočjo zasilnih uredb, izzvale nezadovoljstvo veleposestnikov. Z/asti so se bali agrarne reforme. V ponedeljek popoldne je Imredv sklical sejo vladne stranke, na kateri so razpravljali tudi o parlamentarni reformi. Imredv je hotel poslovnik poslanske zbornice izoremeniti tako, da bi bila vlada popolnoma neodvisna od parlamenta, ki bi ga b la za daljšo ricbo poslala na počitnice Ta namera je še poveča a odpor proti vladi in po burni debati, je 67 poslancev izstopilo iz vladne stranke in prešlo v opozicijski tabor. V takem razpoloženju se je včeraj popoldne sestal madžarski parlamtnt. Na tej seji bi se morala pričeti razprava o vladni deklaraciji. Imredv pa je zahteval izpremembo dnevnega reda in vztrajal na tem. naj parlament nai-prvo odobri mandate onih madžarskih poslancev, ki so bili poprej člani češkoslovaškega parlamenta. Ko se je par'a-ment temu protivil, je hotel Imredv presekati razpravo s tem, da je stavil vprašanje zaupnice. Pri glasovanju pa je vlada na veliko pre-~ne"enje ostala v manjšini Zaupnica je bila odklonjena s 115 proti 94 glasovom. Opozicija je sprejel a ?zid glasovanja ** velikim odob- ;^ testi r 'i vT k^j^ p Seja parlamenta je trla nato takoj prek'mena Imredv je sk'ical sejo ministrskega sveta nato pa je odšel k reeentu Horthviu da mu poroča o novo nastalem položaju Po več ur traja-ločem posvetovanju pri regentu Hor-'hvju je Imredv p-novno sklical sejo ministrskega sveta Posvetovanja vlade so trajala globoko v noč. Imredv je skušal obnoviti svojo okrnjeno vladno veČino s pritegnitvijo krščanske stranke, ki ima v parlamentu 17 poslancev in s pritegnitvijo 14 pos ancev iz novo pri-HnbHorr'h nok^aim Na ta n^>oin bi ime-da vlada zopet večino 125 glasov. Tudi ta načrt se je izjalovil. Krščanska stranka se je pridružila opoziciji, poslanci iz nevih pokrajin pa so ostali nevtralni. Spričo tega ni preostalo rmredvju nič drugega, kakor da poda ostavko Snoči ob 22 je ponovno odšel k regentu Horthviu in mu predložil demisijo svoje vlade. Regent Horthv je demisijo sprejel Se je parlamenta so odgođene za tedei dni. med tem pa se bodo nadaljevala posvetovanja in konzumacije za sestavo nove vlpde V političnih krogih z veliko napetostjo pričakuieio nadaljnji razvoj notranje politične krize Vse kaže. da bo ta kriza imela za posledico dalekosežno pregrupacijo političnih sil. Ze snoči takoj po prekinitvi seje parlamenta, so se zbrali k skupni seji vsi poslanci, ki so glasovali proti vladi ter začeli razpravljati o osnovanju enot nega opozicijskega bloka pod vodstvom predsednika stranke ma1ih kmetov Tv bora Eckhardta ki ie zadnje čase postal zelo popularen V opozicijskem bloku bi se združili neodvisni mali kmetje, del krščanske gospodarske stranke in 67 poslancev vladne stranke, ki so prešli v opozicijo. S tem blokom bi sodelovali tudi socialisti. Ta blok bi štel 128 poslancev, računajo pa tudi s tem da se mu bodo pridružili vsi poslanci iz novo pridGVjenih ookrajin S podporo socialistov bi imela opozicija na ta način v parlamentu Slizu 150 glasov. V političnih krogih je danes glavni predmet komentarjev izjava Imredyja neposredno po glasovanju. Imredv je okušal opravičiti svojo politiko ter je napovedoval velike reforme. Vlada je nameravala docela reorganizirati vojsko in uvesti tudi predvojaško izobrazbo mladine Govoreč o nacionalni idej je naglašal, da ne sme biti šovinistična V zvezi s tem je tudi izjavil, da madžarska vlada ne misli na kako nasilno rešitev vprašanja Pod-karpatske Ukrajine ter da ne bo ti opustila nobene akcije v tej smeri. Ta izjava je izzvala v javnosti tem večje