miM V fi ' M f L n. l |v, ^MBIf Danes 5. strani: Ni vse zlato, kar je novo Sobota, 3. avgusta 1963 St. 30, leto XXI -------------- V OKVIRU j--------------------------- V sedanjem gospodarskem sistemu so neposredni nosilci razširjene reprodukcije delovne organizacije, ki investirajo v osnovna in obratna sredstva deloma lastna, v glavnem pa družbena sredstva, ki jih dobe od bank, kot kredit. S tem pa ni rečeno, da občine ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na obseg in učinkovitost razširjene reprodukcije. Eden izmed instrumentov za praktično uresničevanje investicijske politike na območju občine so na primer poroštvene izjave, ki jih dajejo,občinske skupščine delovnim organizacijam za najetje kredita. Zanimivo je, kaj pravijo osnutki občinskih statutov o poroštvenih izjavah. Iz posameznih osnutkov občinskih statutov razberemo, da so to vprašanje marsikje prezrli. V štirih od petih POROŠTVO - NA UPANJE statutov, ki so razgrnjeni pred nami, je glede poroštvenih izjav prav v vseh zapisano samo tole: »■Občinska skupščina sklepa o najetju občinskih posojil in prevzema poroštvo za posojila delovnih in drugih ' organizacij.« To je zapisano v omenjenih štirih osnutkih v poglavju, ki našteva naloge občinskih skupščin. Pa tudi v no-' benem drugem poglavju ali členih v tem statutu ni rečeno kaj več o poroštvu, pogojih zanj in podobnem. Nasprotno pa statut ene izmed občin na Štajerskem v poglavju »Občinska sredstva« načelno, hkrati pa tudi zelo razločno in konkretno pove, ob kakšnih pogojih daje občinska skupščina ’ poroštvene izjave. Zapisano je: S »Gospodarskim in drugim organizacijam lahko izdaja občina poroštva in prevzema garancije za najemanje posojila. • Poroštvo se da na podlagi dokumentacije, iz katere mora biti razvidna ekonomska potreba in rentabilnost posojila, ki se najema. • Poroštvo za kredite gospodarskim in drugim organizacijam ter skladom se lahko daje do višine sredstev, s kateremi razpolaga občinski investicijski sklad, izjemoma pa tudi do višine sredstev, s kateremi razpolaga občinski proračun.« Za razliko od drugih osnutkov statutov je torej v tem zelo jasno opredeljeno: • s kakšno dokumentacijo mora prosilec upravičiti zaprosilo za poroštvo in • do kakšne višine sploh lahko daje poroštvo občinska skupščina. Ti dve načeli pa sta izredno pomembni. Praksa nas namreč opozarja, da v prenekateri občini dajejo poroštva za kredite na — upanje, to je ne glede na to, ali je zamišljena investicija ekonomsko in družbeno upravičena ali ne, in tudi ne glede na to, da so dotlej dane poroštvene izjave so daleč presegle ne samo sredstva občinskega investicijskega sklada, temveč tudi občinski proračun. Ponazorimo si to trditev s podatki iz dveh občin glede poroštvenih izjav, ki nista izjema, temveč prav gotovo pravilo. V občini Koper znaša občinski proračun 943 milijonov• dinarjev. Sredstva družbenega investicijskega sklada znašajo 670 milijonov dinarjev. Občina pa je izdala poroštvene izjave za več kot milijardo 100 milijonov dinarjev, in sicer za osnovna sredstva,, za obratna. sredstva pa se gibljejo poroštvene izjave vedno za več kot 300 milijonov dinarjev. Nova občinska skupščina, svet za finance ter svet za gospodarstvo so razpravljali o dosedanji praksi dajanja Poroštvenih izjav. Odslej bodo tako tehtno premislili, kdaj in v katerem primeru se bo občinska skupščina zavezala za poroštveno izjavo in pri dajanju poroštvenih izjav Predvsem upoštevala resnično razpoložljiva sredstva. Odklanjala bo tako imenovane začasne poroštvene izjave, ki so bile doslej pogost pojav, in predvsem terjala od delovnih organizacij izčrpno dokumentacijo za najetje in upravičenost kreditov. V občini Ljubljana-Center pravijo, da občinski pro-račun ni več merilo za dajanje poroštvenih izjav. Sredstva so namreč porazdeljena na sklade. Dosedanje poroštvene izjave znašajo za osnovna sredstva nekaj več kot 10 milijard dinarjev in za obratna sredstva več kot milijardo in pol dinarjev. Ze nekaj časa uveljavljajo v tej občini načelo, da poroštvene izjave ne smejo presegati določenega zneska anuitet, ki jih je potrebno vplačevati iz skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Vnaprej pa mislijo še tehtneje obravnavati upravičenost in uteme- v Ijenost vsakega zahtevka. Takšna načela, kot jih ponekod že uveljavljajo, prisiljujejo delovno organizacijo, da tehtno premisli, ali je nameravana investicija, smotrna, ali se bodo vložena sredstva čimprej povrnila in podobno. To načelo pa tudi zavezuje občinsko skupščino farno, pristojne svete in upravne organe občine, da pri dajanju poroštvenih izjav prouče ekonomsko potrebo in rentabilnost posojil, za katere dajejo izjave, da se z dajanjem poroštvenih izjav ne »zadolžen prek glave, jih ne dajejo — na upanje. PETER DORNIK ««8888! IPpifll 1. Iv/m < : 1 11 e SKOPJE Skopje — novi Agadir, novi Čile, nova Perzija? To ime se danes pojavlja na prvih straneh tisočev časopisov vseh jezikov, po vsem svetu: TfRe Skopje izgovarjajo radijske postaje, telegrafske agencije, televizije, zanimajo se za dogodke ob reševanju mnogih ponesrečencev, za ljudi, ki jih je uspelo rešiti izpod ruševin, predvsem pa za pomoč. Skopje, to ni daljni A-gadir, dežela naravnih katastrof in zapletov, ob katerih smo bili prepričani, da se nam kaj takega ne more pripetiti. Ne samo zato, ker živimo na ozemlju, ki je varnejše pred potresi, temveč že zato, ker smo mislili, da je pri nas bilo že vendar dovolj katastrof in žrtev, dovolj trpljenja, bolečin, rušenja, s katerim smo se odkupili in plačali pravico do mirnega in varnejšega življenja, dela in uživanja sadov svojega truda. In vendar nas je nekaj usodnih sekund pahnilo v novo trpljenje in grozo. Skopje je mirno spalo, morda se je v vročini poletnih dni lagodno prebujalo tistega usodnega jutra. Deset tisoči so spali, v spanju sanjali nov dan z novimi željami, načrti. Bilo je vsakdanje zgodnje jutro.1 Vse je bilo kot običajno. Življenje je teklo kot vsako jutro, kot vsa leta, vse do tiste zgodnje ure, ko se je nenadoma ustavilo. Ko so Belgijko po večurnem napornem in dramatičnem reševanju rešili, je najprej vprašala, kaj se je zgodilo. Neki naraven pojav sproščenja notranjih zemeljskih sil, čeprav nekaj naravnega, zakonitega, vendar kljub napredku znanosti nepredvidenega. In mesto je v pičlih s.ekundah spremenilo svojo podobo. Kriki groze, ki smo jih čuli iz tega dela dežele, niso dvignili na noge samo vse domovine, marveč so pred ves 'svet postavili en sam cilj: pomagat; ogroženemu mestu. S posebno ekipo mladih slovenskih strokovnjakov — inženirjev, tehnikov, monterjev iz ELES, Zavoda za varjenje, Ljubljanskega vodovoda, z ljudmi. ki so pred nekaj urami še delali na svojih delovnih mestih, montirali vodovodne cevi v ljubljanski okolici, delali na novih električnih napeljavah v mestnih stavbah, v varilnicah, smo po nekaj urah že odhiteli v Skopje, da pomagamo pri reševanju ljudi iz ruševin, da pomagamo odstranjevati posledice te velike elementarne nesreče. Odhiteli smo z eno samo mislijo, uspešno pomagati. Letala Adria-avioprometa so takoj vzpostavila zračni most med Slovenijo in Skopjem, po katerem so prihajale pošiljke krvne plazme in vsa pomoč iz Slovenije. Prvi vtisi iz letala ob pogledu na Skopje, ki se je zavijalo že v večerno meglo, niso bili taiko grozotni. Toda, ko smo se z avtobusom z letališča peljali v mesto, od koder so vozile reke avtobusov, kamionov in vozov z evakuiranci, smo opazili, da nas je videz iz letala varal, kajti mesto je bolj porušeno, kot smo si lahko predstavljali. Hiše so popolnoma ali delno porušene, celih ni. Ob našem prihodu, dobrih 30 ur po katastrofi, je bilo mesto že rešeno prve panike. Opaziti je bilo organizirano delavnost, ki je potekala iz centrov za reševanje. Naša ekipa je prispela v republiški center za borbo zoper ele- (Nadaljevanje in konec) Doslej sem namenoma obravnaval vprašanje intenzivnosti dela neodvisno od drugih pogojev racionalnejšega dela. Upoštevati moramo namreč, da je intenzivnost dela popolnoma samostojen element smotrne in ekonomične organizacije dela vse dotlej, dokler tudi človek dela, ne pa samo nadžira stroj. Ker pa smo še daleč od takega tehničnega ideala, moramo vedeti, da je treba pri vsakem delovnem procesu računati s povsem določeno intenzivnostjo dela ne glede na to, na kakšni tehnični stopnji je. Čeravno si moramo tudi prizadevati, da predvidimo najboljše delovne postopke z najboljšimi delovnimi orodji, s popolno ureditvijo delovnega mesta itd., moramo v vsakem primeru določiti intenzivnost dela, ki ustreza danemu delovnemu načinu. Tudi najbolj smotrno opravljeno delo zahteva določeno intenzivnost dela, prav tako kot jo zahteva slabše urejeno delovno mesto. Ker se nisem namenil pisati o tehničnih izpopolnitvah, racionalizacijah, mehanizaciji in avtomatizaciji, temveč samo o intenzivnosti dela, se tukaj z njimi ne ukvarjam, čeravno to ne pomeni, da so manj važna. Eno pa vsekakor drži, ustrezna intenzivnost dela je vsekakor naj- mentarne nesreče, ki je nastanjen v parku pod šotori, nedaleč od' glavnega trga in samo nekaj stotin metrov od razvalin Doma JLA, porušenega hotela Makedonija in drugih centralnih zgradb. Prišli smo v vrvež nove delavnosti. V republiškem centru za boj zoper elementarne nesreče so osredotočene vse koordinacijske službe. V posebnem šotoru je bila tehnična služba, ki je koordinirala delo vseh tehničnih strokovnih ekip. Sem so prišli naši inženirji-statiki, ki so se odpravili takoj v tovarne, inženirji, tehniki, ki so se takoj vključil) v delo pri obnovi vodovoda, električne razsvetljave, očiščevanja razvalin. Vse reše- cenejša, čeravno ni — zaradi družbenih zapletov — najlažja investicija. Prav tako tudi drži, da se bo tisti delovni kolektiv, ki se je ustrezno spopadel s tako težkim vprašanjem iz organizacije dela in racionalnejšega poslovanja kot je intenzivnost dela, znal spopasti tudi z drugimi problemi, ki so manj »občutljivi«. Čeravno so vprašanja, ki sem jih obravnaval v zvezi z intenzivnim izkoriščanjem delovnega časa, specifična, so vendarle povezana tudi z ekstenzivnim izkoriščanjem delovnega časa. Kakor hitro so namreč v intenzivnem izkoriščanju delovnega časa prevelike rezerve, se te v negativnem smislu kažejo v ekstenzivnem izkoriščanju in obratno. Po domače, čim bolj so urejene delovne norme, tem večja je disciplina pri delu in tem večji je pritisk delavca na smotrnejšo organizacijo dela in izkoriščanje strojev in podobno. Življenje vsake, zlasti pa proizvajalne gospodarske organizacije je kompleksen problem, ki ga ni moč enostransko uspešno reševati. Za dosego organizirane intenzivnosti dela je treba najprej urediti vse tiste najnujnejše pogoje, ki jih pozna sodobna organizacija dela: ustrezno delitev dela na pripravljalni in iz-vrševalni del, administrativno vanje se je namreč že sistematiziralo. Skopje je razdeljeno že na posamezna območja, na dele, ki jih prevzemajo posamezne ekipe. Namesto paničnega reševanja preživelih ugotavlja ekipa Agadircev, ki je prišla iz Francije, preživele pod roševinami. Za njo poteka sistematsko delo z buldožerji, dvigali in z vsemi modernimi tehničnimi sredstvi. Vzpostavitev in normaliziranje življenja v Skopju je edina naloga vseh reševalcev. Bolečina, ki jo je prizadela elementarna nesreča celotnemu jugoslovanskemu organizmu, skupnemu narodnemu telesu, se je začela celiti. Kri, ki je dotekala iz vseh republik, naša pomoč, je začela smotrno celiti strahotno rano. Vsa Jugoslavija, vsa naša mesta in ljudje,- prevzemajo del bremen, ki so padla na Skopje. Rušilna energija je vzbudila v nas drugačno, ustvarjalno ener-(Nadaljevanje na 2. strani) in tehnološko dokumentacijo, štabne strokovne organe, ustrezno evidenco itd. Zato je prav malo verjetno ali pa sploh ni verjetno, da bi v količkaj zapletenem delovnem procesu mogli vpeljati ustrezno intenzivnost dela s kakšno »horuk« metodo. Razen tega more in mora biti prizadevanje za ustrezno intenzivnost dela povezano z ustreznim sistemom nagrajevanja — tako posameznika kot tudi večje ali manjše delovne enote oziroma vsega podjetja. Ker se pa tudi tega tako pomembnega vprašanja vsake delovne organizacije ne da uspešno .rešiti brez ustrezne organizacije dela in dokumentacije — kar so nam pretekle izkušnje, ko smo često le preradi načenjali to vprašanje bolj s politične kot s strokovne strani, dokaj očitno pokazale — nam ne preostane drugega, kot začeti tam, kjer se začne vsako organizirano delo — od začetka. To seveda ne pomeni, da ne bi mogle posamezne gospodarske organizacije, ki imajo količkaj primerno organizacijo dela, pristopiti k takojšnjemu proučevanju in uvajanju ustrezne intenzivnosti dela. Naj končno še omenim, da je določanje ustreznih normativov dela, ki temelje na izmerjeni in znanstveno določeni intenziv-(Nadaljevanje na 3. strani) PROBLEM, O KATEREM SE PREMALO POGOVARJAMO: INTENZIVNOST DELA KOPJE (Nadaljevanje s 1. strani) gijo. Naravnim silam odgovarjamo z odločno graditvijo. Prvo žalost in paniko, prvi pretres, ki hromi in spravlja ljudi v o-bup, jim jemlje voljo do življenja, dela in obstoja, borno premagali s še večjo dejavnostjo, energijo, delom in napori. Številni delovni kolektivi vse države so spontano, nesebično požrtvovalno priskočili na pomoč. Pokazali so požrtvovalnost, globoko razumevanje, humanost, tako da je to naša največja povojna akcija 'za pomoč sploh. Bolnice so oblegali prostovoljci krvodajalci, tovarne s sanitetnim materialom delajo noč in dan. Številni delovni kolektivi, tovarne po vsej državi pošiljajo poleg znatnih denarnih zneskov, za katere se je odprl poseben tekoči račun, še neposredno pomoč v svojih izdelkih, tovarne čevljev pošiljajo velike vagone obutve, industrijski kombinati vagone lesa, opeke, gradbenega materiala, platno, obleke, gradbena podjetja v Sloveniji bodo skupaj zgradila celo novo naselje. Pomoč je tudi v hrani in predvsem okrepčilih, Rogaška Slatina je poslala več vagonov slatine, ki pride posebno prav v mestu, kjer primanjkuje pitne vode. Včeraj je šla preko zračnega mostu z letalom večja pošiljka pomaranč in limon. Pomagamo pa tudi z našimi strokovnjaki tehniki z zdravstvenim osebjem, cele skupine naših strokovnjakov gredo sredi dela na pomoč prizadetim v Skopje. Podobna pomoč prihaja tudi iz drugih krajev države. Čeprav bomo zaradi te pomoči predvsem naših več sto strokovnjakov pogrešali, proizvodnja ne bo nazadovala, ker moramo vse manjkajoče, ki pomagajo v Skopju, nadomestiti in proizvodnjo še povečati. Naše sočustvovanje nad pretresljivo tragedijo v Skopju bomo najlaže izrazili z delom. Naša tolažba vsem, ki jih je v Skopju zadela grozna nesreča, se naj kaže v dejavni konkretni pomoči. Ko so neko ponesrečenko po 53 urah bivanja pod ruševinami rešili in jo izvlekli izpod njih, se je nasmehnila in dejala: »Sonce!« Ta elementarna sila, ki je nasprotna uničevalnim naravnim močem, daje vsem dovolj moči in bo pomagala kot naš največji zaveznik v življenju premagati naravne katastrofe. Na Skopje sije sonce. Energija njegovih žarkov pošilja nadenj življenje. Naša ljubezen, vsa jugoslovanska pomoč, bo o-zdravila veliko rano. Toda ne samo naša pomoč, tudi pomoč iz vseh delov sveta pomeni solidarnost, ki ne pozna meja. Vsega tega, kar se je v teh dneh zgodilo, nikoli ne bomo pozabili. Ne bomo pozabili na ljudi. ■ ki so v dneh, ko nam je bilo najhuje, bili z nami. Na ljudi vsega sveta, ki so ob skopski tragediji izrazili pripravljenost, da dajo vse, kar lahko da-. jo za pomoč ponesrečenim in za gradnjo novih' skopskih domov. Iz obilice vesti o tej mednarodni solidarnosti naj jih zapišemo le nekaj: 1 Na Bledu so tujci že po prvih vesteh o katastrofi v Skopju prišli v zdravstveni dom z željo, da darujejo kri. Med prvimi je bil trgovski potnik iz Francije. V hotelih »Park« in »Jelovica« so organizirali zbiranje prispevkov, V Postojni je darovala kri Skupina 33 italijanskih turistov. < Belgijski iti nizozemski turisti iz campinga ob Šabcu so se na občinskem štabu za pomoč v Radovljici zanimali, kako bi pomagali ponesrečencem. Na obmejnem prehodu v Šentilju se javljajo avstrijski državljani, ki prinašajo prispevke za ponesrečence. V podjetju »Primorje-eksport« so ustanovili center za sprejemanje pomoči iz Furlani j e-Julijske krajine. Na občinski štab za pomoč v Jesenicah se je iz Beljaka pripeljal farmacevt Labef in prinesel s seboj 7 zavojev sanitetnega materiala. Tržaški Rdeči križ je takoj začel s krvodajalsko akcijo, ki jo je s posebnim pozivom pod- ■ prla tudi sindikalna organizacija CGIL. Francosko ministrstvo za zdravstvo je pozvalo vse držav- , ljane, naj dajo kri za prebivalce Skopja, ki jo v teh dneh potrebujejo. V Parizu že delujejo tri središča, kjer zbirajo kri. Francoska organizacija »Ljudska pomoč« je poslala 12.000 frankov za ponesrečence v Skopju, popoldne'pa je izročila jugoslovanskemu veleposlaništvu tono oblek in 50 kg zdravil. Manifestacije1 solidarnosti in zbiranje pomoči za ponesrečeno prebivalstvo se nadaljujejo. Prva »Caravelle« JAT je po potresu v Skopju prispela predvčerajšnjim v Pariz in se istega dne vrnila v Beograd ter prepeljala pomoč francoskega RK, ki je poslal 900 kilogramov odej in hrane, 34 kg antibiotikov in 90 kg serumov. Razen tehnične pomoči, ki jo je še prej poslal premier Pompidou, je francoska vlada poslala jugoslovanski vladi 200.000 novih frankov. V Tel Avivu so sporočili, da so s posebno ladjo poslali prvo pošiljko izraelske pomoči prebivalstvu Skopja. V njej so v glavnem zdravila. Drugo pošiljko pa bodo poslali V naslednjih dneh. V Tokiu so ob koncu štiridnevnega kongresa sindikatov največje delavske organizacije (Sohio) sklenili, da bodo takoj organizirali odbor za pomoč prebivalcem Skopja. Predsednik novozelandske vlade je sporočil, da bo njegova vlada poslala prispevek 5.009 funtov šterlingov. Iz Tirane poročajo, da je albanski Rdeči križ sklenil dati na razpolago kot pomoč ponesrečencem 5,000 m tekstila, 1.000 odej in 200 ton biturriena. 