začudenje, ker je bilo splošno znano da je baš vlada sama dala pobudo za teroristične akcije v Podkarpatski Ukrajini Glede Zidov je napovedal nove zakone ki naj bi židovski problem rešili končnoveljavno. Agrarna reforma bi se morala takoj izvesti. V tolažbo veleposestnikov pa je naglasil, da se bo agrarna reforma nanašala le na ona posestva, ki obsegajo nad 500 ha obdelane zemlje. Prizadeti bodo le oni zemljiški posestniki, ki žive izven države, nato delniške družbe in ljudje, ki niso naklonjeni Madžarski. Napravljena bo tudi razlika med tistimi, ki svoja posestva dobro obdelujejo in med onimi, ki zemljo zanemarjajo Srednji sloji od agrarne reforme sploh ne bodo prizadeti. Končno je Imredy še kategorično zavračal sumničenje, da namerava uvesti diktaturo. V podkrepitev svojega demantija je tudi umaknil svoj predlog glede spremembe poslovnika parlamenta in izjavil, da bo vse zakonske predloge v smislu sedanjega poslovnika predložil v odobritev parlamentu. V političnih krogih so razširjene glede rešitve krize različne verzije. Po eni verziji se bo moral Imredv po-po'nam a umakniti in vrniti na svoj prejšnji položaj predsednika Narodne banke, po drugi verziji pa ne izklju- KOVINARSKI KONCERT t* "* rt* f»0 KONCERTI) LES 1. DECEMBRA " godrama NA TABORU 0B 2 0. URI čuje jo možnosti, da bo Imredv izkoristil pooblastilni zakon in skušal vladati brez parlamenta, ki bi ga za daljšo dobo poslal na počitnice. Znano je, da je regent Horthv zelo naklonjen Imredvjevim načrtom in zato ni izključeno, da bo v tej borbi podlegel parlament. Demobilizacija na pritisk Nemčije BUDIMPEŠTA, 24. novembra. AA. Har vas: Madžarski vojaški krogi izjavljajo, da se je demobilizacija madžarske vojsko že začela. Čete, ki so se zbrale na severni meji so se vrnile v svoje vojašnice. Vlada je namreč odredila, da naj oblast; prevzamejo upravne oblasti. 20% oddaja premoženja če to ne bo zadostovalo za kritje mil:jardne globe, bo odrejena še nadaljnja konfiskacija BERLIN, 24. nov br Finančni minister je izdal podrobne določbe o izvajanju zakona o m uja rd ni globi, ki je bila naložena Zidom za umor poslanskega tajnika v Parizu. Ta globa se bo po navodilih finančnega ministra iztirjala v obliki 20-odstotne oddaje vsega židovskega premoženja. S tem bodo prizadeti ne samo oni Zidje. ki so nemški državi fanl. marveč tudi oni Zidje, ki so z raznimi nemškimi zakoni izgubili nemško državljanstvo in še nimajo državljanstva kake tuje države. Oddaja premoženja bo odrejena na osnovi popisa židovskega premoženja z dne 26. aprila lft38 ter se nanaSa ne samo na premoženje Zidov v Nemeiii marveč tudi na vse premoženje, ki ga imajo v inozemstvu. Iz- vzeti so samo oni Zidje, katerih skupno premoženje ne presega 5.000 mark Oddaja premoženja bo izvedena v štirih enakih obrokih, ki zapadejo 15. decembra 1938, 15 februar.ia, 15. maja in 15 avgusta. Obenem so vse zavarovalnice dobile nalog, da takoj izplačaio državni blagajni vso zavarovalnino, ki bi jo morale plačati židovskim trgovcem in pod V*«'kom za škodo, ki je navala nri zad«i;h protiž^ovskih izgred;n. MorebUni nresežki preko ene milJarde zapadejo državi, ki pa ima pravico odrediti t«di še nads'^no obdajo premoženja, če z 20-odstotno konfiskacijo židovskega prer««*enja ne bo dosežena ena mi-Ijarda mark. Ogorčenje proti Poljski in Madžarski Slovaki so hudo razočaram nad prijateljstvom Poljske in obljubami Madžarov Ch^rebcrl in in Halifax v Pariza Danes dopoldne so se pričeli of ic elni razgovori francoskih in angleških državnikov P.* :.IZ. 24. novembra, e. Angleška državnika ministrski predsednik Chamber-lain in zunanji minister lord HaTifax sta prispela ob 17-30 v Pariz. Na postaji sta ju sprejela ministiski predsednik Dala-dier ln zunanji minister Bonnet. Od tam sta se odpeljala v angleško poslaništvo. Pred postajo je bila zbrana velika mno-ž'ca. ki je ang/Ješka državnika živahno pozdravljala ter vzklikala Angliji. Ch?m-berlcin je imel tudi to pot s seboj svoj legendarni dežnik. Na vogalu bulvara De-nen in ulice Dunker -»'e orišlo do manjših protidemonstracij. SliSati je bilo več vzklikov in žvižgov. Peticija je aretirala tri demonstrante, ki pa so zatrjevali, da niso demonstrirali proti Chamberlatnu in Hal'faxu. temveč prof i odredbam policije, ker zaradi kordona niso mogli v službo. Snoči je zunanji minister Bonnet priredil večerj? na čast angleškim gostom. Davi ob 10. so se pričeli oficielni razgovori, ki so bili ob 12.30 prekinjeni. Opoldne je orredil kosilo v čast Chamberlainu in Ha-lifaxu predsednik republike Lebrun. Popoldne od 15. do I7.30 se bod3 nadaljevali razgovori državnikov, nato pa bo prirejen vel k sprejem na paridkem magistratu. Zvečer bodo Chamberlain, Halifax, Dala dio r in Bonna' sprejeli novinarje in jim podali pomembne izjave. V pcučenih krogih zatrjujejo, da so se današnji dopoldanski razgovori ngrm^vi na špansko vprašanje, na položaj na Daljnem vzhodu, na gospodarsko sodelovanje med Anglijo in Francijo in -na vprašanje židovskih beguncev iz Nemčije. PRAGA, 24. nov. e. Med Slovaško in Madžarsko se je razvila ostra borba in kampanja Veliko zadoščenje je vzbudil v vsej češkoslovaški javnosti ukrep slovaške vlade, ki je izjavila, da bo po Madžarih povzročeno škodo Slovakom povrnila na ta način, da bo na Slovaškem živečim Madžarom zaplenila imetje. Slovaški listi poročajo, da so madžarske oblasti zaprle več'no slovaških šol v zasedenem ozemlju. Madžari niso izpolnili niti ene obljube Slovakom. Slovaški Msk vodi ogorčeno kampanjo tudi proti Poljakom, ki so jim bili Slovaki sicer vedno naklonjeni. Znani slovaški pesnik Zarnov, ki je prevedel večino del poljske literature na slovaški jezik, objavlja v slovaških listih, da J* prekinil vse odnošaje s Poljaki zaradi njihovega sovražnega nastopanja proti Slovakom. Češki listi objavljajo, da so Poljaki v zasedenem tešinskem ozemlju odpustili 2 tisoč čeških rudarjev in jih še preganjajo. Te dni so prispeli v Prago delegati slovaških kolonistov, ki so pobegnili iz Madžarske. Novinarjem so izjavili, da se bodo pritožili pred rednim sodiščem v Pragi, Pred volitvami prezidenta ČSR Pogajanja bodo ta teden končana tudi glede nove vlade in pooblastilnega zakona Franciji grozi generalna stavka Levičarji napovedujejo, da bo ta stavka presegala vse dosedanje stavke v Franciji mi r P.~**xZ, 24. novembra, br. Francoski levičarji mrzlično organizirajo velikopotezno protestno stavko proti zasilnim uredbam vlade, a katerimi je podaljšan delovni čas in poslabšan socialni položaj delavcev Vse delavske organizacije so ae združile v enotnem strokovnem odboru, ki bo vodil generalno stavko, katero nameravajo proglasiti Že konec tega ali v zače ku prihodnjega tedna. Kakor napovedujejo, bo ta stavka presegala vse dosedanje stavke v Franciji- Stanka bo zajela vse go--po^rske panoge in se ji bodo pridružili ^-•vni ^meš jenci. Da bi pre-rs% ' <~ - ivVo je vla- da prepovedala do nadaljnjega vsa socialistična in komunistična zborovanja. Med drugimi je prepovedano tudi veliko protestno zborovanje, ki so ga nameravali prirediti jutri zvečer v Parizu. liTTJj; 24. novembra, e. Včeraj ob 15. je prefektura objavila, da je bilo na področju Valanciennesa zasedenih 