1 Dne 28. julija je odletelo iz Varšave že drugo letalo, ki je pripeljalo v Skopje novo pošiljko zdravil, krvne plazme in obvez. Poleg že omenjenil) držav je prišla in bo še prišla pomoč iz Avstrije, Bolgarije, obeh Nem-čij, Nizozemske, Norveške,. Švedske, Češkoslovaške, Indije, Italije, Madžarske, Sovjetske zveze in Amerike v sanitetnem materialu, krvni plazmi, penicilinu, zdravilih, v denarju, o-dejah, oblekah, živilih, strojih in strokovnjakih. To je le nekaj zadnjih podatkov o veliki mednarodni' pomoči prebivalcem Skopja, ki je izraz dobrih želja in humanosti ljudi vsega sveta. Njihova pomoč nam je v tem tragičnem času. veliko koristila in ostala bo v spominu naših ljudi — za večno. MILAN ŠT ANTE KOPRSKI POSVET O 42-URNEM TEDNIKU Zadeva, ki posega v življenje vse komune Porušen rojstni dom Na videz je čudno, da so na okrajnem sindikalnem svetu znova razpravljali o 42-urnem tedniku, ko je bila vendar to ena izmed tem na minulem plenumu sveta. Na takratni plenarni seji so bile namreč izrečene nekatere ugotovitve in stališča glede postopnega prehoda na 42-urni tednik v delovnih organizacijah. Med drugim je bilo ugotovljeno: — V praksi delovnih organizacij pri uresničevanju konkretne ekonomske politike še ne prihaja dovolj do izraza čimbolj ugodna kombinacija vseh proizvodnih činiteljev, (smotrna uporaba opreme, materiala, finančnih sredstev, živega in opredmetenega dela), zato da bi bili gospodarski rezultati čimboljši. Proizvodne zmogljivosti so še premalo izkoriščene. Po sicer nepopolnih ocenah so izkoriščene v okraju le okoli 60—70 %, marsikje pa celo fcnartno manj. Strokovni' kadri si prizadevajo povečati stopnjo izkoriščanja kapacitet le v eni izmeni in še v tej ne dovolj. — Večizmensko delo _ je pravzaprav redkost. Od 17.000 zaposlenih v industriji je delalo lani • v drugi izmeni samo 20 % proizvajalcev, v tretji pa celo 4 %. — Delovni čas ni polno izkoriščen. To osvetljuje podatek, da je lani delavec v gospodarstvu opravil povprečno mesečno 108 ur dela namesto 208. Nasprotno pa je ob tako nepopolnem izkoriščanju delovnega časa opravil posameznik povprečno 5 nadur. In sklepi plenarne seje: S SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI Odnos komune do delovnih organizacij ne ustreza čeprav je dnevni red predvidel razpravo o vplivu .delitve dohodka in osebnih dohodkov na gospodarjenje in samoupravljanje v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti, je bilo tokrat največ govora o odnosu komun do teh delovnih organizacij. Opozorili so na dejstvo, da občine najčešče obravnavajo storitvene dejavnosti po potrebah občinskega proračuna in .»perspektivno« z vidika možnosti večanja dohodka občine. Zaradi tega marsikatera občina zelo enostransko odmerja pavšalni prispevek iz dohčfdka, in sicer tako, da si zagotovi od gospodarske organizacije največji možni pavšal. Podobno ravnajo tudi tiste občine, ki težijo za tem, da bi iz storitvenih obrti napravili industrijo. Odmerjajo delovnim organizacijam nizke pavšale, da bi jim omogočile čimvečje , investicije in s tem čimprejšnji razvoj v industrijsko proizvodnjo. Ne velja — jaz sem brez konja! Karikatura: MILAN MAVER Jasno je, da gre v obeh primerih za politiko, s katero komune zmanjšujejo interes delovnih organizacij za izboljšanje in pocenitev storitev. Tiste delovne organizacije, ki imajo velike obveznosti do komune, niti ne morejo modernizirati svojega dela niti niso stimulirane za boljše gospodarjenje, ker jim kljub vsemu prizadevanju ostaja malo sredstev za delitev. Podobno pa je tudi v tistih delovnih organizacijah, ki težijo k razširitvi in s tem iz storitvene dejavnosti v industrijsko. Rezultat takšnega odnosa komune pa je zmanjševanje obsega storitvenih dejavnosti in slabšanje njihove kakovosti. Hkrati s tem pa zaostaja tudi uvajanje sistema delitve v podjetju in prav tako pomanjkljiv je tudi razvoj samoupravljanja. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da so v storitvenih podjetjih še najbolj ohranjeni mezdni odnosi, da storilnost ni visoka, da pa so zato cene navadno previsoke. Ker občine vrednotijo storitvene dejavnosti predvsem z gledišča svojih proračunskih potreb, so prebivalci komun ta-, ko močno prizadeti, navadno še bolj kot delovne organizacije. Prav zaradi tega pa ni vseeno, kako občinski ljudski odbori presojajo potrebo po posamezni storitveni dejavnosti, zlasti če zanemarjajo obseg storitvenih dejavnosti v celoti. Dejstvo je, da se tedaj, če govorimo o storitvenih dejavnostih samo s stališča družbenih prispevkov, te dejavnosti manjšajo in slabšajo in da celo nekaterih ni, čeprav so še potrebne. To pa po-meni, da občine zapostavljajo te dejavnosti, kar pa se ne izraža samo v slabi politiki odmerjanja prispevkov iz 'dohodka, temveč tudi v drugih ukrepih, ki so v škodo razvoja te gospodarske panoge. Med take škodljive ukrepe sodi tudi integracija podjetij storitvenih dejavnosti. Marsikatera občina je namreč zaradi ugotovljene koristnosti integracije v industriji posplošila to koristnost tudi na storitvene dejavnosti. V nekaterih primerih pa se celo zavestno opredeljujejo za večanje zmogljivosti v združenih podjetjih prav tako kot s pavšaliranjem, ki spodbuja preusmeritev v industrijsko proizvodnjo. Združevanje gospodarskih organizacij storitvene dejavnosti ima namreč enako posledico, saj se tako podjetje zaradi obsega kaj rado orientira v industrijsko proizvodnjo. Za takšno integracijo pa velja, da ima največkrat za posledico še slabitev sistema delitve in samoupravljanja, če ne celo nezaupanje v delovne organizacije. Znani šo namreč primeri, da so podjetja po združitvi postala podjetja v izgradnji in je bilo za ta čas ukinjeno samoupravljanje. Podoben odnos kažejo tudi v tistih komunah, kjer sami investirajo storitvene dejavnosti in tole zgrajene objekte predajajo v upravljanje delovnim organizacijam, ki jih za to izberejo. Mar tudi to ne zmanjšuje interesa in odgovornosti do gospodarjenja v delovnih organizacijah? Nič čudnega torej ni, če se delovne organizacije storitvenih dejavnosti v marsikateri komuni čutijo povsem odvisne od občine in da iščejo pomoči izven komun v nekakšnih univerzalnih predpisih, ki naj bi jih obvarovali pred nepravilnim odnosom občine. Bolje pa je, da najdejo z občinami ustrezne stike in da ustvarijo možnosti za pravilen razvoj svojih dejavnosti. Komune bodo nedvomno morale proučiti razmere v storitvenih dejavnostih in potrebe po njihovem obsegu in se po objektivnih ugotovitvah tudi ravnati. Ker gre tu za izrazito vzajemnost odnosov med delovnimi organizacijami in komuno in ker ti odnosi temeljijo na potrebah prebivalcev, je utemeljena zahteva delovnih organizacij storitvenih dejavnosti, naj bodo ti odnosi zabeleženi in uzakonjeni tudi v statutih občin. Ce ne bo tako, se utegne dosedanje improviziranje na področju storitev še nadaljevati in povzročiti še večje težave delovnim kolektivom storitvenih dejavnosti. V. S. — Predlagamo, naj delavski sveti imenujejo posebne strokovno družbene komisije, ki naj na osnovi analiz in pobud ustrezno ukrepajo za postopen prehod na 42-urni teden. Pri okrajni gospodarski zbornici naj bi imenovali posebno . komisijo tehničnih in ekonomskih strokovnjakov, po potrebi pa naj bi podobne komisije osnovali tudi zbori delovnih skupnosti v občinah. Te strokovne komisije naj bi vsestransko proučile probleme, ki se bodo pojavljali in ki jih bo potrebno urejati ne samo na področju ' delovnih organizacij* temveč tudi v okviru vse komune. In prav ta odločitev je bila vzrok za ponoven posvet na Koprskem o 42-urnem tedniku. Posveta so se udeležili predstavniki družbeno-političnih organizacij, okrajnega ljudskega odbora, gospodarske zbornice in drugi. Iz razprave je bilo mogoče razbrati, da bo: — postopen prehod na 42-urni tednik terjal bistvene spremembe tudi na drugih področjih in dejavnostih v komuni. Gre recimo za drugačno razporeditev pouka v šolstvu. Mogoče bo potreben drugačen delovni čas in zaposlitev strokovnih delavcev v zdravstvu. Prehod na 42-urni tednik v gostinstvu bo terjal svojevrstne ukrepe. Hkrati ob večjem razpoložljivem prostem času pa bo najbrže potrebno tudi razmišljati o komunalnih storitvah, o drugačni razporeditvi prometa, o osnovanju rekreacijskih središč na posameznih območjih. Potrebne bodo spremembe tudi glede delovanja kulturno prosvetnih ustanov in društev, zaposlenim bo potrebno nuditi možnosti za pospeše-nejši razvoj tehnične kulture itd. Skratka, ugotovitve, ki so bile nanizane v razpravi ob postopnem prehodu na 42-urni tednik, so opozorile na daleč širše probleme, kot pa je samo delovni čas, oziroma njegovo skrajševanje v delovnih organizacijah, opozorile so na probleme, ki posegajo v življenje vse komune. In prav iz tega vidika so bile znova izrečene nekatere pobude, ki naj bi bile izhodišče,za postopen prehod na 42-umi tednik, tako v delovnih organizacijah kot tudi na drugih področjih. Rečeno je na primer bilo: — naj občinske skupščine in tudi okrajna skupščina obravnavajo td zadevo iz vseh mogočih vidikov, kajti prehod na 42-urni tednik je več kot samo ekonomska zadeva, ki bi zadevala samo kolektive delovnih organizacij. — Konkretna strokovna pomoč delovnim organizacijam, občinskim skupščinam, organom v komuni pa nai bi bila naložena nosebnim strokovnim komisijam pri okraini gospodarski zbornici in zborih delovnih skupnosti v občinah. Le-te bi z vsestranskimi obširnimi in te-meliirimi analizami na nodlasi splošnih izhodišč ii konkretnih rešitev nudile vsem potrebno pomoč. Hkrati ob vsem tem je bilo rečeno, da je notrehno vnaprej vsak ukrep v detovni organizsci-ji vsestransko mv—ovati s sistemom delitve dohodka, to je. delitev dohodka in merila za delitev razvijati in izpopolnjevati. Tako bo mogoče izkoristiti ne-zerve. ki so «edai »sicer plačane«. toda kljub temu ne dajo svo'°ea ekonomskega učinka. Koprski posvet o postopnem prehodu na 42-urni tednik je torej odprl vrsto novih vprašanj, terja niz novih rešitev, ne samo v delovnih organizacijah, temveč na najrazličnejših področiib in ravneh komune. P. D. DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdala CZP Ljudska pravica v Llubljanl Lis* le ustanovljen 20 novembra 1942 Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik" VINKO TRINKAD9 Naslov uredništva In uprave Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4 PpStnl predal 318-V1. telefon uredništva 33-722 In 36-672. uprave 33-722 In 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani št NB 609-11/1-365 - Posamezna Številka stane 26 din - Naročnina 1e: četrtletna 250. polletna 500 ln letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo — PoStnlna plačana v gotovini — Tisk ln klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana PROBLEM, o katerem se premalo pogovarjamo INTENZIVNOST DELA (Nadaljevanje s 1. strani) nosti dela, ter seveda tudi normativov materiala, prvi pogoj kalkulativnim osnovam produkcijskega procesa. Brez primernih Normativov dela ni nikakršne kalkulacije. S poudarkom na Normativ dela navajam samo splošno znano resnico, da je Praviloma normativ materiala dokaj laže določiti kot normativ dela; pa ne samo zaradi nje-gove bolj zapletene tehnične, temveč tudi zaradi njegove zapletene družbene narave. Gledanj0 zgolj s tehničnega vidika je določanje ustreznih normativov dela po sodobnih metodah — v katere je vselej vključena tudi Povsem določena intenzivnost dela — pogoj vsakršni serijski ln množinski proizvodnji. Plani-taoje dela z izračuni potrebnih kapacitet in materiala, lansira-Nje dela s konkretnimi obreme-Nitvami strojev ter v zvezi s tem izračun serij niso mogoči brez Nstreznih normativov dela. Vsako povezano serijsko ali mno-*insko delo (delo na traku) pa celo zahteva poprejšnji povsem teoretični račun delovne obremenitve posameznega delovnega mesta, kot edini pripomoček v kombiniranju sestave posamez-Nih delovnih operacij; ki odpadejo na posameznega delavca. je toliko bolj važno v naših fazmerah, v katerih se večinoma srečujemo raje z manjšimi kot ? večjimi količinami. Manjše količine pa v večini primerov ONemogočajo obremenitev posameznega delovnega mesta z naj-osnovnejšimi operacijami. . 2 uvajanjem ustrezne intenzivnosti dela se pojavljajo seveda tudi glede delovnih zmož-Nosti ljudi posebni problemi. . ako je z ene strani treba urejevati delovno mesto in ga tako čimbolj ■ prilagajati delovni spolnosti ljudi, z druge strani pa treba tudi ljudi prilagajati delovnim operacijam, tako glede mte dela, ki ga morajo oprav-lati, kot glede intenzivnosti, s katero morajo delo opravljati, ^ato je treba hkrati z uvaja-Nlem intenzivnosti dela organizirati tudi ustrezno priučevanje JNdi za uspešno opravljanje dela, kar seveda zahteva tudi u$trezno izbiro ljudi. , Končno naj omenim še nekaj konkretnih rezultatov, ki smo Im Po triletnem prizadevanju za dceditev teh vprašanj dosegli v Našem podjetju. Pri tem naj poudarim samo,še to, da prizade-anj in zato niti rezultatov po-ečanja same intenzivnosti dela i mogoče povsem ločiti od prizadevanj po napredku na dru-fm področjih, ki sem jih že omenil. _ Od lota 1959 do 1962 smo v podjetju povečali obseg proiz-„ddnje za 82”/o. Hkrati s tem mo povečali produktivnost dela Vsem podjetju za 107 %. To vdmoni, da se nam je kljub po-82ofnernu obsegu proizvodnje za 'o število zaposlenih oseb celo ; 1Zalo. in sicer za 12 %. Sama s l®Nzivnost dela ljudi pri nepo-ednem delu se je v tem ob- dobju povečala po oceni za . ca 70 %. Najbolj ilustrativen podatek, ki kaže vsebinsko razliko med stvarnimi normami in novimi standardnimi časi, je, da se je prej gibalo1 doseganje norm (po sistematičnih revizijah v daljših obdobjih) okrog 125 % v povprečju za vse podjetje, medtem ko je sedanje povprečje doseganja standardnih časov ca 85 odstotkov. Pri tem moramo upoštevati, da se je intenzivnost medtem povečala že za 70 %. Povprečno razmerje med prejšnjimi normami in novimi standardnimi časi je bilo 1 : 0,59. To pomeni, da je bila nova norma postavljena v višini 60 %> stare — seveda v povprečju za vse podjetje. Med posameznimi delovnimi mesti in celo oddelki so bile razlike še večje. Bili so celo primeri, ko je bila nova norma, ' določena po standardnih časih, petkrat* višja od stare. Na takih delovnih mestih so uživali de-. lavci očitne privilegije. V zvezi s tem naj poudarim še to prednost, da so s standardnimi časi ljudje daleč bolj enakomerno obremenjeni z delom, ker je intenzivnost dela izmerjena, ne pa določena po subjektivni oceni ali pa — kar je v večini primerov še slabše in kar se, žal, v večini primerov še vedno dbgaja — s pogajanji med prizadetimi. Zraven tega se poslej delavci ne boje več nobenih revizij norm, ker so standardni časi nespremenljivi, dokler1 se ne spremeni tehnološki postopek. To je izredno pomembna okoliščina, ki je ne gre podcenjevati. Pa tudi okoliščina, da je standardni čas postavljen kot maksimalna meja, ki je dosegljiva samo pri' idealnih pogojih, je izredno pomembna, saj že samo to deluje na delavca neprimerno bolj spodbujajoče kot, recimo, 160-odstotni preseg norme, pri katerem ne vemo niti to, s kolikšno intenzivnostjo dela je dosežen. Z rezultati pri obsegu proizvodnje in produktivnosti dela so se povečali tudi dohodki za-■ poslenih v povprečju za' vse podjetje v istem razdobju za nominalno 93 %. Kljub temu dokajšnjemu dvigu osebnih dohodkov zaposlenih so se stroški za osebne dohodke znižali na enoto izdelka za 9 % . Hkrati s tem se je znižala lastna cena izdelka za 13 %> pri tem, da cene materiala, ki ga uporabljamo v proizvodnji, stalno naraščajo. Ker smo bili prisiljeni zaradi položaja na trgu znižati prodajne cene za 20 °/o, lahko rečemo, da . so nam to omogočili prav rezultati, ki smo jih navedli. ‘ Ob razlagi problemov o intenzivnosti dela sem se zadržal samo na neposrednem proizvodnem delu. To seveda ne pomeni, da se ne bi dalo tudi pomožno proizvodno ali administrativno delo enako obravnavati, kjer so seveda dani pogoji za to. V vsakem primeru pa drži, da si moramo na vseh področjih prizadevati za ustrezno intenzivnost dela, če naj potem uživamo tudi intenzivni življenjski standard. Samo metode ne morejo biti v vseh primerih iste. Marsikje pa bi bilo vsekakor treba primerno tudi v »uradniško« delo spraviti poleg mehanizacije in avtomatizacije ter potrebnega razumskega dela tudi čisto navadno intenzivnost dela skupaj seveda z ustreznim ekstenzivnim izkoriščanjem delovnega časa. S to kratko razpravo o intenzivnosti dela se kajpak ni dalo povedati kakšnih povsem novih stvari. Vse to je že zdavnaj znano, čeravno se o teh vprašanjih, žal, premalo pogovarjamo. Zato se včasih res zdi, da moramo znova odkrivati že zdavnaj znane resnice: da se je pri vsakem delu pač treba tudi potruditi, če hočemo doseči ustrezne rezultate. Naša naloga je samo, te stare, gospodarske resnice prevesti v jezik in prakso sodobne organizacije družbenega dela ljudi. ZVONIMIR TANKO Tovarna Rog, Ljubljana Otroci iz Skopja so našli zatočišče v Domu Majde Vrhovnikove v Ljubljani Tovariš direktor tovarne »Stroj-tnont« je že dolga leta vzor dobrega gospodarja v industrijsko močmi komuni Balina. Če ne bi bil za tovarno nepogrešljiv, bi ga že zdavnaj izvolili za Predsednika občine. Tako pa so ga imenovali samo za častnega predsednika v več organizacijah, za katere je sko-raj prav tako dobro skrbel kot za tovarno. To je sicer samo majhno priznanje za njegove sposobnosti, vendar — nekaj je pa le. »Strojmont« je bil nekoč navadng obrtna delavnica, toda podjetni direktor Je iz nje naredil tovarno, ki posluje do-rnala z vsem svetom. V tej gospodarski Organizaciji se letno obrnejo milijarde strokovnjakov vseh vrst ima toliko kot delavcev. To pa pomeni, da je poslovanje na zelo visoki ravni in da tovarna lahko ustreže vsem zahtevam tr-zišča v vsakem trenutku in da se sploh nhko prilagaja vsakršni situaciji. Prav na to pa je bil direktor v svo-jem prizadevanju vedno najbolj pozo-ren, kar opozarja na njegovo izrazito napredno usmerjenost. Potrebe po dobro organiziranih služ- tedaj ves posvetil iskanju in dobivanju kreditov. Vendar je bila stvar neuteče-na in so nastale težave z dobavitelji materiala,' ki so iz nestrpnosti začeli sod-nijsko izterjevati dolgove. To je bil signal za organiziranje močne pravne službe, ki je ublaževala pritisk dobaviteljev dotlej, dokler razvojni oddelek ni uspel dobiti novih kreditov. Seveda je bilo s tem v zvezi veliko dela s proučevanjem možnosti, pridobivanja kreditov in upravičevanja za njihovo na- Neizpodbitno dejstvo bah so naraščale od tistega dne, ko se ]e začela rekonstrukcija. Tedaj je nam-ec tovariš direktor prvič v vsej obsež-N°sfi začutil pomembnost računovodja, kajti zaradi pomanjkanja investi-^iskih kreditov je moral dokončati Btadnjo z obratnimi sredstvi. Ker pa je •-“radi tega začelo primanjkovati obrat-th sredstev za proizvodnjo, je moral rOanizirati razvojni oddelek, ki se je jetje. Zaradi tega so organizirali analitični oddelek, ki je odkrival vse težave, zaradi katerih mora občina dajati garancije in dokazovati pomembnost razvoja tovarne za razvoj občine, hkrati pa analizirati možnosti novih virov kreditiranja. Tako so ugotovili, da je mogoče dobiti tudi kredite iz tujine, in sicer od raznih poslovnih partnerjev, zaradi česar so takoj ustanovili zunanjetrgovinsko službo... Toda vse to jim je bilo premalo spričo velikega programa razvoja podjetja, zato so nadaljevali gradnjo s sredstvi, ki so jih knjižili nad poslovne stroške. S tem so se namreč izognili vsem tistim nepotrebnim elaboratom, ki že sami toliko stanejo, razen tega pa omejujejo samoiniciativo delovne organizacije. Tak elaborat na primer zahteva tudi analizo plasmaja predvidene nove proizvodnje, kar pa je tvegano delo spričo tako muhastega tržišča, ki ima vedno druge želje, in spričo vedno večje konkurence. Sicer pa — zakaj naj bi dopustili vmešavanje družbe v njihove čisto notranje zadeve? Vsakega drugega direktorja bi to morda malce skrbelo, toda direktor tovarne »Strojmont« sploh ni dobival sivih las, saj je vedel, da daleč naokoli nihče nima. tako dobrih in sposobnih strokovnjakov kot prav on in prav tako odlično utečenih služb podjetja, ki že vnaprej predvidijo vse, kar se utegne dogoditi in zato predčasno ukrepajo. Razen tega pa so vsakih toliko časa povečali cene svojim proizvodom in tako krili povečane stroške iz obresti na kredite in sodnih sporov. Tudi kritje kreditov, ki so se spremenili že v milijarde, jih ni skrbelo, kajti sistem njihovega gospodarjenja ni dopuščal nobenih zadreg, vsaj kar se tiče nadaljnjega najemanja kreditov, pa tudi sicer ne, saj imajo toliko notranjih rezerv, da jim le te omogočajo neslutene dohodke, brž ko se lotijo njihovega odkrivanja. Kar je pa glavno: razmerje med strokovnjaki in delavci je 1:1 kot v industrijsko najbolj razvitih deželah, kar že samo na sebi govori o veliki organiziranosti in gospodarski sposobnosti tovarne. To je neizpodbitno dejstvo, za katerega vedo vsi