40 tovarn. Stavka 26.000 delavcev. Orožniki in mobilna garda so začeli sistematično izpraz-n jeva ti tovarne. Stavka Je dozdaj potekla v miru in upajo, da bo Se dane« končana. Prav tako so orožniki izpraznili tudi kovinske tovarne v Dunquerqueu, ki so m zasedli lelavci. Praga, 24. nov. Kakor doznavajo, je volitev predsednika republike dr. Hache iz formalnih in tehničnih razlogov odgođena do prihodnjega tedna. Pričakujejo, da bosta v začetku prihodnjega tedna sklicana parlament in senat, ki po ustavi volita na skupni seji predsednika republike. Pričakujejo, da bodo do takrat končana tudi pogajanja o pooblastilnem zakonu, kakor tudi glede sestave nove centralne vlade, za katero smatrajo, da jo bo sestavil Rudolf Beran, predsednik novo ustanovljene češke narodne stranke, ali pa dr. Cerny, biv- ši notranji minister. Nova vlada bo predstavnik novo ustanovljene stranke, kateri so se zdaj pridružili tudi ostali člani češke katoliške stranke, tako da zdaj predstavlja bi ok vseh meščanskih strank na Češkem in Moravskem. V novi vladi bo tudi več strokovnjakov in vojakov. Sedanji predsednik vlade general Syrovy bo najbrž ostal minister narodne obrambe in smatrajo, da bo za svoje zasluge in v priznanje sposobnosti vladanja države v najbolj kritičnih časih imenovan za maršala, to je za din, ki doslej na Češkem še ni obstojaL Viharji, poplave, požari in eksplozije Kronika nesreč po vsem svetu London, 24. novembra. AA. Včeraj je divjal strašen vihar nad Anglijo. Hitrost vetra je znašala 170 km na uro. Med viharjem je bilo ubitih 13 oseb. Številne prometne zveze so prekinjene. Proti večeru je vihar nekoliko popustil, vendar pa številni parniki niso mogli iz pristanišč. Veleparnik »Queen Mary« ni mogel priti v Southampton. Manevri vojne mornarice so morali biti odloženi za nekaj dni. Na morju ni bilo nesreč, pač pa j p bilo v Walesu prekinjenih 650 telefonskih Prog. Milan, 24. novembra br. V vsej severni Italiji in na gornjem Jadranu je besnel včeraj popoldne silen orkan, ki je povzročil mnogo škode. V Pulju je vihar razkril skoraj vse strehe. Več ljudi je bilo ubitih od opeke, ki je padala na ulice, 50 ribiških čolnov je vihar odtrgal in odplavil na Ji-roko morje V Rovinju je nastala poplava. fesa Angele«, 24. novembra, br. Ogromni gozdni požari, kakršnih še ne iijo s< zajeli skoro vso južno Kalifoj '-i xi pu menih je vse ozemij Monice. Zgorelo Je poleg prostranih gozdov tudi nad 200 palač in vil znanih ameriških filmskih igralcev in filmskih mag-natov. Skoda gre že sedaj v milijone. Na tisoče ljudi pomaga pri reševalni akciji, ki pa je skoraj brezuspešna, ker se požar zaradi vetra vedno bolj širi. Milan, 24. nov. br. V velikem skladišču južnega sadja je snoči nastala eksplozija. Vse poslopje se je porušilo. Pri tem so bili štirje delavci ubiti, 10 ljudi pa ranjenih. Med ranjenimi je več pasantov, ki so baš v trenutku eksplozije šli mimo tega skladišča. Borzna poročila. Inozemske borze r'urih, 24. nevembTa. Beograd 10. —, W l1 52, London 20.58, New York - Sru*?H 74.65 Milan 23.25, Am-2iO*^ r --n 176 "5. Praga w' - a S.25. Stran 2 »8tO Vf NSKT WAPO D«f četrtek, M. novembra 1938. Ster. ?65 Letošnja letina na Murske polju Delo in trud sta večinoma poplačana, Izdatki kriti, poplavljeni kraji so pa pasivni Pred zastojem v tekstilni industriji? Ukreniti je treba pravočasno vse potrebno, da do tega ne pride Ljutomer, 22. novembra Po Vseh aveih zavlada na našem Murskem polju velika tišina, čeravno je bilo polje sk:zi vse leto živahno, kjer so delali ljudje od zore do mraka, da Jim je znoj rosil čelo. Njih delo pa