forumi in o njem s spoštovanjem govorijo. or Kako povečati učinkovitost naložb Podatki, čeprav niso popolni, kažejo, da je investiranje v industrijo v zadnjih šestih letih bilo pretežno ekstenzivno. V dobi 1957/62 je v Jugoslaviji od skupnih investicij v industrijo bilo vloženo v zgradbe več ko 34 %. V Sloveniji je ta odstotek nekoliko nižji, kar je tudi razumljivo glede na staro industrijo, ki terja večje rekonstrukcije. Kljub temu pa taka struktura ni zadovoljiva ip bi jo bilo treba menjati v korist rekonstrukcije oziroma modernizacije proizvodnje. Mnogo se razpravlja o tem, kakšna struktura vlaganj bi najbolj ustrezala za nadaljnje intenziviranje gospodarstva. Brez globljih analiz je težko dati precizen odgovor, koliko investicijskih sredstev naj bi se kanaliziralo v zgradbe, koliko pa v opremo. V industrijsko razvitih deželah so ta razmerja veliko bolj ugodna v korist vlaganja v opremo in rekonstrukcije kot pri nas. Zahodna Nemčija je na primer med leti 1947 in 1961 dala za zgradbe okrog 23 % od skupnih vlaganj v industrijo. Zadnja leta dajejo ZDA za modernizacijo in obnovo opreme 50 do 65 odstotkov vlaganj v industrijo. Ne bi bilo realno, vztrajati na takih razmerjih pri nas, ker ima gospodarstvo vsake dežele svoje posebne probleme in potrebe. Po drugi strani so tudi v drugih državah mnogo razpravljali o učinkovitosti vlaganj. Znano je tudi to, da dežele v razvoju, objektivno vzeto, morajo več dajati za nove objekte, to je zgradbe. Toda ker smo mi v zadnjih dvajsetih letih precej gradili, menim, da so sedaj ustvarjeni ugodnejši pogoji za preorientacijo v strukturi investicij v korist modernizacije proizvodnje, oziroma da je treba sedaj dati tem nalogam prioriteto. V načelnih razpravah seveda vsi uvidevajo, da je taka preorientacija sedaj potrebna in možna. V praksi pa se še nadalje dajejo relativno precejšnja sredstva za nove zgradbe, tovarniške dvorane in druge objekte. Mnogoštevilni so faktorji, objektivni in subjektivni, ki otežujejo, da bi postale investicije bolj učinkovite. Predvsem se naša industrija počasi osvobaja ekstenzivnega dela. Premalo se usmerja k večji proizvodnji in storilnosti z vlaganjem večjih sredstev za moderne stroje in sodobno tehnologijo. Naša podjetja niso zadosti »mobilna«. Težko opuščajo proizvodnjo, ki ne gre, in ne začno s proizvodnjo izdelkov, ki jih trg zahteva. Pogosta je tudi praksa, da se za proizvodnjo nekih novih izdelkov grade nove tovarne, čeprav bi se lahko ti proizvajali tudi s preusmeritvijo nekega obstoječega podjetja, in to ceneje in hitreje. Precejšnja sredstva .gredo tudi za reševanje prostornin-ske stiske, ko se grade velike in luksuzne zgradbe in dvorane, čeprav je znano, da se moderna serijska proizvodnja lahko uspešno organizira tudi v skromnejših prostorih. Ta vlaganja se povečujejo tudi tako, da se hkrati rešujejo mnogoteri komunalni problemi naselja v širših razmerjih. To ne prispeva mnogo k povečanju proizvodnje in delovne storilnosti, ker imamo tako samo velike in drage zgradbe, ki pa so na pol prazne ir) se vanje vseljuje obrtniška proizvodnja iz starih delavnic. Zadnja leta so podjetja in komune tako vsmerjevali največ ji del svojih investicijskih skladov. Kolektivom, katerim so. stari prostori postali »tesni«, so preskrbljeni novi in večji, toda brez predhodnega utrjenega proizvodnega programa, ki bi moral temeljiti na analizi tega in uporabi sodobne industrijske tehnologije in organizacije. To je največja pomanjkljivost teh vlaganj. Če bi v novi zgradbi že o<^ začetka tekla sodobno organizirana proizvodnja izdelkov, ki jih trg išče, in doseglo popolno izkoriščanje- "kapacitet, bi se brez dvoma bolj izplačala tudi vložena sredstva za prostore. Take naložbe so največkrat posledica prakse, da se najprej z »lokalnimi« sredstvi in brez potrebnega proizvodnega programa postavi dvorana, nato pa razmišlja o proizvodnji in išče sredstva za stroje. Podjetja in občine so velikokrat porabila vsa razpoložljiva sredstva za zgradbe in redko jim je kaj ostalo za stroje. Ker pa se mora sodobna oprema največkrat uvažati in se za ta namen sredstva teže dobijo, so nove velike zgradbe otsale na pol izkoriščene. Na zidanje velikih in dragih zgradb precej vplivajo razen nekaterih podjetij, občin, projektantov in gradbenikov tudi inšpekcijski organi, ki obravnavajo objekte ločeno, vsakega za sebe in velikokrat pretiravajo v svojih zahtevah. Vztrajajo na tem, da se zagotovi maksimalna varnost ter »kom-fort« za zaposlene in jih malo briga, da se gradi tudi odvečno. Brez dvoma je neogibno, da so objekti kar najbolj kakovostni, varnost in delovni pogoji za zaposlene pa čimboljši, toda to se lahko doseže tudi s skromnejšimi sredstvi. Delovni pogoji se lahko posredno zelo izboljšajo prav z nabavo novih strojev, z uvedbo sodobnega tehnološkega postopka in boljšo organizacijo dela in ne samo z »gradbenimi« rešitvami. Potrebno je, da delavci imajo med delom čimvečji »kom-fort«, toda zanje je še bolj pomembno, kje in kako prebijejo ostalih 16 ur. Boljše in lepše življenje izven tovarne pa se ne more ustvariti samo s postavitvijo masivnih zgradb, marveč predvsem z modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, ki omogoča rentabilnost, ekonomično poslovanje in delovno storilnost. Sklep še vsiljuje sam po sebi —- v investicijski politiki morajo imeti prioriteto kompletni programi moderne proizvodnje za daljšo dobo, ne pa zgradbe z debelimi zidovi in lepo fasado. Na to bi morali misliti vsi uporabniki investicijskih skladov, ker je očitno, da se ustrezen tempo gospodarskega napredka ne bo mogel doseči s količinskimi spremembami v prvem planu. Za usmerjevanje sredstev v modernizacijo in obnovo opreme lahko največ prispevajo gospodarski instrumenti. Razen drugega bi bilo treba z izboljšavo sistema amortizacije (mogoče z večjo obrestno mero za zgradbe kot za opremo in podobno) stimulirati podjetja, komune in druge investitorje, da vlagajo sredstva samo v dobro zasnovan celovit program proizvodnje, to je v moderno opremo, industrijsko tehnologijo itd., in ne kot doslej — sr drage zgradbe brez določenega programa za novo proizvodnjo. Nekatera podjetja že gredo po tej poti. Najprej sestavijo program, ugotove tehnologijo in organizacijo, nato pa kupijo stroje. Toda, ker je še dosti podjetij, ki najprej sezidajo industrijsko dvorano, nato pa, ko morajo izdelati tehnologijo in ne vedo, kaj zahteva trg, kupujejo razne univerzalne stroje, je neogibno, da se z zboljšanjem sistema amortizacije in drugih instrumentov stimulira investitorje za maksimalno učinkovitost naložb. Najnovejši predpis Zveznega izvršnega sveta od odvisnosti uvoza opreme od izvoznih •ezultatov bo precej pripomogel k hitrejši modernizaciji •mogljivosti. Ta ukrep spodbuja podjetja k povečanju proizvodnje zaradi večjega izvoza, da bi tako prišla do sodobne opreme in si tako povečala konkurenčno sposobnost na zu- • oanjem in domačem trgu. Za povečanje učinkovitosti naložb z zboljšanjem strukture deluje v zadnjem času tudi Gospodarska banka Slovenije. Ta daje pripri teto kompletnim programom modernizacije z največjim sodelovanjem sodobne opreme. Financira okrog sto projektov, pri katerih so zgradbe udeležene samo z 18 do 19 odstotki, kar pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti orecejšnjo zboljšanje strukture naložb, ker zajema tudi desetino največjih industrijskih objektov. Ing. Viktor Kotnik, predsednik - odbora za družbeni plan Izvrš- nega sveta SRS (Borba, 22. julija 1963) iz delovnih Organizacij in komun ® iz delovnih organizacij in komun !!IIIMIIIII«lllllll!l!IIIIIIUilllllllilinilllM^^^ Na dnevnem redu: statuti • »METALNA« MARIBOR: Sindikat - organizator razprave o tezah za statute Komisija za izdelavo statuta v mariborski »Metalni« je že pred časom opravila del svoje naloge. Družbeno političnim organizacijam in delovnemu kolektivu je predložila teze za osnutek statuta. Čeprav so o tezah že razpravljali posamezni sindikalni odbori, je vendar menil tovarniški odbor sindikata, da je potrebno razpravo o tezah za statut vsestransko smotrneje organizirati. Zato bodo po njegovem predlogu v teh dneh razpravljali o tezah ne samo sindikalni odbori, 'temveč hkrati tudi sveti ekonomskih enot in aktivi Zveze komunistov. Na temelju takšne vsestranske razprave naj bi komisija za izdelavo statuta izdelala osnutek in ga predložila kolektivu v razpravo najpozneje v prvih dneh septembra. D. • ZASAVJE: Zamujeno - nadomestiti! V Zasavju ugotavljajo, da je delo pri izdelavi osnutkov statutov delovnih organizacij (podobno tudi v zvezi z izdelavo osnutka statuta občine Zagorje ob Savi in statutov krajevnih skupnosti v vseh štirih zasavskih občinah) v zakasnitvi. Organi delavskega samoupravljanja so sicer v vseh zasavskih delovnih organizacijah imenovali potrebne komisije za izdelavo osnutkov statutov, vendar v mnogih kolektivih z delom pravzaprav še niso začeli. Ko so te dni v Litiji ocenjevali doslej opravljeno delo v zvezi z izdelavo statutov delovnih organizacij, so ugotovili, da so z, delom začeli le v treh največjih litijskih delovnih organizacijah in sicer v Predilnici, Lesni industriji in Industriji usnja Šmartno. V Predilnici, Lesni industriji in Industriji usnja Šmartno bodo — kot računajo — dali v javno razpravo osnutke statutov delovnih organizacij v septembru. V Lesni industriji imajo na primer že izdelan predosnutek statuta in sicer o notranji organizaciji. Komisija občinskega sindikalnega sveta za pomoč delovnim organizacijam pri izdelavi statutov pa ugotavlja, da v mnogih manjših delovnih organizacijah v Litiji niso doumeli važnosti naloge in ponekod niti ne vedo, kčtko važno je izdelati statute. Zaradi tega bo komisija usmerila svoje delo predvsem v pomoč tem manjšim delovnim organizacijam. V Trbovljah je komisija občinskega sindikalnega sveta ugotovila, da so v večjih delovnih organizacijah opravili mnogo več v zvezi z izdelavo statutov delovnih organizacij, zlasti 4e zategadelj, ker so se komisije bolj načrtno lotile dela, ustanovile podkomisije in v nekaterih delovnih organizacijah tudi že izdelale teze za razpravo. V Trbovljah so — podobno kot v ostalih treh zasavskih občinah — tudi ugotovili, da so ponekod odlašali z izdelavo statutov, hkrati pa hileli z izdelavo posameznih pravilnikov, čeprav se z vso resnostjo poraja vprašanje, če bo tudi po izdelavi in sprejemu statutov ostalo število pravilnikov in drugih aktov v sedanjem obsegu. V Trbovljah je na primer komisija že predlagala, naj bi nekatere pravilnike, ki jih imajo v delovnih organizacijah, združili v en sam pravilnik, tako npr. naj bi pravilnik o družbenem standardu obravnaval rekreacijo, letovanje, izgradnjo in razdeljevanje stanovanj in podobno. Preseneča tudi ugotovitev, da so se komisije, ki so jih imenovali v delovnih organizacijah za izdelavo statutov delovnih organizacij, doslej le v manjši meri obračale za pomoč oziroma izmenjavo mnenj o posameznih vprašanjih na komisije, ki delujejo pri občinskih sindikalnih svetih v Trbovljah, Litiji, Hrastniku in Zagorju ob Savi. -k- • IDRIJA: Občinska skupščina priporoča Na področju idrijske občine so le v posameznih delovnih organizacijah, na primer v ETI v Cerknem. SIMPLEKU v Idriji in še v nekaterih pričeli pospešeno izdelovati osnutke statutov. Drugod niso prišli dlje od imenovanja komisij. Komisija pri občinskem sindikalnem svetu je zato sklenila obiskati posamezna podjetja in z razpravami s člani komisij pospešiti izdelavo osnutkov statutov. O izdelavi osnutkov statutov delovnih organizacij je razpravljala tudi občinska skupščina. Med svojimi zaključ- im r i J e . ki je sprejela pr odlašajo z delom poročilo delovnim organizacijam, naj ne 11111111111 Vsakdanji prizor v Iskrinih obratih: navoj in merilo, potem pa »dobro« ali »slabo« za — kakovost izdelka B milil • »VATA« VIR PRI DOMŽALAH: Med počitnicami v tovarni »Kaj bodo počeli naši otroci med počitnicami?« se sprašujejo mnogi starši vsako leto, ko se bliža konec pouka. Posebno skrbi tiste, ki ne morejo z otroki na dopust ali jih poslati v počitniške kolonije. Ali bodo pohajkovali? V Domžalah večina teh skrbi odpade, ker hodijo otroci že nekaj let v tovarne delat med počitnicami. Tako dela trenutno v tovarni sanitetnega materiala »VATA« na Viru okoli sto otrok. Uprava je objavila samo interni razpis v tovarni. Posledica je bila, da se je prijavilo dosti več otrok, kakor jih je delovni kolektiv lahko sprejel. Tisti, ki še niso dopolnili petnajstega leta starosti, ali pa tisti, ki telesno niso zadosti razviti, niso bili sprejeti. Deklice in dečki, ki so dokončali osemletko ali pa bodo nadaljevali v jeseni s šolanjem na kateri izmed srednjih šol, so »pomladili« tovarniške obrate: tkalnice, kardimico, belilnico in predvsem konfekcijo, kjer pakirajo sanitetni material. Delajo po osem ur na dan ig prejemajo za svoje delo mesečno po osem do trinajst tisoč dinarjev nagrade. Pri tem upoštevajo spretnost in pridnost posameznika kakor tudi napornost njegovega dela. Večinoma delajo pod nadzorstvom starejših delavcev oziroma delavk. Ko sem eno izmed teh vprašal, kako shajajo z mladim naraščajem, jih jev pohvalila. Obratovodkinja v konfekciji Angelca Štrukelj je navdušena nad svojimi začetniki. Pravi, da so prizadevni in nekateri tudi zelo spretni. Ona bo imela jeseni lahko delo, ko bodo sprejemali nove delavce, saj bo poznala vsakega posameznika. Mnogi so"namreč že izrazili željo, da bi ostali kar naprej v tovarni. - Kolektiv tudi skrbi, da se otroci seznanjajo s problemi proizvodnje, gospodarjenja in delavskega samoupravljanja. V ta namen so organizirali zanje tudi reden seminar. »Varnost pri delu«, »Tehnologija in poznavanje materiala«, »Produktivnost dela«, »Perspektive podjetja«, »Delavsko samoupravljanje« so teme, ki dovolj zgovorno pričajo o resnosti tega dela. Ni nobenega dvoma, da bodo imeli učenci od tega veliko koristi. Zaslužili bodo in po svojih močeh razbremenili starše pri jesenskih izdatkih. Vzljubili bodo delo. Tudi tisti, ki bo nadaljeval s študijem, bo poznal delavčevo življe- nje in znal ceniti njegov trud. Kljub temu, da je storilnost njihovega dela enaka samo polovični storilnosti starejših delavcev oziroma delavk, ugotavljajo v podjetju rentabilnost. Največji učinek so dosegli na področju letnih dopustov. Zaposlene so predvsem žene in razumljivo je, da bi jih največ rado odšlo na dopust ob poletnih mesecih. Proizvodnja bi gotovo zelo trpela, če jih ne bi kdo nadomestil, in prav ta mladinska akcija jim omogoča tudi v dopustniških dneh nemoteno proizvodnjo. Z. H. 0 PTUJ: 160 predavanj in nad 10.800 poslušalcev Pred časom so pri Delavski univerzi v Ptuju analizirali dosedanje delo. Ugotovili so, da so dosegli večje uspehe, kot so jih pričakovali, čeprav so v tem obdobju mnogokrat naleteli na izredne težave. V izobraževalnih centrih SZDL je bilo nad 160 preda-, vanj, ki jih je obiskalo 10.800 poslušalcev. Seveda pa to ni bila edina dejavnost. K temu velja prišteti še seminarje za člane delovnih kolektivov, formiranje treh oddelkov večerne politične šole (od katerih sta dva oddelka zelo uspešno končala). Prav tako je pred nekaj dnevi uspešno končala z enim oddelkom sindikalna politična šola. Pri analizi so tudi ugotovili, da je že precejšnje število izobraževalnih centrov pri SZDL pripravilo obsežne programe za novo .obdobje izobraževanja. V novem izobraževalnem obdobju bo Delavska univerza organizirala tudi tečaje za učenje tujih jezikov, za sedaj v dveh ali morda tudi treh oddelkih. M. F. • ITAS, KOČEVJE: Osnovali bodo izobraževalni center Delavski svet industrije transportnih sredstev ITAS - Kočevje je na zadnjem zasedanju razpravljal o kadrovanju in nadaljnjem strokovnem izobraževanju. Ugotovil je, da je potrebno sistematično izobraževati kader glede na nadaljnje naloge podjetja. Izhod za pospešene j še izobraževanje je — po njegovem mnenju — samo v osnovanju izobraževalnega centra. Najhitrejše in najcenejše izobraževanje kadrov je — izobraževanje na delovnem mestu. Zato je sklenil osnovati izobraževalni center in temu priskrbeti potrebne prostore in učne pripomočke. V. D. Prodajni servis ZADNJE MODNE NOVOSTI SI OGLEJTE V MODNI HIŠI Ljubljana — Cigaletova ulica ZA POMLAD IN POLETJE 7dni v sindikatih . .. .. ■ KAMNIK — Člani občinskega sindikalnega sveta Kamnik so na zadnji seji obravnavali priprave na polletne konference sindikalnih podružnic in na letno skupščino občinskega sindikalnega sveta, ki bo jeseni. Občinsko sindikalno vodstvo meni, da bodo morale sindikalne podružnice na svojih zborih posvetiti največ pozornosti aktualnim vprašanjem s področja gospodarjenja. Mednje sodijo zlasti priprave na izdelavo sedemletnih načrtov gospodarskega razvoja in družbenih planov za prihodnje leto. Posebno skrb sindikalnih podružnic bodo v bližnjem obdobju terjali tudi statuti delovnih organizacij. Kaže namreč, da se v nekaterih podjetjih vse preveč zanašajo na neka navodila oziroma recepte, ki naj bi jih posredoval nekdo izven kolektiva. Se vedno pa je premalo lastnih pobud in iskanja najustreznejših rešitev. Na seji so govorili tudi o potrebi, da bi se občinski sindikalni svet bolj poglobljeno ukvarjal s posameznimi področji v komuni, kot se je doslej. Zato so se odločili za postavitev posebnih strokovnih odborov, ki bodo odgovarjali za zbiranje problematike s svojega področja. Zaenkrat so se odločili samo za strokovni odbor sindikatov v industriji in rudarstvu, kasneje pa bodd formirali še odbor za družbene službe in ostale odbore. F. S. PTUJ — Sodelovanje med komunami Ptuj ter Čakovec in Varaždin je vsekakor zgleden primer za skupno ustvarjalno prizadevanje. To sodelovanje postaja že tradicionalno in se manifestira zlasti v organizaciji skupnih prireditev pod naslovom »teden bratstva in prijateljstva«. Letos so že drugič skupno organizirali ta teden v Varaždinu. Občinski sindikalni sveti treh komun pa so dali nove pobude za nadaljnje skupno delo. Na nedavnem skupnem posvetovanju so se zavzeli za ustanovitev stalne konference treh občin. Stalno konferenco, ki naj bi predvsem utirala pota še uspešnejšemu sodelovanju na go* spodarskem in drugih področjih družbenega življenja, bodo sestavljale občinske delegacije z enakim številom članov. Predsednik stalne konference bo iz tiste občine, kjer bodo prireditve »tedna bratstva in prijateljstva« prihodnje leto; letos torej iz Čakovca, ki je prevzel organizacijo teh prireditev za prihodnje leto. Predvideno je tudi formiranje stalnega odbora s predstavništvi treh komun. Ta odbor bo skrbel predvsem za sodelovanje na kulturnem, prosvetnem, umetniškem, turističnem, športnem in telesno-vzgo.jnem področju. Tako bo organiziral medsebojna gostovanja gledaliških ansamblov in sekcij DPD Svpboda, skupne razstave, izlete, kulturne prireditve in srečanja občanov. Na posvetovanju so še priporočili občinskim skupščinam, naj tako zasnovano sodelovanje med tremi komunami uzakonijo tudi v svojih statutih. -ok- .Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllN OCENE O GOSPODARJENJU • OCENE O GOSPODARJENJU • OCENE O GOSPODARJENJU ® OCENE O GOSPODARJENJU • OCENE O GOSPODARJENJU $ OCENE • LITIJA: Razprava o sedemletnem perspektivnem, načrtu Tako kot v ostalih občinah v Zasavju je tudi občinska skupščina v Litiji pred dnevi razpravljala o izdelavi sedemletnega perspektivnega načrta o gospodarskem razvoju. Skupščina je imenovala 15-članski odbor in 6 komisij za izdelavo osnutka pespektivnega plana. Udeleženci so tokrat opozarjali, naj v delovnih organizacijah ob izdelavi sedemletnega perspektivnega načrta predvsem prouče: kakšen je dosedanji razvoj proizvodnje in kakšen naj bi bil vnaprej glede na potrebe, zahteve, izbire in kakovosti izdelkov tako na domačem kakor na tujem trgu. Hkrati ob tem naj bi sestavljavci načrtov pozorno proučili dosedanje gibanje proizvodnih Stroškov, izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, odpravljanje »ozkih« grl in ob načrtovanju naj bi upoštevali razvoj moderne tehnologije. Na osnovi teh in še drugih pokaza- teljev naj bi se odločali za nadaljnje investiranje. Hkrati ob vsem tem, je bilo rečeno v razpravi, naj tudi v nobeni delovni organizaciji ne prezrejo sedanjih in bodočih potreb glede kadrov. Delovne organizacije naj bi sestavile svoje perspektivne načrte do zaključka leta. V večini litijskih delovnih organizacij so že imenovali komisije za izdelavo perspektivnih načrtov. V nekaterih delovnih organizacijah, na primer v Litijski predilnici, Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji in v Lesni industriji so že izdelali idejne osnutke načrtov. V Litijski predilnici nameravajo povečati zmogljivost predilnice od dosedanjih 30.000 na 40.000 vreten. Medtem ko so lani izdelali 350 ton sukane preje, mislijo v prihodnje povečati proizvodnjo tega izdelka na 2000 ton. Z novo previjalnico se mislijo uvrstiti tudi med,izvoznike, in sicer s tem, da . bi previjali prejo na drugačno debelost. Razmišljajo tudi o proizvodnji sintetičnih vlaken. V Industriji usnja mislijo predvsem povečati proizvodnjo krzna in krznene kohfekcije. V Lesni 'industriji računajo na skoraj enkratno povečanje proizvodnje v mizarskem obratu, razen tega pa si • obetajo, da se bodo lahko uvrstili med izvoznike. V omenjenih delovnih organizacijah ugotavljajo, da bodo lahko povečali bruto produkt ob sorazmerno majhnem vlaganju investicijskih sredstev za nadaljnje povečanje zmogljivosti. —k • HRASTNIK: Načrti za gospodarske in negospodarske investicije Za dogajanje v zadnjem obdobju je za hrastniško občino predvsem značilna krepitev gospodarstva. Proizvodnja vsako leto bolj narašča. Letos bo na primer v primerjavi z lanskim letom kar za 20 °/o večja, kar je nedvomno posledica precejšnjih investicijskih vlaganj v gospodarstvo, predvsem v industrijo. Tako so v hrastniške obrate Rudnika rjavega premoga Tr- bovlje-Hrastnik investirali milijardo 626,000.000 dinarjev in sicer za odpiranje novega obrata na Dolu ter za izboljšanje proizvodnih razmer in modernizacijo proizvodnje. V hrastniški Steklarni so za dosedanja rekonstrukcijska dela porabili 831 milijonov din. Tudi v prihodnje menijo nameniti v Hrastniku osrednjo pozornost nadaljnji krepitvi gospodarske moči komune. V Steklarni v Hrastniku bodo do konca leta 1965 podaljšali proizvodno halo, uredili novo peč s hladilnimi napravami, uvedli kurjenje z mazutom, uredili skladišča gotovih izdelkov in tudi modernizirali in mehanizir rali notranji prevoz. S temi investicijami bi povečali celotni dohodek od 2183 milijonov din na 3296 milijonov din, izvoz pa od 650.000 dolarjev na 1,040.000 dolarjev. Tudi kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov ima v načrtu nadaljevanje rekonstrukcije, pri čemer bi pri povečanju števila zaposlenih za 80 bila vrednost proizvodnje večja za nadaljnjih 1780 milijonov dinarjev. In kako je na področju negospodarskih investicij? V načrtu je začetek gradnje kulturnega doma, priprava načrtov za gradnjo zdravstvenega doma, z gradnjo pa bi začeli prihodnje leto. Letos bodo pa začeli še z gradnjo kopališča, v zgornjem Hrastniku z gradnjo trgovskega obrtnega centra, ki ga bodo gradil; tri leta, v prihodnjih dveh letih pa bodo zgradili sodobne trgovske lokale tudi za potrebe prebivalcev spodnjega Hrastnika. -k- 0 ZASAVJE: Letni plani bodo doseženi Ko so v teh dneh zasavske občinske skupščine pregledovale polletne dosežke delovnih organizacij, so ugotavljale, da so bila prizadevanja delovnih kolektivov — ob upoštevanju objektivnih težav zaradi zime, pomanjkanja železniških vagonov in pomanjkanja nekaterih vrst reprodukcijskega materiala — uspešna. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta je proizvodnja večja na primer v Za- gorju ob Savi za 10,94 %,■ v Trbovljah za 15,2 °/o itd. Doseženi polletni proizvodni uspehi zasavskih delovnih kolektivov kažejo, da bodo planska prizadevanja ob koncu leta zagotovo izpolnjena, ker je v štirih zasavskih občinah — v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji — proizvodnja v drugem polletju precej večja od dosežene proizvodnje v Pf' vem polletju. Nekoliko manj so zadovolji' vi izvozni dosežki zasavskih delovnih organizacij. V precej merih je izvoz (samo posredn1 — brez neposrednega) pod pred' videvanji. Ko so člani novih občinskih skupščin v Zasavju prvič raZ' pravljali o dosežkih delovni11 organizacij, razprave niso bi’® tako živahne, kot je bilo sice* pričakovati. Člani novih občin' skih skupščin so namreč prvl razpravljali o dosežkih P«s?' meznih delovnih organizacij 1,1 o gospodarstvu, pred tem pa s° jih premalo podrobno in naz°r no seznanili s stanjem in Prglo, na kateri si lahko razbral napis: ZAUPANJE ZA ZAUPANJE DAJ, z nemškim Železom hiše postavljaj. i Kerze se je znašel sredi žarometa, ki metal1 svetlobo na rotirajočo kroglo _ njegov obraz je bil videti sredi sle-de”- • zarlcov modrikast, kot posut z ma-ot.Zl in razpokan. Še zmeraj je s pogledi i Paval množico. Toda moža, ki ga je *aL ni več našel: tistega Michaela Mei-rsa, o katerem so vsi menili, da je mrtev. . In njegova smrt je bila smrt, pri kateri ka rt*16* on — tovarnar Willy Kerze in n čudat za z vezni križec za zasluge kar s°tiden delež... v.,Pod visokimi okni je dremal pomladni f. ,er- Z lesenim opažem obložen prostor in t yonierenčne sobe je bil preveč segret suk •• 80 ®i trii6 izmed gospodov slekli so n i,^6- Ka lestvi gospodarskega čudeža Prilezli komaj do srednjega klina. Druga 'Tovariši 24 trojica, nasproti tej prvi, se je vzpela že nekoliko više. -Sedela je taka, kakršna je prestopila prag hotela »Tri krone«: v po meri ukrojenih oblekah in s čvrsto zategnjenimi kravatami. Niti med svojimi starimi tovariši se ni znala več sprostiti. »Torej, prijatelji,« je preprosto in kot vselej s kratkimi rokavi pričel Schulz, »pa pričnimo«. Glave so prikimale, kozarci so popotovali k ustnicam: Schulzev s pivom znamke »Krongn-Bier« in Willyja Kerzeja s trpkim Rheine-Bergen-Pils. Prevoznik Bennicken je v mtinehenski Bofck zlil Šilce danskega žitnega žganja, lastnik pogrebnega zavoda Frammler pa se je kot običajno držal z ledom ohlajenega višnjevca v kozarcu za vodo. Hotelski direktor Martin Hirsch si je izbral svetlordeče vino iz Anjouja. No ja, že kot navaden vojak se je razumel na dobre reči. »Tovariši,« je dejal Dr. Konrad Gisenius in pogledal od moža k možu. »Kadar sem sredi naše resnične vztrajne in trdne druščine, me vselej prevzameta ponos in zadovoljstvo. Srečali smo se nekoč v težkih, toda nepozabnih časih. Do danes smo se vzgledno obdržali skupaj... Kar nam je resnično v čast!« »In sem ter tja tudi v korist,« se je muzal Frammler. »V moralnem smislu, gotovo!« Dr. Gisenius se je prizanesljivo smehljal. »Saj me razumete... Preden se lotimo nenavadnih reči, ki so nas prisilile, da smo se danes zbrali, bi hotel samo opozoriti na naše dobro, medsebojno tovarištvo.« »Nenavadno, zares,« je menil Martin Hirsch. »Ne zgodi se vsak dan, da nekdo po petnajstih letih vstane iz groba povsem zdrav in čil.« | > 31 Mar ni, prijeten takle izlet v dvoje? Zdaj, ko je TOMOSOV COLIBBl postal vozilo za dva, si še vi lahko privoščite tak užitek. Ne pozabite: tudioCOLIBRI je ena tistih trdnih vezi, ki druži dva prijatelja! TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER lovariš’ 25 Samo Schulz se je potolaženo smehljal predse. Torej se ni zmotil! Schulzi se navadno ne motijo! Že kot podoficir je veljal \ ip. dobrega opazovalca. »Vedel sem, kaj delam, ko sem Meinersu določil mladega Bennick&ia.«_ »Kaj si storil?« je vprašal Dr. Gisenius in prisluhnil. »Naročil sem mlademu Bennickenu: -ne zgubi z oči moža, ki sedi zadaj v tvojem avtobusu.« »In ... mu je sledil?« 'je z zanimanjem vprašal Gisenius. »Ne vem. Med tem so mi ja vtepli v glavo, da so se mi prikazali duhovi.« Dr. Gisenius se ni niti za hip obotavljal. Obrnil se je k Bennicenu: »Kje je , tvoj sin?« »S taksijem stoji pred hotelom.« Martin Hirsch je reagiral z običajno urnostjo. Dvignil je telefonsko slušalko in poklical vratarja: »Takoj pokličite Benni-ckena mlajšega. Čaka naj s taksijem pred hotelom.« »Nesmisel, vse skupaj!« je brbljal Frammler. »Ti lahko gotovo najmanj presodiš! Ko bi imel oči v glavi,« se je jezil Kerze, «bi ga bil videl tudi sam!« »Če bi ga bil nagovoril, potem bi bilo vse skupaj mnogo bolj jasno,« je stokal Gisenius. Hirsch se je nasmehnil: »Strahovi na žalost ne govorijo. Tudi na povelja ne u-bogajo. Kot na primer: vojak Meiners, živ z groba nazaj v vrsto.« »Hirsch,« je začel prodirljivo Gisenius, »videti je, da ti daljnosežnost zadeve oči-vidno še nikakor ni prišla do zavesti.« Pogledi so se prizadeto povesili in Schulz je rekel v tišino z globokim glasom: »Tovariši, besedo ima Kerze.« Willy Kerze, lastnik tovarne STABILIZATOR, se je ojunačil. »Vi veste, da nisem kaka plašna stara devica... To pa, kar vam moram povedati, je skrajno premisleka vredno. Vsekakor bi bilo najbolje, če se obrnem nate, dragi Schulz... Upam, da si še nisi. premislil. Ti si vendar predvčerajšnjim zvečer videi na svoji bencinski črpalki nam vsem poznani obraz?« »Če se nisem preveč zmotil...« »Bojim se, da se nisi zmotil! Tovariši, vi že veste, koga je videl?« »Meinersa!« Schulz je prav gotovo s težavo izrekel njegovo ime. Bennicken je s pestjo udaril po mizi. »Pa saj je mrtev, mrtev kot kamen! 2e včeraj sem povedal Schulzu — takrat sem ga videl na svoje lastne oči, kako je mrtev ležal na obronku gozda!« »Toliko bolje,« je menil Schulz ... »Če si tako siguren, je reč zame urejena.« »Na žalost ni urejena,« je rekel Willy Kerze odločno kot potapljač, ki se pred globino ne sme obotavljati, pa naj že preži v njej morski pes. »Stvar ni urejena ne zate ne zame in ne za nikogar izmed nas. Tudi jaz sem namreč videl Meinersa! Včeraj pri otvoritvi razstave gradbeništva. Stal je le nekaj metrov od mene. Napotil sem se proti njemu ... toda komaj da me je ugledal, že se je obrnil in potem sem ga izgubil v gneči...« Slišalo se je, kako Kerze globoko diha. »Zato sem vas. tovariši, zaprosil, da pridete semkaj...« % »Živio,« je nazdravil Hirsch in dvignil kupico. »Na truplo, ki je indentificirano / vso natančnostjo!« - Pa nihče ni pil. Na obrazih sta se zrcalili groza in prepadenost. Malomarnost? Stadion so gradili desetletje in pred dnevi bi ga morali odpreti. Svečano. Pa sta nesreča v Skopju in splošno žalovanje premaknila datum otvoritve za nekaj dni. Vendar, kakšna bi bila ta otvoritev, se vprašujejo Kranjčani? Saj je bilo tistega dne, ko naj bi otvorili športno igrišče, vse prej kot pripravljeno za to slovesnost. Teniških igrišč bi moralo biti šest, urejeno je bilo le eno. Da bi jih moralo biti šest, kažejo načrti in pa kupi ugaskov, ki jih niso uspeli poravnati. Velika tribuna za gledalce pri nogometnem igrišču še ni pokrita. Betonski nosilci nemo štrlijo v nebo in kažejo, da jim manjka kapa. Odkrili naj bi tudi spomenik padlim športnikom. Podstavek pa je bil na eni strani in kip na drugi. Če bi se kdo zadel obenj, potlej bi od kipa bržkone ne ostalo veliko. Podprt je bil le z dvema deščicama. Takih in podobnih primerov pa je bilo videti še obilo. — Pa kakšna naj bi bila to otvoritev... Se dobro, da so jo preložili...- Kranjčani so dolga desetletja čakali na svoj športni park, slikali so si ga v mislih in » njem govorili na ijš&ft' niestih... Zdaj pa naj m ga otvorili s takimi pomanjkljivostmi... Če že ne drugega, obstaja nevarnost, da teh pomanjkljivosti ne bi uspeli odpraviti še nekaj naslednjih let. Tako namrevr,kaž&-praksa od drugod. In tako bi se celo utegnilo zgoditi, da bi desetletnico športnega parka proslavljali s podobnimi pomanjkljivostmi kot so bile one ob otvoritvi. Škoda talentov Da smo v našem smučarskem športu polagali največ upov prav na skakalce, o tem menda ne kaže izgubljati besed. Že, res, da smo bili prenekaterikrat razočarani, a naše zaupanje v mlade skakalce se ni docela omajalo. Vedno smo namreč rekli — no, če ni bilo letos, bo pa prihodnje leto. Saj so fantje še mladi. In kako bo letos? Sicer nisem prerok; a po tem, kako se nekateri pripravljajo (predvsem tisti, ki so največ obetali) kaže, da bo letos še manj veselja kot ga je bilo preteklo le- t>OZOR ' OBVEŽ&M VRBMDMSb t 1 to. Le nekaj mladincev in Pečar se spuščajo po umetni skakalnici na Mostecu. Nekaj jih je šlo k vojakom, nekateri (med njimi tudi Jemc) pa vso stvar jemljejo tako neresno, kot da bi hoteli s skakalnim športom prenehati že jutri. In to sedaj, ko so kot skakalci v najlepših letih. Z eno besedo — škoda talentov. In še — ne pozabimo, da letos tečejo priprave za olimpijsko leto! * l 'P iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii® 1 | | Ob delavskih j športnih igrah v Postojni | = % H Športne igre delovnih g = kolektivov iz Postojne 0 g še potekajo. Pred leti | §} je dal pobudo zanje ob- 0 |§ činski sindikalni svet, % g danes pa so postale že 0 H tradicionalne in močno 0 g priljubljene. Seveda je 0 g osnovni namen šport- 0 |§ nih iger množičnost, 0 g vendar ne moremo za- 0 E meriti tekmovalcem, da 0 H se v tovariški in dostoj- % H ni športni borbi borijo 0 = za čim boljše rezultate. 0 H Doslej poznamo sle-. | g deče zmagovalce v po- 0 g sameznih panogah: , | S 1. odbojka — moški: 0 I 1. LIV Postojna, 2. 0 s Kmetijska zadruga, 3. | g Vojne ustanove; 0 M 2. odbojka — ženske: g g 1. 2TP, 2. Banka Po- g g stojna, 3. Splošno tr- | g govsko podjetje Postoj- 0 1 na; > j = 3. streljanje, z zračno | g puško: 1. Kmetijska | g zadruga Fostpjna, 2. g g LIV Postojna, 3. Gozdno 0 g gospodarstvo Postojna; 0 g 4. vleka vrvi: 1. Kme- ,0 g tijska zadruga Postojna, 0 g 2. Splošno trg. podjetje | g Postojna, 3. Javor Pre- g g stranek; g 5. balinanje: 1. Javor g g Postojna, 2. ŽTP Po- 0 § stojna, 3. Splošno trg. | g podjetje Postojna, g V najbolj priljublje- g g ni disciplini, balinanju, g g je nastopilo 42 ekip- 0 g Največ ekip so prijavile g g naslednje delovne orga- | g nizacije: Splošno trgov- g g sko podjetje 6 ekip, že- g g lezničarji 4, kmetijska | g zadruga 3 itd. g Največ zanimanja je | g vzbudila prav ta šport- g g na panoga. Vsa tekmo- | g vanja v balinanju so | g bila na igrišču balinar- g g skega društva »Sovič« g g Postojna, kar pa ni bila 0 g najboljša rešitev, saj so | g se predtekmovanja pre- 0 H več zavlekla. V bodoče | g naj bi uporabljali oboje 0 g igrišč v Postojni, da ne g g bodo tekmovalci po ne- 0 H potrebnem izgubljali g g čas. H Organizacijama sploš- 0 g no ni bila najboljša. Ni' 0 g koli ni bilo jasno raz- | g vidno, kdo nastopa za | g posamezno delovno or- | g ganizacijo, oziroma z® 0 = posamezno ekipo. Vide' g g li smo primere, ko- so | g posamezniki izpadali že 0 g v predtekmovanju, Pa 0 g so potlej vseeno nasto- 0 g pali v najboljših ekipah g g v finalnem tekmovanju- | E. PROGAR | UIIIII!IIHUIIUIUIIii(lilillill!IIIIIHUHtmilillUIII(iliHH|llll|fllil18 prosti, kaj je to re-4F Hk kreacija? 8| 9 Če imamo komisijo za rekreacijo? Nima-mo je. Za moto sem pripisal dva stavka, ki terjata pojasnilo. Pravzaprav jih razumem. Koga... ? Gradbince. Težko je z njimi govoriti o rekreaciji. Težko o tisti, ki naj bi jo imeli v času odmora med delom in gotovo še teže o tisti, ki naj bi jo organizirali v prostem času... Težko zaradi tega, ker gradbinci ne poznajo prostega časa v takoimenovani gradbeni sezoni. Delajo osem ur in potlej popoldne še pet ali šest. Kdo bi se oziral na predpise o nadurnem delu, če pa so potrebe. In po vsem tem tistim, ki so delali na dan dvanajst ali trinajst ur, ne preostane drugega kot da po končanem delu ležejo. Kdo bi zdaj mislil še na neko rekreacijo, na sprostitev. Kaj pa nedelja? Takrat se bo treba naspati, spočiti za naslednji teden, ki bo prav tako naporen kot je bil tisti pred njim. »Sicer pa,« mi pojasnjuje inženir pri kranjskem Projektu, »saj naši delavci niso prišli na sezonsko delo zaradi tega, da bi karkoli počenjali. Delajo ... Zdaj, ko je sezona, nekaj manj kot dva šihta. Sami to terjajo. Hočejo zaslužiti...« Naj zdaj to misel navežem ha začetek. Težko je z gradbinci govoriti o rekireacjji, ker jim je ta beseda večkrat prava neznanka. O tem se lahko prepričaš, če greš na gradbišče med delavce in jih povprašaš: kako je pri njih razvita rekreacija, kdo skrbi zanjo? In delavci molče. Tako na gradbišču kranjskega Gradisa, tako delavci pri Obnovi, ki zidajo nov center v Šiški, tako oni pri hotelu Lev, tako pri kranjskem Projektu ali Novogradnji. Bolje je pri Ingradu v Celju, novomeškem Pionirju in morda še pri mariborskem Konstruktorju ... Vendar slika povsod ni tako medla. Ponekod so tudi gradbinci vendarle pričeli z rekreacijo. So pa kaj hitro spoznali, da so zanjo navdušili le peščico ljudi, peščico tistih, ki čez dan sedijo v pisarni, medtem ko delavcev iz gradbišč v svoje vrste pogosto niso uspeli ali piso znali pritegniti. In, medtem ko ponekod razmišljajo, kako bi stvar obrnili na bolje, se drugod spet zadovoljujejo z miselnostjo, da bo večina delavcev na zimo tako odšla na svoje domove. In zato naj sedaj, dokler so pač v podjetju — delajo. Saj to celo sami delavci zahtevajo ... SAJ IMAMO ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV Tako mi pravijo v posameznih delovnih organizacijah. Gradbinci imajo res športne . • igre, ki jih združujejo na vsakoletnem tekmovanju v organizaciji enega od gradbenih podjetij. Zg pred sedmimi leti so se gradbinci iz vse Slovenije odločili za ta medsebojna srečanja. Toda, zakaj so bile te igre ustanovljene? Mar ne zato, da bi nanje vsako leto prišli le najboljši, ki bi jih^ izločila posamezna množična Tekmovanja po "posameznih delovnih organizacijah? No, žal pogosto temu ni tako. Na taka tekmovanja čedalje pogosteje odhajajo kar tisti, ki bodo popoldan v pisarni svoje delo lahko nadoknadili. Oni pa, ki s težkimi »matarkami« hite po majavih odrih, ki se jim krivijo hrbti in trpi hrbtenica — navadno ostajajo -ob strani. Seveda so tu tudi svetle točke: Ingrad, Konstruktor, nekatere enote Gradisa... a kot celota je stvar vendarle taka, kot sem jo opisal. Tu bi morale komisije za rekreacijo, ki delajo v sklopu sindikata, seveda veliko več napraviti. In to kljub temu, da se večina temu upira, ker ji ni mo-' goče vzbuditi zanimanja za kakršno koli sprostitev, ker večino zanima le zaslužek, kot mi na uprayah " sameznih gradbišč iradi povedo. ŠPORTNI DAN PRI GRADISU Tako pravijo dnevu, ko se srečajo športniki vseh Gradisovih enot na vsakoletnem tekmovanju. Letos se bodo zbrali 17. avgusta ha Jesenicah in določili, kateri najboljši bodo potlej Gradis predstavljali na slovenskem prvenstvu gradbincev. »Vse lepo,« pravi predsednik komisije za rekreacijo pri upravi podjetja, »toda vprašanje je, kakšne zastopnike bodo poslale na to tekmovanje nekatere naše enote. Bodo svoje predstavnike izbrale na podlagi poprejšnjega izbirnega 'tekmovanja njihove enote ali pa jih bodo kar administrativno določili? Upoštevati moramo, da je zdaj v teku gradbena sezona in vsak dan je vražje dragocen. Tako ponekod ne bodo imeli časa pripraviti svoje tekmovanje, drugod spet ne bo zanimanja...