naj bi jim redilo družino ter prineslo blagostanje v niso. Samo repa Se caka, kl jo se pridno pospravljajo, v gozdu pa šumi listje, ki ~bo zlasti letos služilo kot odlična stelja. Ko je tako delo na polju skoraj končana, sede naš kmet po teh dolgih nočeh za mizo ter pregleduje bilanco letošnjega leta. V 6voji bilanci nima velikih zahtev, saj je vedno in povsod skrc-men. Glavno je, da mu je poplaćano delo, da so Dlačani vsi sielavci, da je dovolj vsega za hrano in seme, povrh pa še nekaj za prodajo, s čimer se bo družina oblekla, dalje davek, ki pa se na/adno ne more kriti iz dohodkov polja, ker toliko ne preostane od letnega dobička Za davek mora tU že svinja pri želarju, pri kmetu pa že teli ca ali krava. Letcšnje leto je bilo v glavnem tako. da so kriti vsi izda ki, .ki jih je imel kmetovalec, v nekaterih vaseh ob Muri pa je letesnja bilanca pasivna, ker je mnogo vsega po polju in travnikih uničila voda. Pomladansko vreme je pospešilo bujno rast ziraskih posevkov, pšenice, žita, ječmena Ozimina je bila letos prav dobra, kar je pokazala pri žetvi in pri mlačvi. Pridelek je bil lep, zdrav in tudi obilen Xi pa bilo lete« toliko plevela kakor prejšnja leta. Letošnji pridelek ozimin prekaša količino prejšnjih let. Kvaliteta pa je takoj ob mlačvi dvignila ceno na lepo višino, česar prejšnja leta ni bilo. Takoj ob mlačvi je s'ala pšenica 1.40 din. žito 1.30 dinarjev. Prejšnja leta je bila cena pšenici od 0.90 da 1 din Na vsak način je vzrok dobri ceni lepo zrno, po katerem povprašujejo naši mlini letos mnogo bolj kakor druga leta. Ajda je letos kljub slani, ki jo je p:nekod dohitela, prav dobro obrodila, v močvirnih krajih, to je v onih, ki so bili izprani po povodnji, je bilo zrno zelo drobno in izpito. Krompir pa se letos ni obnesel kakor prejšnja le: a. Obrodil je slabše, vendar je imel lepe gomo'e, letos ceio izredno debele. Začel pa je gniti že v zemlji tako, da je bil pridelek na pplošno mnogo manjši kakor lani. Tudi po kleteh zelo gnije. Povpraševanje po krompirju je letos nekam bolj slabo, tudi cene ni primerne, če po-m'slimo, da je marsikatera hiša brez krompirja, ker ga je uničila pomladna po- ! vrdenj. Koruza ie povprečno dobro obrodila, zrno je lepo. Seveda kraji, kjer je besnel vodni val po njivah, imajo malo koruze. Trgovina z Žitom je letos močno navita ter je odšlo že mnogo vagonov zrnja v mestne mline. Tu seveda prednjači jo nače vael od Pristave proti Radencem ta Sv. Juriju, dočlm drugi kraji pridelajo to aa svojo potrebo. Veliko povpraševanje je letos p? slami. Slame je zelo malo. Pšenica letos ni rasla na slamo, česar so bili veseli zlasti lastniki mlatilnic, ki jim je zaradi tega šlo delo hitreje od rok. Velik vzrok pomanjlkanju slame pa je tudi v tem, da je bilo mnogo polja poplavljenega, pri čemer je bilo uručeno vse. Slama ima zato tudi dobro ceno, na Murskem polju jo je št dr. M Vrs*ber. prota S*r*i*»on I»o»>vfč ter n-^d sednHc Zveze Maistrovih bnr*w in Narodna odbran** pmf dr. A Dolar. — R'zfko dela, Pr* fešnl in *n str!-H ^Dr? va« v Meliu zanosfeni 46-Vtni delavec I Frič iz Peker je po ne°re*nem nakliocju pf**>! z drsno roko v str«*, ki mu «e prerekal kite na desni roki. Prepeljali so ga v bolnico. — Oproščen. Zasebni uradnik Drn~r Ttačrr !z Ljub'J \ ki S 'e morr 51 -dopoV kaW smo i" »orće**1 v.rjati *.uradi smrin? Janžu na Dravskem polju dne 25. aprila t. 1., je bil oproščen krivde in kazni, ker se je izkazalo, da je pokojni Anton Ertl sam zakrivil nesrečo, ker je v zadnjem trenutku krenil navzlic Kačarjevim signalom z leve strani ceste na desno ter se neizogibno znašel pod vozilom. — Iz mariborskega poslovnega življenja. Pri tukajšnjem okrožnem kot trgovskem sodišču so izbrisane sledeče tvrdke: Ri-hard Zimmerl. trgovina z meSanim blagom na Prevaljah, zaradi odprave konkur-za in prestanka obrti; H. C. Hanson, umetni mlin in žaga, Trata, zaradi smrti lastnika in opustitve obrta; Franc Fidler, trgovina z lesom v Slovenski Bistrici, zaradi prestanka obrta in odprave konkurza; Franjo Kočevar trgovina s stavbnim! tvarina-mi v Središču ob Dravi zaradi smrti lastnika in prestanka obrta; Ivan Pernat, trgovina z vinom na debelo v Crni, zaradi smrti lastnika in prestanka obrti; Josip Pitamtc. carnski posrednik v Dravogradu, paradi smrti lastnika in prestanka obrti; Rado Polak, trgovina z mešanim blagom in vinom na debelo v Ormožu, zaradi smrti lastnika in prestanka obrta; Jožef Čeh, trgov na z govejo ž:vino in drobnico v živem in zaklanem stanju ter njih izvoz v Ločiču, zaradi smrti lastnika; Karo! Zmazek, špedicija, izvoz in trgovina z živo in zaklano živino v Mariboru. Cankarjeva ulica 9, ker tvrdka že 10 let ne posluje. — Drobne novice. Cestnemu nadzorniku Antonu Prelesniku je izsrinilo kolo znamke Peugeot -z z ev. št. 2-10622. Za zlikovci poizveduje policija. Pred rotovžem se je znašel pod kolesom, na katerem se je pelial črkoslikar Josip Mele, krošnjar Ivan Laže. Mele in Laže sta padla. Pri tem si je Laže poškodoval obe roki. Drobnarija, ki jo je imel v krošnji se mu je raztresla po blatu. Ogledalca in drugi predmeti so se mu razbili tako da trpi ubogi kmšniar 500 din škode. Kolesar jo je potem hotel odkuriti, pa ea ie do stražnikovega prihoda zadržal orožniški narednik Gvicion Zorenč, ki je slučamo prisostvoval prizoru. — Mrtvaški zvon. V Prešernovi ulici 12 na Pobrežju je umrla v 28 letu starosti delavka Slavka Likovič Ob ,brodu 7 je umrl v 70 letu starosti upokojeni železničar Maks Pap. Žalujočim naše iskreno sožalie! — Veliki zvon bodo potegnili v stolp tukaisnje frančiškanske cerkve v nedeljo 4. decembra. Blagoslovitvene obrede bo opravil škod dr. Tomaž:č. Zvon je še spodaj na prostoru desnega vhoda v cerkev. Prprave za dvig zvona v stolp so namreč združene s precejšnjimi težavami in potrebno previdnostjo. — Nezgoda pri telovadbi. 14-letni dijak Zvonko Aplenc se je ponesrečil pri šolski telovadbi. Prepeljali so ga v bolnico. — Posestno gibanje. Franc Senekovič je prodal Ani ter Mariji Senekovič hišo na Tržaški cesti 61 za 60.000 din Vila v Kamni-ki ulici 13 trgovke Z. Bizjakove je prešla v last g. Hiibnerjeve, Td je kupila vilo za 330.000 din. — Iz železniške službe. Iz Fale je premeščen v Rud za postainega načelnika prometnik Srečko Sensenberger, ki je doslej služboval na Fali. — Tatovi v župnišču. V žtlpnlscu V Kamnici pri Mariboru so se pojavili tatovi, ki so odpeljali z dvorišča ročni voziček, vreden 600 din. — Studeniške novice. Te dni je bila seja obč. odbora ob polnoštevilni udelžbi odbor nikov. Predsednik g. Kaloh Alojz je poročal, da je gradbena delavnost zelo aktivna. Tudi zadeva prostora pri cerkvi se ugodno razvija. Posojilo pri mariborski Posojilnici pojde izključno za ureditev sirotišnice, za povečavo pokopališča in za nakup obč. gramoznice. Posojilo za ureditev cerkvenega prostora je občina prejela brezobrestno v znesku 120.000 din iz zapuščine Jožefovi cerkvi. Poročilo blagajnika se je nanašalo na tekoči program in so pri davkih še vedno veliki zaostanki, ki jih mora občina dobiti od davčne uprave. Odbor je tudi protestiral proti govoricam, da bi občina bila kriva visokih davkov, ki so se v ce'oti baje dvignili kar za 50* n. To ni res, ker