« Sredi poletja na Mariborskem otoku... GRADBINCI IN REKREACIJA • v/ kot na začetku Tako pravi predsednik komisije za rekreacijo pri sindikatu Gradisa, Obenem pa ne pozabi povedati, da so rekreacijo sicer hoteli že, razširiti, da pa zdaj ugotavljajo, da jim vse skupaj le uhaja iz rok. Vprašanje je, kako v gradbeništvu sploh razvijati rekreacijo. Na delovnem mestu? Skorajda ni mogoče. Dnevna rekreacija tako odpade. Kaj pa tedenska? Ni zanimanja. Namesto na izlete, ostaja večina ob nedeljah raje v posteljah. Nekaj bolje je tako le z letno rekreacijo, med dopustom, ko vsaj nekaj sto delavcev preživi svoj dopust ob morju. Na Jesenicah pa se bo 17. avgusta vendarle zbralo nekaj nad 400 športnikov in 60 jih bo potlej odšlo na glavno prvenstvo gradbincev. Zanimivo bi bilo pogledati, koliko bo med nastopajočimi tistih, ki so prišli, da ne rečem, naravnost z zidarskega odra in koliko bo na tekmovanju tehničnega kadra. Da bo prvih kaj malo? Bore malo, mi odgovarjajo. Pa zakaj to? Poglejmo si‘spet primer Gradisa. V delovni organizaciji je trenutno zaposlenih nekaj ned 5300 delavcev, ki so raztreseni širom po Sloveniji. Od te skupne številke jih bo na zimo ostalo le 2000, od tega 1400 zaposlenih — samo tehničnega kadra, ki je v podjetju že leta in leta. Ostali -pa bodo odšli in prihodnje leto se večina ne bo vrnila. In ker v podjetju to vedo, se posameznikom v teh mesecih gradbene sezone ne skušajo približati, ker se’ jim to pogosto ne ždi potrebno ... KOMISIJE PA NIMAMO! Medtem ko imajo pri večjih gradbenih podjetjih komisije za rekreacijo, ki delajo v sklonu sindikata, pa v manjših kolektivih pogosto nimajo niti tega. Zato sta tudi oddih in rekreacija v večini primerov še vedno na začetku. • Pri kranjskem Projektu mi predsednik upravnega^ odbora pove, da rekreacije nimajo razvite, ker je v dani situaciji to, če že ne nemogoče, pa vsaj zelo težko izvedljivo. Delo priganja, tako da na nekatere stvari ne uspejo misliti, čeprav vedo, da bi bilo to potrebno. • Pri Novogradnji, ki združuje manjša gradbena podjetja iz Kranja, Tržiča, Kamnika in Portoroža, mi predsednica sindikalne podružnice za Kranj — Ivica Bumbar odgovarja približno tako kot sogovornik iz Projekta. Pri njih, kolikor je šport kaj razvit, velja to le za strelstvo, sedaj pa gradijo še nogometno igrišče... To je tudi vse. • Pri Gradbincu v Novi Gorici so sicer precej povečali skrb za svojega delavca. Zgradili so lastni samski dom in tako bodo povsem skušali odpraviti fluk-tuacijo. Za boljšo vsesplošno vzdržljivost delavca pa niso napravili kaj omembe vrednega. • Pri Ingradu v Celju imajo svoje športno društvo, kjer so včlanjeni delavci istoimenega podjetja. • Pri Konstruktorju v Mariboru so odprli pri ambulanti poseben oddelek, ki odkriva poklicne bolezni in skuša pri odstranitvi le-teh pomagati... • Itd. Tako je z gradbenimi podjetji po Sloveniji. Vsako leto se zbero na svojih športnih igrah in to je za večino kolektivov tudi vsa rekreacija. Potrebovali pa bi veliko več. Če bi bilo sploh kje treba ( in ker je treba) razviti rekreacijo, to v največji meri velja prav za gradbince, ki opravljajo svoje enolično in težaško delo, tako danes kot jutri, tako tedne in leta... Zaradi enostranosti dela jih veliko dobi poklicne bolezni in jih večina niti ne skuša omiliti... Ne, zakaj bi ponavljal tolikokrat izgovorjene besede. Iz suhih priporočil bi bilo treba preiti h konkretni akciji. Bržkone ne bi bilo odveč, da bi se nad temi problemi kdaj pa kdaj zamislili tudi aktivi komm nistov in člani sindikalnih podružnic po gradbenih kolektivih. ' JANEZ GOVC ...in na obali Istre 4. komuna KRANJ komuna VELENJE komuna IDRIJA 3. komuna JESENICE Komuna Kranj praznuje Velik napredek na vseh področjih gospodarstva in družbenega življenja v občini - Industrija modernizira svoje proizvodne obrate in se usposablja za uspešnejše obvladanje notranjega trga ter za še bolj učinkovit prodor na zunanja tržišča. Tako »Iskra« gradi v Kranju novo tovarno za telefonijo, IB1 je z avtomatizacijo tkalnice in povečanjem predilniških kapacitet postala specializirana tovarna za proizvodnjo gradlja v Evropi, »Tekstilindus« je že izvršil številne rekonstrukcije v predilnici in tkalnici, še nadalje pa zamenjuje stare tkalne stroje s sodobnimi avtomati - »Sava« pa leta 1965 po končani rekonstrukciji na Gašteju postala pomembna tovarna tehničnih gumijastih izdelkov v Evropi - Čedalje večji vzpon doživlja tudi obrt kot spremljevalka in dopolnjevalca industrijske proizvodnje - Trgovina s koncentriranimi sredstvi v združenih podjetjih obnavlja lokale in nabavlja sodobno opremo - V korak z njo gre gostinstvo - Tudi v družbenem življenju je opaziti mlado vrenje - Na občinski praznik so v Kranju slovesno izročili svojemu namenu novi športni stadion - Dokaz o napredku gospodarstva v občini je tudi Gorenjski sejem s širokim in bogatim asortimentom razstavljenega potresnega blaga - Zlasti si velja ogledati pločevinasto garažo KOP Kranj za fička, ki stane manj kot 100 tisoč dinarjev - Na svidenje torej v Kranju, na Gorenjskem sejmu! I *VXxW\v Občina Kranj se uvršča med zelo razvite komune Jugoslavije. Šteje 49.000 prebivalcev, 19.600 zaposlenih, meri 452,8 kvadratnih kilometrov in je močno industrijsko središče. Najbolj razvite in najpomembnejše so tekstilna industrija, elektrotehnična in finomehanična, gumarska ter čevljarska industrija. Zato je tudi razumljivo, da je bil delovni kolektiv tovarne gumijevih izdelkov Sava med prvimi v Sloveniji, ki je leta 1950 prevzel proizvajdlna sredstva v svoje upravljanje, in da- so bili prav v občini Kranj leta 1955 postavljeni temelji novega komunalnega sistema. Za povojno obdobje je značilna intenzivna industrializacija, kar je povzročilo usmeritev vse delovne sile v industrijo. Rezultat tega procesa je, da je sedaj v občini le še 13,2 % kmečkega prebivalstva. Porast aktivnega prebivalstva izven kmetijstva je narekoval tudi večje napore v stanovanjski gradnji. Tako je bilo v zadnjih petih letih zgrajenih letno 200 do 300 stanovanj. Razen tega pa je bilo treba zadovoljiti potrebe občanov tudi na drugih področjih družbenega življenja: zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture in prosvete. Gospodarsko najmočnejša je v občini tekstilna industrija, ki ima že štiridesetletno tradicijo. Prve tekstilne tovarne so bile namreč ustanovljene v Kranju kmalu po prvi svetovni vojni, nakar so se postopno razvijale, dokler se niso po osvoboditvi združile v enotna, gospodarsko sposobna podjetja. Danes obstajata dve močni podjetji: »Tekstilindus« in IBI Kranj. V tej panogi je zaposlenih 3725 delavcev, ki ustvarijo 20,7 % nacionalnega dohodka občine. Nadaljnja rekonstrukcija ih avtomatizacija te industrije bo zagotovila njeno širše vključevanje v zunanja tržišča. Čeprav najmlajša, se je elektrotehnična in finomehanična industrija v kratkem razdobju po osvoboditvi uspešno uveljavila na domačem in zunanjem trgu. Tovarna »Iskra« danes zaposluje več ko 3400 delavcev, v narodnem dohodku občine pa je udeležena v nekoliko manjšem odstotku kot tekstilna industrija. V procesu sodobne integracije je podjetje Preraslo okvire občine in sedaj združuje več tovarn in obratov v okviru SRS in celo izven SR Slovenije, skratka vso elektrotehnično industrijo SR, Slovenije. Tovarna proizvaja električne merilne naprave, telefonske aparate in centrale, kinoprojektorje, vrtalne stroje, avtoelektrično opremo, selenske usmernike itd., po- membno vlogo pa odigrava na področ-avtomatizacije in elektronike.-Pomembna je ugotovitev, da bo tovarna s predvidenim povečanim izvozom v celoti krila uvoz reprodukcijskega materiala. Prelomnica za tovarno gumijevih izdelkov »Sava« Kranj je bilo leto 1958, ko je začel delovni kolektiv s široko rekonstrukcijo podjetja. To je omogočilo specializacijo v proizvodnji pnevmatike in proizvodnjo gumastega tehničnega blaga. S svojimi izdelki se je podjetje uveljavilo tudi na mednarodnem trgu in iz leta v leto povečuje izvož. Zavidljivi uspehi delovnega kolektiva pa so tudi rezultat sodobne organizacije dela in sistematičnega izobraževanja zaposlenih. Tako na notranjem kot na zunanjem.trgu se- je uveljavila industrija obutve »Planika« Kranj, predvsem z lahko obutvijo z gumijastimi podplati ter vulkanizirano obutvijo. Nič manjšega pomena so tudi manjše delovne organizacije, kot lesna, kovinska, kemična industrija in industrija gradbenega materiala, ki zaokrožujejo gospodarsko celovitost Kranja. Družbena kmetijska proizvodnja je v zadnjih letih pokazala vidne uspehe. Razlog za to je specializacija proizvodnje in povečanje kmetijskih površin v družbeni lasti. Osrednje mesto zavzema Kmetijsko gospodarstvo Kranj, ki postaja vse bolj nosilec modernega kmetijstva in s tem gospodarskega uspeha. Zato pa ima tudi ekonomske pogoje za na- daljnjo razširitev kmetijskih površin in za povečano proizvodnjo. V letošnjem letu gradi farmo za 10.000 bekonov, mlečne farme itd. Kranj sodi tudi med turistične kraje. Tako za domače izletnike kot za tuje turiste je nekaj zanimivosti, J & • i « <» *> :>< » «5 * * «?««■»«■» S - .1 w. ____JL • ISKRA je glede vsega tega doslej storila tisto, kar je mogla. Razu 1-ljivo pa je, da zahtevajo prizadevanja za uvajanje avtomatizacije v našo industrijo velik kvaliteten skok tako v proizvodnji materialnih sredstev kakor tudi pri »proizvodnji duhovnih dosežkov«. Do pred kratkim še neznani pojem v naši industriji — inženiring — namreč vsebuje harmonično povezavo in prepletanje obojega in je neločljivo povezan s pojmom avtomatizacije. To je področje, kjer — kot povsod po svetu — odločilno vlogo prevzemajo inženirji, tehniki in drugi delavci-specialisti. : i I Pogled na tovarno Iskra v Kranju ZGODBA O »ISKRI« Kot mnoga naša najmočnejša podjetja tudi Iskra dolguje svoj nastanek naši revoluciji. To, da je bila v sedanjih prostorih kranjske Iskre pred drugo vojno vihro ena izmed mnogih tovarn češkega tekstilnega koncerna »Jugočeška« in da so Nemci med vojno proizvajali letalske dele, ni bilo odločujoče za nastanek današnje Iskre, saj je na enostransko okupacijsko proizvodnjo spominjalo le golo zidovje in nekaj strojev. Odločilen za nastanek tega velikega podjetja je bil kranjski industrijski delavec — proletarec, kateremu je že pred vojno tovarna pomenila vsakdanji kruh. In prav industrijsko izoblikovani duh kranjskega proletariata je pokazal prve in največje uspehe. Stari mojstri so poprijeli za delo. V tovarno so prihajale nove močir 'Tž' gflČSOv so" šb ' vračali; partizani- in drugi borci, ki so svoje orožje zamenjali z orodjem in stružnicami* ljudje, ki v svojem besednjaku niso poznali besede »nemogoče«. Pričel se je veliki proces preobrazbe industrijskih delavcev, zlasti tekstilcev v kovinarje, hkrati pa kmetov in/ dninarjev v industrijske delavce. Ni bilo lahko, toda šlo je. Se so v Iskri ljudje, ki se spominjajo, kako so mojstri, tehniki in delavci ostajali v tovarni po 16 ur in dlje... Kako so jim domači prinašali v tovarno hrano, kot So jo nekdaj nosili stavkajočim ... Kako je prvi direktor Iskre s kolesom prihajal na delo in vsako jutro obšel proizvodne dvorane, vprašujoč, ali bo šlo? Pomagala je tudi skupnost s sredstvi in strokovnimi ter tehničnimi delavci, ki jih je bilo treba izkopati takorekoč iz tal. Tudi druge kranjske tovarne so nesebično prilagale svoja sredstva, da bi vzcvetela industrija, ki naj nudi delavstvu boljši kos kruha. Vsi so prispevali za Iskro in vsi so od nje veliko pričakovali. Tako je nastala Iskra, najprej strojne tovarne in potem tovarna elektrotehničnih in finomehaoičnih izdelkov, ki se je hitro lotila izredno komplicirane in zahtevne proizvodnje. Med prve izdelke, ki so nakazah smer kasnejši proizvodnji, sodi kinoprojektor, ki je živa priča, da »najstarejšim« ISKRINIM delavcem ni manjkalo znanja in poguma za osvajanje tudi takih izdelkov, ki delajo veliko preglavic najbolj reno-miranim svetovnim tovarnam. v \ ANATOMIJA ISKRINE PROIZVODNJE Kar oglejte si sestavne dele projektorja! To je kompliciran stroj, pravzaprav sklop raznih strojev in naprav. In ker je tak stroj med obratovanjem izredno obremenjen, je njegova izdelava še posebno zahtevna. Vsaka sestavna enota je terjala precejšnjo mero industrijske zrelosti, predvsem pa iznajdljivosti in železne vztrajnosti pri dolgotrajnih preizkusih. Toda prav na . podlagi pridobljenih izkušenj so zorele in dozorele ideje o razširitvi prvotne proizvodnje na osrednje panoge — sedanje samostojne industrije. Razčlenitev sestavnih delov projektorja namreč opozarja, da projektor sestavlja množica elementov, ki . jih izdelujejo malone v vseh ISKRINIH tovarnah: ■ pogonski elektromotor je bil zametek industrije elektromotorjev vseh vrst in moči, proizvodnje avtomobilske električne opreme in električnega ročnega orodja (dve tovarni — en obrat!); ■ mehanizem za pomik filma — osnova precizne mehanike; ■ kontrola napajanja — industrija merilnih instrumentov (dve tovarni — dva obrata); ■ usmerjanje pogonskih tokov in napetosti — proizvodnja selenskih usmerniških naprav v tovarni v Novem mestu; ■ naprave za reprodukcijo zvoka — proizvodnja ojačevalnik naprav, zvočnikov, gramofonov, radio in TV - sprejemnikov, industrijske .televizije (s čimer se ukvarjajo tri tovarne in dva samostojna obrata); ■ drobni sestavni deli in elementi — proizvodnja stikal, žarnic, relejev, instalacijskega materiala itd., s čimer se ukvarjajo druge tovarne in obrati. Če prištejemo k temu še proizvodnjo ’ža potrebe telefonije, smo š' tem že opisali proizvodni program tedanje ISKRE! ISKRA, DAJ... Vložena sredstva so zahtevala konkretne rezultate in hitro obrestovan j e. Od razdobja povojne obnove v ISKRO kar naprej dežujejo nujna naročila: dajte1 števce, projektorje, telefonske aparate in centrale, instrumente, usmernike, ojačevalne naprave ... In ISKRA je dajala, ne le za domače potrebe, marveč se je prebila tudi na tuja tržišča. Potrebe in naročila pa so bila tolikšna, da posamezne proizvodne panoge niso našle dovolj prostora v domači tovarni. Tako je ISKRA potrkala na vrata sosednjih občin in okrajev. Potem ko je ustanovila tovarno meril-nil instrumentov v Otočah, je brez oklevanja' usmerila tok svoje proizvodnje tudi tja, kjer gospodarski račun ni obetal hitrega obračanja in obrestovanja vloženih sredstev. Tako je ISKRA ponudila socialno pomoč in vir zaslužka krajem, ki ji razen delovne sile niso mogli nuditi ničesar drugega v zameno za to njeno dejavnost. Kmalu po letu 1960 je ISKRA darovala primorski Goriški novo to-tovarno avtomobilske električne opreme, ki zaposluje več ko 500 delavcev s teh območij in dosega več kot solidne uspehe. Skoraj sočasno je začela z gradnjo tovarne selenskih usmerniških naprav v Novem mestu. Končno pa je prevzela v svoj sklop tudi tovarno elektromotorjev v Železnikih in tovarno urnih mehanizmov v Lipnici, ki jim .vključitev v veliko in močno ISKRO pomeni perspektivo nadaljnjega napredka in rednega dohodka. Novoustanovljenim in priključenim obratom je ISKRA seveda pomagala s strokovnjaki, ki so z veliko vztrajnostjo začeli priučevati novo-došle delavce, da bi jih čimprej usposobili za produktivne ustvarjalce. Tudi tako ISKRA vrača naši skupnosti sredstva, ki jih je od nje prejela ob svojem nastanku. Prijetno pa je slišati, kako tudi na Dolenjskem in Primorskem zdaj govore o »naši ISKRI«... S SEBOJ POVABIM DRUGE VAS JUNAKE... Besede velikega Prešerna so morda najboljši izraz za vlogo ISKRE v času, ko se je pokazalo, da je bodočnost naše industrije v združevanju proizvodnih zmogljivosti in specializaciji proizvodnje. V Sloveniji so tedaj obstajala še tri pomembnejša sorodna podjetja, ki so vsako po svoje prispevala k razvoju slovenske industrije: Industrija za elektrozve-ze, Telekomunikacije in TELA v Ljubljani. Izjemno vlogo, podobno kot ISKRA na Dolenjskem, je odigrala Industrija za elektrozveze, ki je posejala vrsto obratov po Dolenjski in Notranjski. Vsako od teh podjetij je seveda imelo svojo zgodovino, svoje tradicije in tudi načrte za bodočnost. Zato je bilo povabilo ISKRE za združitev pod skupno'streho'sicer ugodno spre- pomoč pri avtomatizaciji drugih podjetij. Vse njene naloge imajo prav revolucionaren vpliv na dejavnost ISKRE in na vsebino njene proizvodnje. Pomenijo namreč premik v industrijski miltrokozmos: od večjih samostojnih proizvodov na področje sestavnih elementov, prilagojenih za razne namene in ki so te- Najnovejši model »Iskrinega« projektorja za normalni film jeto, vendar pa je imelo vsako od podjetij svoje lastne poglede, načrte in obveznosti, ki so terjali trezen premislek in pametno načrtovanje. Razvoj ekonomike doma in po' svetu je povzročil, da za preveliko razmišljanje ni bilo časa. Napredovati ali životariti je bila alternativa, ki je pospešila združitev omenjenih podjetij v »splošno slovensko« ISKRO. To združenje je zdaj skupnost enakopravnih proizvajalnih faktorjev, ki žive in delajo po samostojnem gospodarskem obračunu, vendar na podlagi skupno sprejetih proizvodnih programov. In še nekaj je: novo združeno podjetje naj bi opravilo tudi pionirsko vlogo pri modernizaciji drugih industrij, zlasti z uvajanjem avtomatizacije v našem gospodarstvu. ISKRA IN AVTOMATIZACIJA Kakšna bo vloga ISKRE pri avtomatizaciji, lahko samo slutimo, saj glede tega tudi v razvitejših državah še ni izrečena zadnja beseda. Vendar si je ISKRA že zastavila neposredne smernice: čimbolj avtomatizirati lastno proizvodnjo in nuditi melj sedanjih in prihodnjih naporov pri avtomatizaciji naših podjetij. Dosedanji uspehi na področju stikalne tehnike, uvajanja signalno varnostne tehnike in drugega pomenijo, razumljivo, seveda samo začetek. KADRI IN SPET KADRI... Ob tem spoznanju se je ISKRA odločila za tisto, kar ji edino lahko obeta vsaj kolikor toliko zanesljive perspektive za relativno daljši čas: budno zasledovati sodobne tehnične dosežke doma in v svetu, postopno preiti na ozko specializacijo po proizvajalnih enotah (tovarnah) in prav tako na strokovno specializacijo tehničnih kadrov. Izdelan je temeljit program za tehnično vzgojo kadrov, v samem podjetju in v poklicnih tehničnih šolah ter institutih. V ta namen je določenih nič manj kot 200 milijonov dinarjev za lastne šole, za štipendije, za šolske rekvizite in laboratorije. To so investicije v ljudi, v strokovnjake, ki naj pripomorejo k temu, da bo ISKRA lahko ne samo sledila razvoju sodobne tehnike po svetu, temveč tudi sama prispevala k ustvarjanju tehničnih dosežkov, ki so danes tako ali drugače last vsega civiliziranega sveta. ni mogoče Čakati, kaj bodo STORILI DRUGI, KAJ SE BO OBNESLO IN KAJ NE: DANES LAHKO PRIČAKUJE V POSLOVNEM SVETU KORIST OD NEKEGA TEHNIČNEGA DOSEŽKA SAMO TISTI, KI SE POJAVI Z NJIM KOT PRVI. Za uspešen razvoj in napredek potrebuje ISKRA po okvirnem predračunu blizu 700 visokokvalificiranih in nad tisoč srednje strokovnih delavcev, okrog 500 visokokvalificiranih ter nad tisoč kvalificiranih poklicnih delavcev. Vse to poleg že sedanjih kadrov po tovarnah in v Zavodu za avtomatizacijo! Že sama struktura plana delavcev kaže na to, da gre pri vsem tem za kvalitetne spremembe v kadrovskem sestavu ISKRE, prilagojene potrebam in načrtom podjetja v najbližjem razdobju. Navzlic obširnim in že skoraj povsem izoblikovanim nalogam ima ISKRA danes komaj dobro polovico ustreznih strokovnih delavcev, njene obveznosti do skupnosti in do lastnih ljudi pa rastejo in dneva v dan. Kajti vloge ISKRE na tej etapi njepega razvoja že ne merimo drugače kot z jugoslovanskim merilom. Pa še ta kriterij je , preozek, če upoštevamo, da prehaja ISKRA tudi na področje mednarodne delitve dela kot kooperant močnih inozemskih firm in kot izvoznik kompliciranih tehničnih izdelkov; kot graditelj več tovarn v Indiji, Egiptu, na Bližnjem vzhodu in drugod. V PRETEKLOSTI ISKRE SE ZRCALI NJENA PRIHODNOST Kadar želimo opredeliti vlogo in bodoče perspektive nekega podjetja, navadno »pripovedujemo« s številkami. V našem primeru si z njimi ne bomo dosti pomagali. Če navedemo, da vključuje današnja ISKRA dvanajst samostojnih tovarn in deset proizvajalnih obratov v sklopu tovarn in da je vtem zdaj število zaposlenih že prekoračilo številko 10.000 — verjetno nismo povedali dejanskega stanja. Kajti v nastajanju so še tri velike tovarne, kolektiv pa naj bi se v končni fazi po rekonstrukciji podjetja povečal na kakih 15 do 17 tisoč ljudi. Bruto dohodek naj bi se že do konca naslednjega leta dvignil na 40 milijard pri istem številu zaposlenih. In če vemo, da se je vrednost proizvodnje že v kranjski ISKRI postopoma povečevala od 551.000. 000 dinarjev v letu 1950 na 2.800.000. 000 dinarjev v letu 1962, se zde planirane milijarde povsem realne, celo nekam skromne. Morda pa je najrazveseljivejše dejstvo, da se ponašajo z imenom »ISKRAŠ«, razen že poprej omenjenih, tudi proizvajalci v Vižmarjih, Šentjerneju, Sežani, Mokronogu, Videm-Dobrepolju, Horjulu in Semiču... To je ISKRA v tem trenutku. Zdi pa se, da še ni nastopil tisti čaš, ko bomo o ISKRI napisali kaj več kot to, da je podjetje prihodnosti. •« Kemična tovarna »Exoterm« se je razvila iz nekdanjega nerentabilnega podjetja pralne proizvodnje »Oven« v Kranju. Leta 1958 se je tedgnje vodstvo zaradi iztrošenosti strojnih naprav in slabe konkurenčnosti na trgu odločilo za smelo potezo, za preusmeritev podjetja v proizvodnjo pomožnih sredstev za črno in barvno metalurgijo. Tovrstno proizvodnjo je kolektiv podjetja osvojil v letu 1960. Dotlej so morali livarska pomožna sredstva izključno uvažati. Kmalu so se pokazale ugodne posledice proizvodne preusmeritve: dohodek kot tudi osebni dohodki na zaposlenega so naglo porasli. Druž- beni proizvod se je povečal dvakratno, sredstva podjetja pa trikratno. Cisti dohodek se zdaj deli v razmerju 50:50 na sklade in osebne dohodke, kar je nedvomno velik uspeh- Proizvodni program, ki zdaj obsega več skupin proizvodov, kot lu»-kerite za uporabo v tehnologiji vlivanja jekla, dalje talila za čiščenj6 in odplinjavanje aluminija, bakra ih njunih zlitin, premaze ter vrsto drugih proizvodov, kot so izolacijsk6 plošče, ognjavarne ter ekstremne kape, se bo še znatno razširil. Pr°' izvodnja se bo po obsegu povečale več kot štirikratno, vrednost ,proiz' vodnje pa skoraj petkratno. /.vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxx\xxxxx\xxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'xV DELAVSKA ENOTNOST - St. 30 - 3. avgusta 1963 1NIKA - ' : 'žiiitičSfi Mm I ^XXX^XXXXXXXVVXXXXXXXX\XXXX\XXNXXXNXXV.XX'^XXXVvXXX\XXVNXXXXXXXXV^XXXXXXXXXVvVXXXXXXXXX'XX\Xro>NVX\ »Sava« leta 1965: pomembna tovarna tehničnega blaga v Evropi ^MC»ei>»»XVX^VX>X>X'^XWN^V^^XXXVC?X\X^XVXX>XX>^XXXXXX>XX'XXXXVXNX<>XX'XWX>X\»XVCXXNV« Vezilo, ki ga kolektiv »Planika« za svojo desetletnico poklanja kranjski občini in s tem vsej naši socialistični skupnosti, je več kot šestkratno povečana vrednost proizvodnje in predvidenih pol milijona dolarjev izvoza v jubilejnem letu 1963, ki bo po doslej sklenjenih pogodbah in že ustvarjenem izvozu presegel pričakovano vrednost za najmanj 100 odstotkov. Med pomembnejšimi industrijskimi podjetji v kranjski občini je tudi tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj, katere vloga v gospodarstvu občine bo še večja, ko bodo dokončane rekonstrukcije njenih obratov. Naslednji pregled kaže, kako sta Po letih naraščala obseg proizvodnje in število zaposlenih in kako so na obseg proizvodnje vplivale doslej vložene investicije v rekonstrukcijo Posameznih obratov: Leto Proizv. v tonah Štev. zaposl. 1953 2436 569 1957 4505 793 1960 7038 1166 1962 8093 1105 Obsega proizvodnje v vmesnih letih 1957 do 1959 namenoma nismo navedli, ker je proizvodnja le nebistveno naraščala zaradi povsem dotrajane opreme in neprimernih obratnih prostorov v starem obratu. Strojni park je bil, na primer, leta 1959 že tako zastarel, da je njegova amortizacijska vrednost znašala komaj 1,9 % vrednosti. V občutnem skoku od 4505 ton v letu 1957 na 7038 ton v letu 1960 pa so že vidni vplivi dokončane prve faze rekonstrukcije v obratu II. na Gašteju, kjer se je leta 1960 začela Poizkusna proizvodnja. To leto ’e tovarna zabeležila tudi občutnejši Porast zaposlenih delavcev, pri čemer je treba poudariti, da je v stalež delovne sile vštetih 200 uslužbencev iz razvojnega oddelka oziroma gumarskega inštituta in centra za izobraževanje, ki sta v okviru zahtevnejših tehnoloških nalog Po rekonstrukciji obrata II na Gašteju prevzela še odgovornejše razvojne in vzgojne naloge. Na povečanje obsega proizvodnje y letu 1960 je občutno vplivala končana I. faza rekonstrukcije pnev-matikarne, valjarne kot proizvodnje osnovnih zmesi in pa I. faza rekonstrukcije obrata za proizvodnjo transportnih trakov in jermen. Zaradi vplivov rekonstrukcije na realizacijo proizvodnje in prometa se je v razdobju od 1954. do 1962. leta Povečal tudi narodni dohodek na zaposlenega, in sicer za 36,1 %. Vedeti pa je treba, da tvori pnevmatikama kot obrat finalne proizvodnje 80 % celotne tovarniške proiz-vodnje in da potemtakem povečani narodni dohodek ni morda odraz Poraslih cen, marveč je rezultat količinskega porasta proizvodnje, rzboljšane strukture asortimenta in racionalnejšega dela. Zniževanje stroškov z bolje organiziranim delom je nadalje terjalo tudi povečanje prometnega davka, katerega vpliv na proizvodne cene je kolektiv tovarne »Sava« paraliziral z °Pisanimi ukrepi. . Tovarna »Sava« bo v prihodnjih istih nadaljevala rekonstrukcijo ob-rata Ii na Gašteju, irf sicer tako, do bo drugo fazo rekonstrukcije obrata za proizvodnjo tehničnega niaga dokončala v letu 1964, tako d® se bo redna proizvodnja začela leta 1965. Tovarniška dvorana za tovrstno proizvodnjo je že postav-iena, stroji bodo prispeli do jeseni 1964. leta. Tako naj, bi po predvidenem planu skupna proizvodnja °Varne v letu 1965 dosegla 11.461 °n pri 1516 zaposlenih. II- faza rekonstrukcije pnevma-'karne naj bi bila predvidoma kon-ana 1966. leta, ko bi bila dosežena lfinPna Pr°izv°dnja 16.607 ton pri b°l zaposlenem delavcu. V per-Pektivnem planu razvoja tovarne za naslednje sedemletno razdobje pa je predvideno, da naj bi »Sava« do leta 1970 dosegla proizvodnjo 20.106 ton gumijevih izdelkov pri 1648 zaposlenih, kar naj bi kolektivu Uspelo po zaslugi avtomatizirane proizvodnje, z boljšo organizacijo dela v ustreznejših obratnih prostorih -na Gašteju,' z nadaljnjo zamenjavo strojne opreme z novo in s povečanjem produktivnosti dela. Narodni dohodek na zaposlenega se bo po planskih predvidevanjih y razdobju od 1963. do 1970. leta povečal za 94,9 %, kar vsekakor ni pretirano, če upoštevamo, da bo produktivnost v tovarni narasla zaradi modernizacije oziroma avtomatizacije proizvodnje. Poleg povečanja proizvodnje gumarskih izdelkov pa perspektivni razvojni program predvideva tudi tesnejše sodelovanje z. industrijo plastičnih mas oziroma morebiti prehod na dodatno proizvodnjo izdelkov iz sintetičnega kavčuka. Sodelovanje s tovrstnimi panogami je gumarski industriji vsekakor najbližje, omogočilo pa bi izkoriščanje domače surovinske osnove in kom-pletiranje asortimenta v skladu z razvojem in potrebami tako domačega kot tudi zunanjega tržišča. Po rekonstrukciji obrata za tehnično blago, kot klinastih jermenov, transportnih trakov, specialnih visokotlačnih cevi in tehničnih gumarskih izdelkov za potrebe avtomobilske industrije bo . tovarna »Sava« najmodernejše tovrstno podjetje v državi, ki bo hkrati eden največjih kooperantov avtomobilske industrije, oziroma njen največji dobavitelj'izdelkov avtomobilske opreme. Ta tovarna bo poleg navedenih izdelovala še druge tehnične izdelke, kot na primer prevleke valjev, ebonitirala pa bo tudi posode oziroma cisterne proti kislinam, lugom in podobno. V okvir tovarne »Sava« sodi tudi novoustanovljena triletna Gumar- Kontrola kvalitete proizvodov v novem obratu II — Gaštej ska. vajenska šola, ki je prej vzgajala kvalificirane gumarske delavce in obstaja že deset let. Nadalje je na srednji tehnični gumarski šoli letos diplomiralo prvih 11 gumarskih tehnikov, medtem ko podjetje zaradi čedalje večjih' potreb po visoko usposobljenih strokovnjakih predvideva ustanovitev visoke gumarske šole s prvostopenjskim študijem. Tovarna • »Sava« nadalje štipendira veliko število strojnih inženirjev in ekonomistov in jo prištevajo med kranjske delovne organizacije z največjim številom ekonomistov-, ki jih je v tovarni osem, od tega so trije v zunanjetrgovinskem oddelku. Tovarna »Sava« je doslej znatna sredstva investirala, tudi za povečanje družbenega standarda, saj je v zadnjih tretfi letih zgradila za svoje uslužbence več ko 100 stanovanj. Vendar se bo moral kolektiv v naslednjih letih, do konca rekonstrukcij, odpovedati investiranju v objekte družbenega standarda. Po letu 1967, ko bodo rekonstrukcije v glavnem opravljene, pa bodo organi delavskega upravljanja v tovarni s skrbnim gospodarjenjem v pospešenem tempu skušali nadomestiti zamujeno. 10 let kombinata »Planika« Dne 7. aprila 1953 je bila v register gospodarskih organizacij pri. Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani vpisana PLANIKA. INDUSTRIJA OBUTVE. KRANJ. To je bil rojstni dan te velike industrije obutve, nikakor pa ne njen začetek, saj kronika podjetja pred njegovim rojstvom beleži šest let trdega dela in kritičnih preizkušenj vse od 1947. leta dalje, ko je nekdanja glavna direkcija usnjarske industrije LRS predlagala ustanovitev kombinata za proizvodnjo obutve z ustreznim surovinskim zaledjem. Delovni uspehi mladega kolektiva, ki je nastal po združitvi oziroma po pripojitvi več industrijskih in obrtnih podjetij čevljarske stroke, so bili v prvem letu proizvodnje še dokaj skromni, saj je PLANIKA tedaj izdelovala povprečno po 550 parov čevljev dnevno, ali vse leto okrog 200.000 parov. Zaradi večidel ročnega dela je bila tudi produktivnost precej nizka. Leto 1955 je bilo za »Planiko« leto organizacijskega utrjevanja ir> specializacije proizvodnih oddelkov, predvsem oddelkov konfekcij. Proizvodni rezultat v tem letu — 368 tisoč parov — je bil dokaj plod opisanih sprememb v proizvodnem procesu, tem prej, ker podjetju ni uspelo nabaviti potrebnih strojev za re- , konstrukcijo, predvsem sestavljalnice in oddelka za izdelovanje spodnjih delov obutve. Zaradi pomanjkanja kvalificiranih čevljarskih delavcev je podjetje s stalnimi oblikami vzgoje začelo priučevati delavce, mojstre pa je podjetje dobilo iz vrst najboljših delavcev. To leto so bili organizirani tudi oddelki za pomož > proizvodnjo, kot za izdelavo kar.anov, kapic, podkvic ih podobno. Nadalje je bil ustanovljen oddelek za operativno planiranje in kalkulacije, s čimer je bilo omogočeno pripravljanje proizvodnih načrtov in postavljanje industrijskih normativov za porabo materiala, vloženega dela in za splošne stroške. Sledile so ustrezne spremembe nagrajevanja po obračunskih enotah oziroma posameznih delavnicah in spremembe individualnega nagrajevanja, ki so tako posameznike kot posamezne enote bolje stimulirale k prihrankom v proizvodnji. Podjetje je odprlo tudi lastno zdravstveno ambulanto. Konec leta je z otvoritvijo deset novih poslovalnic »Planika« obsegala že 27 prodajnih mest po državi, v katerih je bil dosežen že polmili-jardni promet. Še istega leta je sledil prvi izvoz — 1000 parov delavskih čevljev v Zahodno Evropo in 33.500 parov ženskih škorenjčkov, sandal in nizkih moških čevljev v Poljsko in Sovjetsko zvezo. Leta 1956 je »Planika« odprla nadaljnjih. 13 lastnih trgovin, s čimer se je občutneje povečala prodaja na debelo in prodaja po komisiji. Nekatere težave, kot zaposlovanje nekvalificiranih delavcev v prejšnjih letih, pomanjkanje električne energije in podobno, so vplivale na poslabšanje kvalitete, kar je terjalo poostritev prevzemne kontrole. To leto' pa je bilo nadvse uspešno na področju vzgoje delavcev, skrbi za zdravstveno stanje, pravilnejše je bilo razporejanje delavcev, boljša delovna zaščita in pravilnejše nagrajevanje. Izvršena je bila analitična ocena delovnih mest, organiziran tečaj za strokovno izobrazbo mojstrov, nabavljeno je bilo nekaj strojne opreme, izdelan pa je bil tudi elaborat za širšo rekonstrukcijo proizvodnega obrata, vendar do dodelitve kredita ni prišlo, ker je primanjkovalo investicijskih sredstev. Manjša sredstva so bila porabljena za gradnjo stanovanj. Dalje je bil zaradi spremenjenih zahtev tržišča to leto spremenjen proizvodni program. Tovarna se je delno preusmerila v izdelovanje lažje obutve. Zaradi navedenih ukrepov se je proizvodnja obutve že leta 1957 občutno povečala, tako da je »Planika« konec leta dosegla proizvodnjo 664.384 parov obutve. Ustrezno se je povečala tudi akumulativnost podjetja. produktivnost se je v primerjavi z letom 1953 povečala za 82 %, narodni dohodek v primerjavi s prejšnjim letom za 101 %, osebni povprečni dohodki pa za več kot 70 %. To leto je »Planika« beležila 45 lastnih prodajaln v državi, naslednje leto pa že 62. ki so dosegle že skoraj 1;5 milijarde dinarjev prometa. Leta 1959 nato preseže »Planika« proizvodnjo 1 milijon parov obutve, saj ie bilo to leto v tovarni izdelanih že 1.160.000 parov čevliev. Ustanovljena je bila tudi srednia tehnična čevljarska šola kot oddelek usnjarskega tehnikuma v Domžalah, ki jo je v nrvem letu obiskovalo 11 članov delovnega kolektiva »Planika«. Modelarji so se izpopolnili v Zagrebu na ustreznem tečaju in na noi-letnih tečajih v Zahodni Nemčiii, kamor je »Planika« to leto poslala dva modelarja. Povprečni osebni dohodki so v tem letu vnovič porasli. Nabavljeni so bili nekateri stroii za. obrat usnjene obutve, ki so prispeli 1960. leta. Leto 1960 kaže velik napredek tako v proizvodnji kot v trgovini. Celotni dohodek v tovarni se je povečal za pol milijarde, promet v trgovini pa je narasel za več kot milijardo. Skupno je bilo zaposlenih že 1300 delavcev. »Planika« že od 1958. leta obratuje v treh izmenah v oddelku vulka-nizacije, v prirezovalnici in šivalnici za vulkanizirano obutev pa je bilo leta 1961 uvedeno dvoizmensko delo. Lani jfe bil v oddelku lepljene obutve postavljen nov trak z avtomatsko . sušilnico, INDUSTRIJA OBUTVE PLANIKA pa se je zaradi razširjenih dejavnosti preimenovala v INDUSTIJSKI KOMBINAT PLANIKA. To leto je kombinat začel izdelovati tudi gumijaste sandale, tako imenovane »japonke«, v lastni plastični izvedbi. K podjetju sta bili pripojeni obrtni podjetji »Storžič« Visoko in »Alka« Duplje. To leto so organi delavskega upravljanja uvedli tudi korenite spremembe v delitvi osebnih dohodkov po načelu »vsakomur po njegovem delu«. Desetletno rast »Planike« najnazorneje prikazuje statistika, ki kaže, da se je proizvodnja v parih v desetih letih povečala skoraj sedemkratno, vrednost proizvodnje 6,5-kratno, povprečno število zaposlenih trikratno, celotni dohodek osemkratno, narodni dohodek 26-kratno, produktivnost na zaposlenega 2,5-krat-no, akumulacija 42-kratno in promet 296-kratno. Obrat »Planika« je danes eden največjih proizvajalcev in izvoznikov v kranjski občini, s?i nien delež v celotnem dohodku občme znaša 8,4 %, delež izvoza pa 12,2 %. IBI - največji proizvajalec gradlja Pred dvema letoma se je za proizvodnjo žakardskih tkanin specializirana Industrija bombažnih izdelkov v Kranju z rekonstrukcijo predilnice in obnovo tkalskih strojev uvrstila na prvo mesto med tovrstnimi proizvajalci v Evropi. Medtem ko je rekonstrukcija predilnice končana in obrat že poskusno proizvaja prejo, bo obnova tkalnice končana do konca tega leta. Dotlej bodo namestili nove tkalske avtomate in s tem docela avtomatizirali proizvodnjo žakardskih tkanin. Letošnji izvozni plan Industrije bombažnih izdelkov Kranj je za 100 odstotkov višji od lanskega, kljub temu pa je IBI v letošnjem prvem polletju svojo izvozno obveznost po vrednosti presegla za 74 %, s čimer se je znatno približala izpolnitvi letne obveznosti. IBI, sodi med tekstilna podjetja, katerih nadaljnji razvoj je v veliki meri odvisen od izvoza tkanin. Dosedanja komercialna usme- Tovarna IBI — predilka pri KRU-ŠIKOVIH avtomatskih strojih ritev — 40 % proizvodnje za izvoz — kaže, da je podjetje doumelo svoje perspektive in si z uspešnim prodorom na zunanja tržišča že postavilo trdne temelje za nadaljnji obstoj. Izvoz je usmerjen izključno na območja s čvrsto valuto, kot na primer na Švedsko, Norveško, v Dansko, Italijo, Švico, Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Maroko, Jordanijo in Libijo. Specializacija proizvodnje, ki jo je podjetje začelo uvajati pred dvema letoma in ki bo izvedena do začetka prihodnjega leta, se je izkazala za uspešno ne le pri prodaji blaga na domačem trgu, marveč je omogočila tudi ohranitev ugodnih izvoznih cen, ki jih je moč dosegati s plasmajem žakardskih tkanin na svetovnih trgih. Odveč je pripomniti, da ugodne cene, ki jih podjetje dosega v izvozu, omogočajo tako delitev dohodka, da se osebni dohodki — na katerih raven občutno vpliva nerentabilen izvoz — ne znižujejo, marveč po delitvi čistega dohodka ostajajo sredstva tudi za sklade, ki omogočajo nadaljnjo razširjeno reprodukcijo, ki je v tekstilni stroki zaradi . nenehnih tehničnih sprememb in novih tehnoloških dognanj ekonomska nujnost. Pripomniti velja, da bodo doslej izvedene rekonstrukcije, a zlasti avtomatizacija tkalnice še nadalje izboljšale življenjske razmere v IBI zaposlenih delavcev, saj neposredno omogočajo prehod na 42-urni delovnik, ki ga podjetje že pripravlja v skladu z obstoječimi možnostmi. Četudi so podjetja letos dolžna nadomestiti 30 % vrednosti uvoženih surovin z izvozom izdelkov — v prihodnje pa se bo ta obveznost verjetno še povečala — bo Industrija bombažnih izdelkov Kranj že v letu 1964 ves uvoz krila z izvozom, kar pomeni, da bo njena zunanjetrgovinska bilanca že prihodnje leto izravnana. ^V^\\\\\\\\\V»»^\V^WV\\\\\\Vv\\\\\\NWm\\\\\\\v\\ViV«NS«&\\\\\\\\\\\\\\\\WA\\\\\\\\^^ XTCXXV*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxx'XXx't I »Tekstilindus« Po združitvi »Tiskanine«, tovarne tiskanega blaga in tekstilne tovarne »Inteks« je leta 1961 nastala tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj, eno največjih tekstilnih podjetij v državi. Nekdanji podjetji sta začeli obratovati pred letom 1930. Že v stari Jugoslaviji sta se razvili v močni tekstilni tovarni, in sicer je Tiska-nina — tedanja Jugobruna — izdelovala tiskane tkanine, Inteks pa pisano tkane tkanine. V povojnih letih sta 'se podjetji razvijali naprej, posebno po letu 1955, ko sta, seveda ločeno, začeli vlagati velika sredstva v gradnjo povečanih proizvodnih objektov in v rekonstrukcijo strojnega parka v predilnicah in plemenitilnicah. Dokajšnja sredstva so bila tudi potrebna za zgraditev in postavitev ustreznih energetskih naprav. Pred združitvijo sta imeli tako obe podjetji večidel rekonstruirani predilnici in deloma tudi plemenitil-nici. Glede same proizvodnje je proizvajala Tiskanina približno dvakrat toliko kot Inteks. Združitev je prinesla