je občina ostala pri svojih lanskih d'okladah t. j. 50 %, katero pa je banska uprava zvišala na 65^, ne da bi občina to predlagala. Studenci pošiljajo namreč 140 otrok v meščanske šole v Maribor, za katere mora občina prispevati nad 60.000 din. To je za davčno šibko občino zelo mnogo, posebno, ker je mnogo otrok tukaj samo na stanovanju, pristojni so pa v bogate druge občine. Zaradi teh se je stopnja doklad zvišala od 50 na 65^. — Občina bo tudi letos izvedla pomožno akcijo, iz katere se bodo Črpala sredstva za regulacijo cest in ulic, zlasti pa za nov tržni prostor. Ob 21. uri je g. župan zak-jučil triurno sejo, pri kateri so .u \ "■"~~"">I soglasni. — ljudska univerza v Studencih. V četrtek dne 24. novembra 1938. ob 19. uri predava v dvorani de*ke šole g. dr. Vito Kraigher o >Danasnji Franciji . Tedenske slike! Vstopnine ni. — Bažfčnlco, združeno s prvim nastopom malih tamburaSev, prire'i prosvetni odsek Narodno stroko\me zveze v Mariboru v nedeljo 18 decembra ob 17. v veliki dvorani Narodnega doma. Ker bo na tej prireditvi obdarovano večje Število revnih otrok delavskih družin, prosimo že v naprej za Čim večjo udeležbo. Mali tamburaši NSZ bodo ob tej priliki imeli svoj koncert. So to prvi mali tamburaši, ki nastopijo v Mariboru. l ne, davka na posl. promet in luksus (pav-| ialiran) rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bruto promet in dne 1. novembra 1938 IX polletni obrok zemljarine. V smislu čl. 26. uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjanju ln neizterljivosti davkov z dne 19. 12. 1928, §t. 146.000 (Uradni list 32 S iz leta 1929) se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom to h kakor tudi že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v osmih dneh sicer se bo uvedla prisilna izterjava v smislu čL 30. ln 59. zgoraj cit. uredbe. — Vlom v vagon. Ob koncu oktobra je nekdo na železniški postaji Brežice vlomil v vagon in iz njega ukradel 14 kg belega platna in 6 kg cajga za moške hlače v skupni vrednosti din 1.350.— na škodo direkcije državnih železnic v Ljubljani. Vlomilec je odtrgal zaliv ko (plombo), odprl vagon in zlezel vanj. Premetul je vse pošiljke in embalažo z nožem poškodoval, potem pa ukradel platno in cajg. Zlikovec je moral biti v vagonu delj časa, kar žejo odpadia poedinih jabolk in ožgano vžigalice, katere je uporabljal pri pregledu in razmetavanju robe po vagonu. Se bolj verjetno pa je, da se je z vlakom v vagonu delj časa vozil in med vožnjo izbiral prikladno robo, s katero je skočil iz vagona in jo odnesel. — Izšel je »Obrtniški koledar« za leto 1939. Te dni se zopet razpošiljajo obrtniški koledarčki. 2e na prvi pogled moremo ugotoviti, da je koledar letos mnogo ob-SirnejSi, oprema lepša in vezava okusnej-Sa ko pri vseh dosedanjih koledarjih. So zanimivejše izpopolnitve pa prinaša kole-darjevavsebina. Taje tako temeljita in izčrpna, da si ne moremo misliti nobei naprednejšega obrtnika brez teh vnznih podatkov. Vsakemu obrtniku prepuščamo, da si sam napravi sodbo o ko'edarčku, ko postane njegov lastnik. Tudi letos so naročniki koledarčka zavarovani, zjto prosimo, da vsak kdor prejme ali naroČi koledar, pazljivo prečita prilogo, 'ki jo bo našel v koledarju ter upošteva vsa navodila, kar bo samo njemu v korist. Koledar se naroča pri Obrtniškem društvu v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4., nasproti hotela. *Soče^ telefonska številka 35-23. Koledarček stane s poštnino vnd samo din 12. — ^brtn ki segajte po njem ln priporočajte ga svojim znancem in prijateljem. Darujte ga pomočnikom in vajencem! — 3000 din