vrsto ugodnosti, od katerih je bila zelo pomembna tudi večja vsota razpoložljivih sredstev za nadaljnjo rekonstrukcijo obratov. Od združitve pa do danes je zato podjetje vložilo velike investicije v rekonstrukcijo skrajno zastarelega in izrabljenega strojnega parka v tkalnicah, deloma pa tudi za končno ureditev predilnic in ple-menitilnic. V zadnjem času postaja za podjetje izredno pomembna izvedba centralnih plemenitilnic v Sloveniji, ker bi ena izmed predvidenih postala razširjena plemenitilnica našega podjetja. Podjetje trenutno izdeluje razne vrste beljenih, barvanih, tiskanih in pisanih tkanin iz bombažnega in staničnega vlakna, in sicer; popeline, zefirje, delene, kretone, cice, satinete, batist, flanele, mol-tone, barhente, duvetine, raznovrstno beljeno, surovo in barvano platno, rute, robce itd. V 'perspektivi je prehod na še boljši asortiment izdelkov in na vključitev sintetičnih tkanin v proizvodnjo. »Tekstilindus« posveča veliko pozornost izvozu in velja za enega največjih izvoznikov ~v svoji panogi. Lani je izvozilo za 1,6 milijona dolarjev, medtem ko je letos sprejelo izvozno obveznost že v vrednosti 1,8 milijona dolarjev. Izvoz gre predvsem v evropske in afriške države, nekaj malega tudi v azijske. Podjetje vodi centralni delavski svet z desetimi obratnimi delavskimi sveti in upravnim odborom, močno pa na rijegovo življenje vplivajo tudi tovarniške politične in družbene organizacije. V podjetju je zaposlenih 3368 delavcev, od tega 65 % žena. Samoupravni organi in organizacije posvečajo veliko skrb delovnemu človeku na delovnem mestu in v privatnem življenju, kar dokazujejo obrati družbene prehrane v podjetju, počitniški domovi in do letos zgrajenih 380 stanovanj. Razumljivo je, da tako rekonstruirani, in izpopolnjeni strojni park kot tudi boljši delovni in življenjski pogoji zaposlenih omogočajo večjo količinsko in kakovostno proizvodnjo podjetja. Kovinar, Kranj: iz obrtniške v industrijsko proizvodnjo Po nekajletnih začetnih težavah, ko podjetje ni imelo ustreznih obratnih prostorov niti ne dovolj strokovno usposobljenega kadra in so v kolektivu prevladovale tudi nezdrave razmere, se je stanje v podjetju »Kovinar« Kranj, ki proizvaja nekatere tekstilne stroje, končno vendarle ustalilo in se tudi očitno izboljšalo, o čemer priča med drugim tudi porast bruto dohodka podjetja od 230 milijonov v letu 1960 na 500 milijonov dinarjev v letu 1962, kljub enakemu številu zaposlenih in cenam proizvedenih , strojev, ki so se lani znižale za 5%. Dohodek bi bil torej še višji, kolikor ga ne bi zmanjševale v omenjenem razdobju porasle cene za re-promaterial. V omenjenih letih se je podjetje vse hitreje usmerjalo od obrtni- ške k industrijski proizvodnji, povečan je bil konstrukcijski oddelek, osnovana pa prototipna in orodjarska delavnica. V zadnjih dveh letih je bil proizvodni program obogaten z nekaj novimi stroji, izpopolnjen je bil križno navijalni stroj, rekonstruiran pregledovalno-merilni stroj, razvili pa bodo še letos dublirno-navijalni stroj in križno-navijalni stroj za navijanje navitkov 6. V perspektivi bodo do leta 1970 v podjetju »Kovinar« predvidoma razvili tri tipe križno-navijalnih strojev, 6 strojev za barvanje in apretiranje tkanin, 3 stroje za pregled in merjenje tkanin ter še nekatere druge stroje in laboratorijsko opremo za tekstilno industrijo. »Standard« Kranj Usnjarna s tem imenom ima zdaj že 140-letno tradicijo. Leta 1823 jo je ustanovil industrij ec Polak, ki je na levem bregu Save v Kranju zgradil tudi elektrarno. Večji razmah je usnjarna doživela po prvi svetovni vojni, dokler je leta 1931 niso pognali na boben in je postala last Mestne hranilnice ljubljanske. Leta 1939 jo je nato kupil neki industrijec iz Celovca, Švicar po rodu, ki so ga nato Nemci leta 1942 pregnali in se je v usnjarni nastanilo vojaštvo. Osvoboditev je tovarna dočakala povsem opustošena. Vnovič je začela obratovati 1947. leta s strojno opremo iz nacionaliziranih zasebnih delavnic. Tedanja proizvodnja je obsegala četrtino današnje. Tovarna se je specializirala za proizvodnjo usnjenih podplatov, pri čemer je dobila še dodatno strojno opremo iz raznih usnjarn v državi. Že leta 1949 je tovarna dosegla štirikratno predvojno proizvodnjo, izdelovala je 5000 kilogramov podplatov dnevno in je tedaj slo.eia kot usnjarna z na j večjo produktivnostjo na zaposlenega v Jugoslaviji. Zaradi čedalje močnejšega uveljavljanja gumijastih podplatov je tovarna 1957. leta poleg usnjenih podplatov začela izdelovati tudi vrhnje usnje, v izdelovanju katerega si je kmalu pridobila nesporen sloves. Danes že proizvaja pol podplatov in pol vrhnjega usnja. Poleg teh je STANDARD med drugimi uvedel tudi proizvodnjo nekaterih kemičnih artiklov, kot npr. sredstev za finiširanje usnja, ki smo jih doslej nabavljali iz uvoza in ki se po kvaliteti lahko kosajo z vsemi tovrstnimi inozemskimi izdelki. Prihodnje leto začenja »STANDARD« rekonstrukcijo, s katero, bo dosegel dvakratno povečanje sedanjega bruto dohodka. Novi stroji v rekonstruiranem obratu I — Tekstilindusa Gozdno gospodarstvo Kranj Medtem ko je tržiška občinska skupščina že lani prenesla gozdarsko dejavnost na Gozdno gospodarstvo Kranj, je bil z odloki občinskih skupščin v Kranju in, Škofji Loki nedavno tega zaključen kompleksen prenos dejavnosti gozdarstva na eno organizacijo, to je na Gozdno gospodarstvo Kranj, katerega naloge so zdaj mnogo odgovornejše, saj mora skrbeti za gospodarjenje z velikimi gozdnimi površinami in za proizvodnjo lesa, katerega polovica je v rokah zasebnih lastnikov gozdov. Že ta podatek kaže, da je enotno smotrno proizvodnjo moč organizirati le s podružbljenjem, s čimer bi mogli uvesti v gozdno proizvodnjo nove odnose, ki ne temeljijo več samo na lastništvu, ampak toliko bolj na vloženem delu in sredstvih. Pripomniti velja, da so se s prenosom gozdnega gospodarjenja z območja treh ob- čin na eno gozdno-gospodarsko organizacijo bistveno izboljšali pogoji za podružbljenje in racionalizacijo gozdne proizvodnje. Bodoče naloge, ki izvirajo iz opisanega, so predvsem povečati proizvodnjo na sektorju splošnega ljudskega premoženja in vključiti vanjo ■vse tiste površine gozdov iz privatnega sektorja, ki jih lastniki bodisi niso zainteresirani upravljati, ker so se zaposlili v Industriji in drugod, bodisi da zaradi onemoglosti in velikih površin ne morejo več opravljati dela z lastno delovno silo. Potem je očitno, da konfiguracija terena terja nadaljnjo mehanizacijo gozdnih del na površinah, primernih za pogozditev in gozdno proizvodnjo sploh, površine v prigorskih predelih, ki so zdaj pod jelko, pa bo treba prej ko slej zasaditi z ustreznimi, hitro rastočimi drevesnimi vrstami, na primer z gladkim bdrom, ker je znano, da se jelka na opisanih predelih, žal, suši in je tako obsojena na propast. Med perspektivne naloge Gozdnega gospodarstva Kranj nadalje sodi gradnja stanovanj za delavce z območja s podružbljenimi gozdovi in sploh investiranje v družbeni standard, za kar pa so gozdnogospodarske organizacije še premalo akumulativne. Prav nizka akumula-tivnost končno terja ureditev ekonomskih pogojev v tej stroki oziroma primernejšo stimulacijo' gozdarstva in industrije, ki temelji na gozdu. Lesna industrija Kranj Podjetje LESNA INDUSTRIJA Kranj je nastalo po spojitvi podjetij ROLETA Kranj in LIP Preddvor. Združuje dve dejavnosti: primarno in sekundarno predelavo lesa. Podjetje je letos obdržalo v svojem proizvodnem programu vse tiste izdelke, ki so jih izdelovala podjetja pred združitvijo. Na obratih primarne predelave se žaga les iglavcev in listavcev vseh vrst in dimenzij za domači in tuji trg; sekundarna predelava pa še nanaša na izdelovanje ladijskega poda. zabojev, drvonitke, lesenih in plastičnih rolet, zaves vseh vrst in mizarskih izdelkov za domači trg in izvoz. Podjetje postopoma prehaja k specializaciji, tako da omejuje količine in vrste mizarskih izdelkov, povečuje pa proizvodnjo roletarskih izdelkov. Pred ustanovitvijo podjetja LIK Kranj je znašal celotni dohodek obeh ločenih podjetij 604 milijone dinarjev. Že za leto 1963 pa je bilo planiranih 686 milijonov dinarjev ali 2,5 milijona dohodka na zaposlenega delavca. Ta dohodek bo verjetno še višji, če bo dinamika proizvodnje tudi v drugi polovici leta takšna kot v prvi, ko je bil planiran celotni dohodek presežen za 10 %, Nasproti polletnemu dohodku lani se je letošnji polletni dohodek povečal. Da bi podjetje v skladu s specializacijo čim bolje uredilo svoj tehnološki proces, bo v prihodnjih letih vlagalo svoja sredstva v rekonstrukcijo, s katero se bo proizvodnja modernizirala in povečala, izdelki pa bodo kvalitetnejši in cenejši. Kmetijsko gospodarstvo Kranj obsega 1500 hektarov celotnih površin, od tega 1037 hektarov obdelovalnih. Do konca >.1964. leta bo z arondacijami pridobilo 715 ha novih kmetijskih zemljišč. Ko bo Kmetijsko gospodarstvo Kranj dokončno uresničilo svoje in-' vesticijske programe, bo eden najmočnejših nosilcev družbene kmetijske proizvodnje ne le v občini, marveč v vsej republiki. Notranji trg bo ugodno čutil njegov vpliv zlasti v proizvodnji prašičev, mleka, vrtnin in krompirja. To pričakovanje opravičuje široka fronta investicijskih gradenj; letos oktobra bo dograjena nova farma za 10.000 bekonov v Hrastju — vanjo bo Kmetijsko gospodarstvo investiralo 400 milijonov dinarjev; V gradnji sta mlečni farmi v Cerkljah in na Sorškem polju za po 400 krav v skupni investicijski vredhosti 608 milijonov din, pri čemer so všteti stroški za gradnjo farme 400 krav-molznic v Lahovčah, , ki bo dokončana prihodnje leto. Dve farmi za po 200 krav v Šenčurju in 'Hrastju sta bili dograjeni letos. Z izgradnjo farme bekonov v Hrastju se bo število prašičev povečalo od 11.200 na 21.200. Z naštetimi investiciiskimi gradnjami, s povečano proizvodnjo na novo pridobljenih zemljiščih in z rekonstrukcijo mlekarne, ki bo velela 275 milijonov din, se bo bruto proizvodnja Kmetijskega gospodarstva Kranj 2,5-kratno povečala. Farma v Hrastju bo po investiranju dala milijon kilogramov svinjskega mesa letno, kapacitete mlekarne pa se bodo povečale od dosedanjih 16,000 na 25.000 vstekleničenega mleka dnevno. Kmetijsko gospodarstvo Kranj pripravlja še' gradnio sušilnice za žito in deteljo v Šenčurju v predračunski vrednosti 50 milijonov dinarjev, zgraditi pa namerava tudi, ™ družinskih stanovanj in 16 samskih sob v vrednosti 116 milijonov Omarjev. Razveseljivi uspehi kooperacije v kmetijstvu Medtem ko je KMETIJSKA ZADRUGA ŠENČUR lani pridobila 55 hektarov novih zemljišč in je zaradi ugodnih pogojev usmerila lastno proizvodnjo predvsem v pridelovanje semenskega krompirja, KMETIJSKA ZADRUGA »SLOGA« V KRANJU lani ni povečevala lastne proizvodnje, ker je odstopila pridobljena zemljišča obratu Kmetijskega gospodarstva Kranj na Sorškem polju. KMETIJSKA ZADRUGA ŠENČUR je, kot rečeno, gojila pretežno semenski krompir, in sicer na 15 hektarih. Uspešno je razvila tudi proizvodnjo v kooperaciji z zasebnimi kmetovalci, saj je tako pridelovala pšenico na 8 ha, semenski krompir na 82 ha, merkantilni krompir na 55 ha, krmne rastline in seno pa na 134 ha. Ta zadruga je odkupila tudi največ semenskega krompirja od zasebnih kmetovalcev, in sicer 636.718 kilogramov. KMETIJSKA ZADRUGA »SLOGA« KRANJ je povečala zlasti pogodbeno gojitev krompirja in živi- ' ne. V rastlinski gojitvi je sklenil® pogodb za 583 ha. Zelo uspešna 3 bila KMETIJSKA ZADRUGA »SLUGA« tudi pri organizirani reji živine, saj je samo lani oddala 436 to^ govedi in 64 ton prašičev. Neuspe' šen je bil le odkup krompirja, in zaradi nelojalne konkurence zadrug iz območij izven občine. v KMETIJSKA ZADRUGA CER**-' LJE se. bo v prihodnje skladno razvojem Kmetijskega gospodarst Kranj, ki je v Cerkljah zgradi mlečno farmo, posvetila gojitvi P ljedelskih kultur. Letos izredno d bro kažeta krompir in jari ječrn j KMETIJSKA ZADRUGA CERKL.. odigrava pomembeno vlogo pri P j speševanju kooperacije z zasebni saj je lani kar 4H , živine vzredila v ’• ,pS$ kmetovalci, odkupljene kooperaciji. Spodbudno tudi na povečano potrošnjo -nih gnojil in sortnega semena. ° mo v treh zadnjih letih se Je območju bivše občine Cerklje v^ raba umetnih gnojil povečala 70 odstotkov. ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> ^^X?C^^V^W^>^XVW^^XXXXNN>XX\X>X<\VSXXX>XNV^Xs^^XXVCvVWW^W^WX>XXXXWXXXXV^XNXXXX>XXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ELEKTRO KRANJ — graditev trafo postaj in daljnovodov Na območju, ki ga zajema elek-trodistribucijsko podjetje ELEKTRO KRANJ, je 29.000 normalnih potrošnikov, od tega 25 veleodjemalcev. Najpomembnejši napredek tega Podjetja je, da na vsem območju, ki ga oskrbuje z električno energijo, ni več naselja, ne hiše, ki ne bi bila elektrificirana. Elektrifikacija je bila končana lani z napeljavo električnega voda na Davčo, Sorico in Sorško planino do litostrojske koče v minulem letu. Območje podjetja na dveh straneh meji na mejo, podjetje med drugim oddaja električno energijo tudi Avstriji. Lanska potrošnja je znašala okrog 100 milijonov kWh ali za 32 % več kot v letu 1961, letošnja pa bo Po predvidevanjih plana za okrog 30 % večja od lanske. Porast potrošnje je pripisati širjenju industrije in stanovanjske graditve v kranjski občini. V zadnjih petih letih je podjetje 8 podporo ObLO Kranj investiralo več kot pol milijarde dinarjev za postavitev razdelilnih . trafo postaj in daljnovodov. Tako je bila lani zgrajena nova razdelilna transformatorja postaja na Zlatem polju za potrebe severnega dela Kranja, predlani pa je šla v pogon razdelilna trato postaja na Laborah, ki napaja v glavnem industrijo. Obe omenjeni Postaji sta v primeru morebitnih izpadov električne energije medsebojno povezani in se dopolnjujeta. Letos bo podjetje »Elektro Kranj« Porabilo nadaljnjih 200 milijonov dinarjev investicij, in sicer za gradnjo nove razdelilne trafo postaje 110/35 kW v Naklem, ki bo dokončana do septembra letos in jo podjetje gradi skupaj z »Elektroprenosom«. Iz te Postaje se bo napajala v perspektivi tudi elektrificirana vleka na železnici. Dalje je v izgradnji nova razdelilna transformatorska postaja v Škofji Loki z daljnovodom od Medvod do Kranja in od Medvod do Škofje Loke. Samo gradnja razdelilne postaje v Škofji Loki bo veljala 80 milijonov dinarjev. Kranjske opekarne Zaradi koncentracije sredstev za novogradnje in nepričakovane splošne stagnacije v industriji gradbene- polago pa je ostali sondiranj teren. Z neznatnimi sredstvi bi bilo moč učinek sušilnic na tem obratu povečati za najmanj 35 %>, s čimer bi njihove zmogljivosti uskladili s kapaciteto peči. Obnoviti bi kazalo tudi naravno sušilnico in peč, transport pa mehanizirati. Sprememba lokacije in povečanje kapacitet sta vplivala na povečanje investicij na obratu Stražišče, za kar pa ni bilo na razpolago kreditov. Tudi tu sp problem sušilni prostori in pa delavci, ki jih primanjkuje. Proizvodnja v tem obratu je dosegla že 7 do 8 milijonov opečnih enot, ki pa je brez pomena, ker ni ustreznih sušilnih kapacitet. Pripomniti vpija, da je zlasti obrat Cešnjevek s svojo surovinsko osnovo primeren za proizvodnjo ekspandirane gline, ki drugje po svetu dobiva veljavo zaradi široke uporabnosti v stanovanjski graditvi. Ker tega načina pridobivanja gradbenega materiala v državi še ni, bi Kranjske opekarne kazalo podpreti s kreditom, da bi lahko izvedle svoj razvojni program, v katerem ekspan-dirana glina kot sodobni gradbeni material zavzema vidno mesto. »Oljarica« Britof Tovarna rastlinskih olj in oljnih Izdelkov »Oljarica« Britof proizvaja konzumna olja in oljne pogače za ■potrebe industrije močnih krmil, ki je v državi že močno razvita. V tovarni poudarjajo potrebo po ustreznem domačem surovinskem zaledju, pri čemer naglašajo, da je pridelek oljne repice, ki jo kmetijstvo v občini vse prepočasi uvaja, izredno rentabilen, saj je moč doseči donose tudi po 3 tone na hektar, kar daje vrednost okrog 230.000 dinarjev. To pa še niso vse prednosti sejanja oljne repice: kultura oljne repice je nadvse primerna za kolobarjenje, saj je po setvi oljne repice zemljo moč uporabiti še za setev raznih silažnih krmil in tudi za setev pšenice. Koristi sejanja oljne repice so raznotere: proizvajalec dobi visoko denarno vrednost in protivrednost v oljnih pogačah oziroma v močnih krmilih, ki so kmetijstvu na voljo po sorazmerno nizkih cenah. Trditev, ki jo je neredko slišati, češ "tia pridelovanje oljne repice ni Cestno podjetje Kranj — kamnolom v Gorenji Savi 8a materiala so se tudi Kranjske °Pekarne lani znašle v dokaj nezavidljivem položaju. Sredstva skladov s° bila zaradi investiranja v rekonstrukcijo obratov docela porabljena, ^kazalo se je, da težave izvirajo tu-iz sezonskega značaja proizvodni6, ker podjetje na nobenem obratu nima umetnih sušilnic, ki bi podaljšale proizvodnjo in omogočile trajnejše izkoriščanje drugih obrat-naprav. Izračuni kažejo, da naj-b°ljši obrat izkorišča stroje povprečno P° Pet ur dnevno, če upošteva-1110 tudi dneve v letu, ko stroji za-Ladi ozkih grl pri sušenju stoje. fudi krožne peči bi lahko dajale za Rimanj 30% večjo proizvodnjo, če Dl Podjetje imelo umetne sušilnice. . Kranjske opekarne združujejo rt glinokopne obrate, in sicer obrat a Cešnjevku, obrat Bobovek in dbrat v Stražišču. Na obratu ČEŠNJE VEK bo v perspektivi treba Prerneniti lego glinokopa, ker je izkoriščanje na sedanjem mestu mož-0 samo še letos. Novo, že sondirajo mesto terja znatne začetne stro-J*e eksploatacije. Stroji so polno izčiščeni le aprila in maja, ko so j aravni sušilni prostori še prazni. Z 1 čadnjo provizorične zorilnice ma-s «ala in še dveh komor umetnih delnic poleg treh sedanjih bi bila ubogljivost sušilnic usklajena s ka-Faa|teto peči. Obnoviti bi bilo treba udi naravne sušilnice, ki tvorijo J"eko 50 % vseh sušilnih kapacitet. a dovoz v peč, vkladanje, izvoz iz ter nakladanje na kamione bi Uo treba nabaviti mehanizacijo ozi-ma traktorje, zlasti še, ker je za Vrstno delo težko dobiti delavce. ti-Materiaia na GLINOKOPU BO-UVEK je še za nekaj let, na raz- rentabilno, je iz trte zvita,, zlasti še, ker posestva s Hrvatske, ki »Oljarici« dobavljajo to surovino, trdijo ravno nasprotno. Stalno večanje živinoreje v republiki, kot tudi znaki, ki kažejo, da bo v občini Kranj prišlo do osnovanja večjega kmetijskega kombinata z ustrezno surovinsko osnovo, narekujejo »Oljarici« graditev mešalni-ce močnih krmil z zmogljivostjo, ki bo tudi še nekaj prihodnjih let zadovoljevala potrebe Gorenjske po močnih krmilih. Nadglje podjetje predvideva postavitev ekstrakcij, s čimer bi se poleg proizvodnje olja ustrezno povečala proizvodnja oljnih pogač, slednjih od 10 do 15 ton dnevno. Cestno podjetje Kranj je ustanovil leta 1962 Izvršni svet LRS v soglasju z OLO Kranj z namenom, da podjetje vzdržuje in obnavlja javne ceste in objekte na njih ter gradi javne ceste in objekte. Stranska dejavnost pa naj bi obsegala ustanavljanje servisnih in čr-palnih bencinskih postaj, remontnih mehaničnih delavnic, motelov in drugih .gostinskih objektov ob javnih cestah. V prvem letu obstoja se je podjetje ubadalo s precejšnjimi težavami glede prostorov, delavnic, garaž, primanjkuje pa tudi strokovnih delavcev. Še posebne težave so se pojavile v zastarelem avtomobilskem strojnem parku. Že letos pa je podjetje pričelo graditi centralne obrate na Primskovem, ki obsegajo kovinsko-mehanično delavnico, mi-zarsko-pleskarsko delavnico, garaže, skladišča, upravno poslopje centralnih