nagrade je dovolilo notranje ministrstvo kaplarju pri rnarib rski orožniški četi Sabitu Besovicu, ki je v noči na 2. avgust izsledil in ustrelil pri Mariborski koči zloglasnega roparja Čre-pinka Franca. V zvezi s tem nam poroča poveljstvo mariborske orožniške Čete, da je Crepinko nekaj dni pred sv smrtjo podaril neki ženski zlat poročni prstan in ovratno verižico z medaljonom. Oboje dobi lastnik na orožniškem po\ stvu v Krekovi ulici. — Pogreb tragično preminulega poročnika Čedomirja PantoliČa, poveljnika obmejne čete, ki ga je v torek popoldne ustrelil kaplar Dragoljub Milić in si potem končal življenje, bo v soboto 26. t. m. ob 14.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Globoko užaloščeni soprogi in ostalim naše iskreno sož; — Obrni zbor jezdnega odseka. V prostorih Mariborske sokolske župe so pO snoči sestali člani jezdnega odseka matičnega Sokola. Občni zbor je vodil pod-načelnik br. Kumer. Jezdni odsek štcie 53 članov in 33 naraščajnikov. Pri v tvah je bil za načelnika izvoljen br. Vrisk za blagajnika Erhatič za tajnika Lavr.č, za gospodarja Vari, za zas* .vonošo Zupančič in za namestnika Lavrič. Mariborsko gledališke Četrtek. 24.: ob 20. Boecacclo. Red B. Petek, 25. novembra: zapito. Sobota, 26. novembra, ob 20 uri: Pesem s ceste«. Prvič. Bloki. »Pesem n ceste« na mariborskem odru. 2e lani izvrstno uspela sodobna, zelo zabavna Schurekova komedija »Pesem s ceste« se ponovi tudi letos. Prva predstava bo v soboto 23. t. m. v Ma'čevi režiji in lanski zasedbi. Veljajo bloki. Iz Brežic— V zaščito pešcev Mar bor. 24. novembra Vse glasneje trka iz dneva v dan na vrata našega prometa vprašanje, kako uravnati tempo in smer motociklističnega in avtomobilskega prometa v Mariboru tako, da bodo pešci lahko varno stopali preko ulic, cest in trgov. V zadnjem času se uprizarjajo namreč po mestnih ul cah pravcate dirke motornih koles in avtomobilov. Te dirke so zavzele že takšne oblike, da je pre&stojništvo mariborske mestne policije bilo primorano sporočiti motoc:klistom in avtomobilistom ponovno in poslednje opozorilo. Mestna policija ugotavlja v svojem razglasu javnosti, da so pešci zlasti ob slabem vremenu stalno izpostavljeni nevarnosti, da pr dejo pod motorno vozilo ter da si svoje obleke poškodujejo in onesnažijo radi izdatnih blatnih curkov, ki brizgajo izpod koles kakor za stavo drvečih motociklistov in avtomobilstov. Mariborska policija prepoveduje dajanje znaka s takozvanimi avtomobilskimi sirenami ter izjavlja, da je spričo neupoštevanja cestno policij, pred-psov po nekaterih vozačih primorana posvečati odslej svojo največjo pozornost zlasti onim lastnikom vozil, ki se za znVvne predpise in dosedanje opomine ter opozorila sploh niso zmenili. Smrtna nesreča Mi"ibor. 24. novembra Snoči se je pripetila na tukajšnjem p!av-nem kolodvoru strašna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega delavca. Po prihodu koroškega vlaka, ki prihaja v Maribor ok-og 20.30, je 36-letni delavec Milan Koren, zaposlen v tukajšnji železniški kurilnici, hotel napolniti potniške vaqone s plinom. Položil je cev plinskega hidranta, ki je na tračnicah na kolodvoru, k posameznim vagonom, a ko je zlezel pod pot Uki vagon, da bi cev p itrdil, se je nenadoma za!el premikati vlak. Koren je hotel naglo izpod vlaka, nevera pa je hoteU, da mu je spodrsnilo in je padel med tračnice. Kolesa so mu šla čez glavo in je obležal mrtev. LJslužbenci so ga aaSli s strto glavo na ~>rogU Na kraj nI ;.e je pri 'n komisija, M kar so por ~-i odpeljati v mrtva- 'n'co r ' -, , f • - u pokojni Ko- n : irSi Že- tftgs je so-