obratov ter odprto lopo za stroje. Da bi v zimskem času lahko nemoteno opravljalo službo v višjih predelih Gorenjske, pa je podjetje začelo graditi poslopja cestno-vzdrže-valnih centrov. Podjetju je v kratkem času uspelo izpopolniti avtostrojni park, ki je bil ob ustanovitvi iztrošen in zastarel. Tako je kupilo več tovornih in. poltovornih avtomobilov, za polaganje sodobnih asfaltno-betonskih vozišč pa je podjetje nabavilo dva stroja za pripravo, asfaltnih mas s kapaciteto 300 ton dnevno. Obenem so kupili tudi »finisher« za vgrajevanje asfaltnih mas. . V zvezi z dejavnostjo podjetja je v tesni povezavi tudi pridobivanje gramoza in peska za vzdrževanje gramoznih cestišč ter kvalitetnih agregatov za vzdrževanje in obnovo moderniziranih cestišč. Za asfaltna dela proizvaja podjetje kvalitetne porfirne agregate v kamnolomu Kamna gorica, Gorenja Sava in Zmi-nec. V ta namen so bila letos v dveh kamnolomih izvedena remontna popravila, prihodnje leto pa bodo začeli s popolno1 rekonstrukcijo. Podjetje pripravlja 10-letni perspektivni plan ureditve cest 1., II.. in III. reda v smislu zakona o javnih cestah. Gradbeno podjetje »Projekt« sodi po 'ustvarjenem bruto dohodku in po mehanizaciji med večje proizvodne gradbene organizacije v republiki. Medtem ko je lanska realizacija podjetja dosegla vrednost 2247 milijonov din, letošnji operativni plan predvideva gradbena dela v vrednosti okrog 3 milijarde dinarjev. Najpomembnejše gradnje SGP »Projekt« v Kranju so: nova predilnica v okvir.u podjetja »Tekstil-in-dus«, nova tovarniška hala za telefonijo v okviru industrije »Iskra« v Kranju, nebotičnik s poslovnimi prostori za razna kranjska podjetja, šestimi etažami, namenjenimi za stanovanja in samske sobe ter kavarno na vrhu stolpnice. Trenutno gradi podjetje 130 stanovanj, v kratkem pa bo verjetno prevzelo graditev nadaljnjih 100 do 120 stanovanj v petih.oziroma šestih stolpnicah, za katere so projekti že pripravljeni in potrjeni. Letos pa bo podjetje predvidoma dogradilo 70 stanovanj. »Projekt« pravkar gradi stranske obrate na žagi Kokrica, kjer bodo že-lezokrivska, mizarska, tesarska, strojna in mehanična delavnica, žagarski obrat, avtopark z garažami ter centralno skladišče. Delavnice cementnih izdelkov so v izgradnji v gramoznici na Polici. V tem obratu izdelujejo zidake »rosa cometa« in najrazličnejše betonske cevi za gradbene potrebe. Gradbeno podjetje »Projekt« vključuje tudi precej močan projektivni biro, ki že nekaj časa pripravlja načrte za tip stolpnice s primerno cenejšimi stanovanji, ki bi bila dostopna tudi prebivalstvu z nižjo kupno močjo. Kot je moč zvedeti, bo na racionalnost gradnje po tem projektu vplivala vključitev vseh možnih in znanih tipskih elementov, ki vplivajo na znižanje gradbenih stroškov, zato bi tovrstni projekti podjetju omogočili tudi racionalnejšo in cenejšo gradnjo stanovanj za trg, hkrati pa bi podjetje s takšnim projektom, ki bi omogočil zniževanje proizvodnih stroškov, uspešneje nastopalo na licitacijah, kjer investitorji oddajajo dela najugodnejšim ponudnikom. HE »Sava« Kranj Stanovanjski sklad občine Kranj Velike potrebe po stanovanjih v kranjski komuni terjajo še obsežnejšo gradnjo stanovanj. Tako je v družbenem planu občine predvideno, da bo v letih 1963/65 v kranjski komuni zgrajenih nadaljnjih 1000 stanovanj, poleg tistih, ki jih grade stanovanjske zadruge in posamezniki. Da bi zagotovili hitrejšo graditev stanovanj, je sklad lani sprejel pravilnik o namenskem varčevanju za gradnjo stanovanj. Ta pravilnik je določal, da je za pridobitev pravice do posojila v roku do dveh let treba vplačati 40 % lastne udeležbe oziroma 20 %, kolikor bi gospodarska organizacija, ustanova ali druga oseba dala še 30,% namenskega posojila skladu. Letošnjim pogojem družbenega plana, ki določajo najvišjo soudeležbo stanovanjskih interesentov v nekaterih terciarnih panogah in družbenih službah (v šolstvu, zdravstvu, kulturi, prosveti, kmetijstvu in drugih negospodarskih dejavnostih) na 20 odstotkov oziroma (za trgovino,’ obrt, gostinstvo in komunalo) na 30%, pa je bilo treba prilagoditi tudi navedeni pravilnik. Za nakup stanovanj po tem pravilniku je čedalje več zanimanja. Tudi za individualno gradnjo je v občini že vsa leta po vojni velik interes. Pogoji za dajanje posojil zasebnikom so bili: 60-% lastna udeležba, najdaljša odplačilna doba 20 let in obrestna mera 2.5 %. Le za člane ZB NOV, ki nimajo ustreznega stanovanja, je bila določena nižja lastna udeležba, nižja obrestna mera in dališi odplačilni, rok. Stanovanjski sklad bo letos začel graditi 100 stanovanj, ki jih bo financiral iz lastnih sredstev. S programom je za uporabo v letu 1963 predvidenih 1,3 milijarde dinarjev. Ta sredstva bodo porabljena takole: 696 milijonov dinarjev za posojila za stanovanjsko gradnjo, 508 milijonov din pa za lastna vlaganja. Za stanovanjske zadruge je namenjenih 90 miliionov din, za komunalna dela iz conske razlike 16 milijonov din in za gradnjo poslovnih prostorov 82 miliionov dinarjev. Stanovanjski sklad si prizadeva, da bi z uporabo preizkušenih načrtov in tipskih elementov čimbolj no-cenil gradnjo in zagotovil boljšo funkcionalnost stanovanj. Elektrarna Sava, Kranj obrat za proizvodnjo električne energije in vzdrževanje elektrarniških naprav obstaja že 10 let. Vsi njeni obrati, in sicer HE SAVA — KRANJ, HE SORA — FUŽINE, ŽIRI, HE SORA — ŠKOFJA LOKA, HE PRISTAVA — TRŽIČ, HE KOKRA — KRANJ, HE RUDNO in HE CERKLJE, so bili zgrajeni že pred desetletji in so bili osnova za elektrifikacijo’ in industrializacijo Gorenjske. Še danes so pomemben vir elfektrične energije, predvsem v času njenega pomanjkanja, Večino elektrarniških obratov je podjetje obnovilo z lastnimi sredstvi po novih tehničnih zahtevah, tako da bodo še vnaprej lahko služili svojemu namenu brez večjih stroškov, za vzdrževanje. Male elektrarne so namenjene ne le za proizvodnjo električne energije v neposredni bližini potrošnika, pač pa tudi za vzdrževanje hidroenergetskih naprav, to je objektov, ki gospodarno urejajo vodne režime niz določenega porečja v interesu elek-tro in drugih panog gospodarstva. Namen podjetja je, vgraditi v HE SAVA — KRANJ novo vrsto turbin, to je cevno turbino kot eksperimentalni agregat. Investicijski program je končan, glavni projekt je v zaključni fazi. Izsledki, pridobljeni na tem eksperimentalnem agregatu, bodo osnova pri izgradnji novih cenejših hidroenergetskih virov širom po Jugoslaviji ter naši strojni in elektro industriji pri plasiranju naših izdelkov doma in v inozemstvu. Projektivno podjetje Kranj Intenzivna gradnja v Kranju po letu 1950 je narekovala potrebo po ustanovitvi podjetja za projektiranje. Ustanovljeno je bilo leta 1952 in še je v desetih letih tako razvilo, da s 44 zaposlenimi sodi med vodilne projektantske organizacije v Sloveniji. Izdeluje vse vrste projektov za visoke, .gradnje, stanovanjske in javne zgradbe, šole, industrijske zgradbe, ceste, kanalizacije in vodovod ter vse načrte s področja urbanizma. Najvažnejše delo, začeto marca letos, je urbanistični načrt za mesto Kranj, ki bo končano leta 1965. Od objektov, ki so v gradnji, velja omeniti: projekt za gradnjo poslopja »Gorenjski tisk« ob cesti Staneta Žagarja, projekt za obrat družbene prehrane v Stritarjevi ulici, projekt za šolo za gostinstvo v Zupančičevi ulici ter obširne načrte za gradnjo cest. Podjetje izdeluje načrte tudi za več industrijskih gradenj v SR Bosni -in Hercegovini. 16-etažna stolpnica v Kranju, ki jo gradi SGP Projekt — Kranj ^XXx'\\\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxX SPilsiii Nsssssef** I OBRT — STORITVENI SERVIS ZA OBČANE IN INDUSTRIJO Z naraščanjem števila prebivalstva v občini Kranj se potrebe po obrtnih storitvah nagloma večajo, vendar se pri tem čedalje bolj spreminja struktura potreb, saj občani — podobno kot drugod v državi — vsebolj povprašujejo po obrtnih oz. servisnih storitvah, ki so namenjene popravilu in vzdrževanju industrijskih izdelkov trajnejše vrednosti, kot so razni elektrotehnični gospodinjski aparati, hladilniki, motorji in podobno. Razvoj konfekcije, obutvene industrije, industrije pohištva, motorizacije in mehanizacije gospodinjstev tako terja čedalje hitrejši razvoj storitvenih obrtnih strok in hkrati izloča vse tiste obrtne stroke, katerih naloge prevzema industrija s svojimi, žal, še premalo razvitimi servisnimi organizacijami. Iz tako spremenjene strukture potrošnje obrtnih storitev izvirajo tudi bodoče naloge obrti, zlasti še. ker storitvena obrt že po svoji funkciji in glede na bodoči razvoj celotnega gospodarstva v občini gotovo ne bo zadovoljevala le potreb široke potrošnje po storitvah, ampak bo odigrala še pomembnejšo vlogo kot spremljevalka industrije, z vključevanjem svojih zmogljivosti povsod tam, kjer bi bilo skrajno negospodarno zaposliti serijsko razvito proizvodnjo industrijskih podjetij. Zelo težavno bi bilo vnaprej napovedati, kakšen bo nadaljnji razvoj posameznih obrtnih podjetij v kranjski občini. Zanesljiva bi bila le napoved, da bodo tovrstna podjetja morala iti y korak s časom, da bodo morala sčasoma preiti od obrtniškega ročnega 1 na vse bolj mehanizirano delo in da bodo v ta namen nedvomno morala združevati svoje zmogljivosti, pa tudi sredstva, da bi bila investicijska graditev v obrti čimbolj smotrna in rezultati vlaganj čimbolj uspešni. Prav tako bo nujen prehod nekaterih splošnih obrtnih, pa tudi že specializiranih obratov k tipizaciji, saj gre povsod po svetu, kjer se je industrija že močno razvila, razvoj v smer pospeševanja tipskih delavnic za popravila in vzdrževanje izdelkov pozameznih tovarn, zlasti izdelkov večje vrednosti in trajnosti. - . S tega vidika je treba tudi presojati perspektivni razvoj in smernice za razvoj obrtnih podjetij v kranjski občini, kot so Puškama, Elektrotehnično podjetje, Pleskarstvo, Tapetništvo, Steklarstvo, »Uniforma«, »Tehtnica«, »Brivnica«, Predilnica volne — Kranj in številna druga. Vsekakor je na dlani, da bo obrt v naslednjem sedemletnem razdobju, za katerega občina pravkar pripravlja osnovne smernice razvoja, zaživela in se razmahnila v še večjem obsegu in da bo zlasti za potrebe široke potrošnje treba poleg splošnih obrtnih podjetij krepiti tudi servise stanovanjskih skupnosti kot obrt z dejavnostjo, namenjeno izključno potrebam široke potrošnje. Razvoj tovrstne storitvene obrti bo omogočil drugim obrtnim organizacijam, da se bodo -vebkim delom svojih kapacitet lahko posvečale storitvam za industrijo in kmetijstvo. KOMUNALNI SERVIS KRANJ obsega dve vrsti, dejavnosti: komunalno-vzdrževalno in gradbeno-re-montno. Podjetje je razširilo svojo dejavnost na gradbeno-remontni sektor predvsem zato, ker se gradbena podjetja ne ukvarjajo z manjšimi gradbenimi deli, pa tudi zato, da bi zmanjšali režijo, ker se z izključno komunalnimi deli podjetje ne bi moglo vzdrževati. Ukvarja se predvsem z nizkimi gradnjami — adaptacijami in gradnjo lokalov, dalje ureja okolico stanovanjskih blokov, kanalizacijo, ceste itd. Perspektivni dejavnosti pa sta tudi polaganje tlakov in cementna delavnica. Zlasti po teh storitvah je povpraševanje zelo veliko. Podjetje zaposluje 200 do 270 ljudi. Potrebe zahtevajo razširitev vseh dejavnosti, vendar je že dosedanje delovanje v neprimernih prostorih zelo otežkočeno. Z zgraditvijo novega gospodarskega poslopja, za katerega so načrti že v izdelavi, bodo perspektive podjetja še ugodnejše. Razširiti nameravajo vse obstoječe dejavnosti in uvesti še nekatere nove. GORENJSKA OBLACILNICA z dvema oddelkoma za storitve, ta* ko za široko potrošnjo kot tudi za potrebe tovarn (delavske obleke) ter oddelkom za moško, žensko in otro- ško konfekcijo, se je razvila v močno obrtno podjetje 2 izrazito usmeritvijo v konfekcijsko dejavnost. Podjetje pripravlja graditev novega konfekcijskega obrata s skupno 1000 m2 površine na dvorišču stavbe na Partizanski cesti 4. v Kranju, ki je zdaj last podjetja. Vrednost bruto proizvodnje se bo pri enakem številu zaposlenih po. rekonstrukciji povečala za najmanj 40 %. Podjetje nabavlja ustrezni strojni park, da bi moglo uvesti sistem tekočega traku ali sinhro sistem v proizvodnji konfekcioniranih oblačil. »Gorenjska oblačilnica« ima dve poslovalnici v Kranju in po eno v Tržiču in na Jesenicah. Najuspešnejši izdelki so ženska konfekcio-nirana oblačila, novost »Gorenjske oblačilnice« pa so ribiške obleke iz gumiranega platna, ki jih je bilo doslej moč dobiti le iz uvoza. »Gorenjska oblačilnica« je doslej edini proizvajalec tovrstnih oblek v državi. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ je izdelalo 7-letni perspektivni plan razvoja telefonskega omrežja na Gorenjskem, ki bo omogočil popolno modernizacijo telefonskega omrežja na Gorenjskem. Na območju Gorenjske je 12 avtomatskih telefonskih central s kapaciteto 2630 možnih priključkov. Poleg teh je še 18 ročnih central ž 205 priključki. V prihodnjih letih bodo 4 ročne centrale zamenjali z avtomatskimi, tako da bo leta 1970 na območju Gorenjske 16 avtomatskih telefonskih central s 7500 možnimi priključki. Izboljšati nameravajo tudi medkrajevne zveze. Med Kranjem in Ljubljano je sedaj 37 povezav, medtem ko jih plan v letu 1970 predvideva že kar 120. V enakem sorazmerju naj bi se povečalo tudi število medkrajevnih zvez z Jesenicami in Radovljico. Zveze bodo polagali v telefonskem kablu, tako da bodo neodvisne od vremenskih razmer. Podjetje predvideva, da bodo po končani avtomatizaciji telefonskega omrežja na Gorenjskem naročniki brez sodelovanja telefonistke lahko govorili z vsemi večjimi kraji na Primorskem, Štajerskem in Dolenjskem. KOVINSKO OBRTNO PODJETJE Iz realizacije v letošnjem prvem polletju je videti, kakšna je proizvodna usmerjenost Kovinsko obrtnega podjetja s sedežem na Jezerski cesti 40 v Kranju: — 60 odstotkov kapacitet je bilo izkoriščenih s ključavničarskimi in kleparskimi storitvami za gradbena podjetja in kmetijska posestva; — 5,3 °/c kapacitet je bilo porabljenih z izdelovanjem rolet iz pletenih trakov iz svetleče se žice na električno-motorni pogon; — 5,4 % plana je podjetje izpolnilo z izdelovanjem okvirov iz trikotnih cevi za tekstilni filmski tisk; — 4,1 % vrednosti realizacije se nanaša na izdelovanje polavtomatskih privezovališč za govedo; — 3,4 % realizacije pa je prineslo izdelovanje slaščičarskih klešč. Najbolj perspektivni izdelki so: privezovališča za govedo, za katera ima KOP že okrog 700 nadaljnjih naročil, dalje rolete na električni pogon, filtri za prečiščevanje kislin pri galvanizaciji in — prenosljive garaže iz pocinkane pločevine, ki ne bodo dražje od 100.000 dinarjev. Podjetje bo prototip takšne garaže razstavljalo na letošnjem Gorenjskem sejmu. KOMUNALNA BANKA KRANJ je s 1. januarjem 1963, po spojitvi komunalnih bank Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič postala medobčinska banka s sedežem v Kranju. Organi upravljanja pri medobčinski banki so upravni odbor in svet delovnega kolektiva. Člani enotnega upravnega odbora so tudi člani kreditnih odborov, pri čemer pa enega člana imenujejo občinski ljudski odbori, na katerih območju so poslovne enote medobčinske banke, in sicer iz vrst odbornikov oziroma predstavnikov družbenih organizacij, medtem ko Vodovodni stolp v Kranju po dva člana predlagajo delavski sveti tamošnjih gospodarskih organizacij. Že takšna sestava enotnega upravnega odbora in kreditnih odborov in družbeno upravljanje, temelječe na svetih poslovnih enot in Centralnem svetu delovnega kolektiva, ki je izvoljen z delegatskim sistemom, kaže na veliko odgovornost banke- ih vseh pri. upravljanju banke sodelujočih činiteljev. Posebej velja pripomniti, da je z imenovanjem odbornikov in članov gospodarskih organizacij v upravni odbor medobčinske banke, gospodarstvo vseh prizadetih občin neposredno odgovorno za poslovanje banke, saj se po členu 31 zakona o banki uporabijo sredstva občin, kolikor banka v redu ne posluje oziroma če postane nelikvidna. Potrebo po formiranju medobčinske banke za pet občin s sedežem v Kranju je narekovalo dejstvo, da so bila sredstva komunalnih bank kot samostojnih bančnih organizacij nesmotrno razdrobljena, pri čemer so komunalne banke, boječ se nelikvidnosti, zadrževale sorazmerno večja likvidna sredstva kot pa jih zadržuje medobčinska komunalna banka po . koncentraciji sredstev. Prednost nove medobčinske bančne organizacije je končno tudi lažje in časovno skladnejše prelivanje sredstev in lažje urejanje problefnov v gospodarstvu brez posredovanja drugih bank, to je z lastnimi bančnimi sredstvi. Skratka, rentabilnost poslovanja banke se je povečala, s tem pa je omogočeno zniževanje cen bančnih storitev. Prenosljiva garaža iz pocinkane pločevine — izdelek Kovinsko-obrtnega podjetja Kranj OBRTNO PODJETJE CERKLJE s pleskarsko, zidarsko, mizarsko In tesarsko dejavnostjo si po potrebi poišče kooperante za storitve, ki jih samo še ni dovolj razvilo, kot na primer vodno-inštalaterska in kleparska dela. Ena izmed njegovih storitvenih dejavnosti je tudi frizerska obrt. Nadaljnja močna skupina je mehanična delavnica, z usmeritvijo v kovinsko obrt. Prav v tej storitveni skupini — v mehanični delavnici in gradbeni dejavnosti je pravzaprav jedro bodočega razsoja podjetja. Razvoj zlasti tranzitnega turizma, ki ga že spodbuja bližnja žičnica na Krvavec in ga bo še bolj pospeševalo bodoče letališče na Br-nikih, narekuje povečanje kapacitet v mehanični delavnici, in prej ko slej tudi postavitev bencinske črpalke,, ki jo pogreša že tudi močno razvita domača mehanizacija z motorizmom, saj so v Cerkljah našteli nad 200 mopedov in 70 osebnih avtomobilov, zadruga pa premore 7 traktorjev. Doslej je »Obrtno podjetje Cerklje« za razširitev svojih obratov vlagalo izključno lastna sredstva. Za povečanje mehanične delavnice in bencinske črpalke pa ji primanjkuje le še 11 milijonov dinarjev kredita. REMONT ČEVLJARSKIH STROJEV je podjetje, ki se je že zdavnaj izneverilo svojemu naslovu, saj njegova proizvodna dejavnost ni več remont, ampak proizvodnja čevljarskih strojev. Po načrtih, ki jih je podjetje pripravilo za razvoj do leta 1970, naj bi se število zaposlenih povečalo na 400, vrednost bruto proizvodnje pa od sedanjih 140 milijonov na 1,6 milijarde dinarjev. Jedro bodočega podjetja bodo tvorili tehniki-konst-ruktorji, ki jih ’bo predvidoma 20 do 25. »Remont« tehničnemu razvoju že zdaj posveča veliko pozornost. Tako je konec letošnjega julija zapustil razvoj elektronski sekalni stroj, katerega prototip bo dokončan do januarja prihodnjega leta, nakar, bo podjetje pripravilo prvo serijo.šestih takšnih strojev za potrebe čevljarske in usnjarsko-ga-lanterijske industrije ter za tiskarne. Letos bo prišel iz razvoja tudi stroj za toplo navlačenje obutvenih konic, katerega prototip bo izdelan do konca tega leta. Dosedanji razvojni in proizvodni uspehi podjetja, ki iz obrtnega prerašča v industrijsko in ki bo letos septembra v skladu z razvojem spremenilo naslov, obetajo, da bo »Remont« čevljarskih strojev v resnici postal industrija s serijsko proizvodnjo čevljarskih strojev. .j ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ je od 1. januarja dalje Skupnost socialnega zavarovanja delavcev za občine Škofja Loka, Kranj in Tržič, pri čemer zavod opravlja vlogo servisa skladov zdravstvenega in kmetijskega zavarovanja. Namesto . enega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje s sedežem v Kranju sta zdaj na Gorenjskem dve komunalni skupnosti socialnega zavarovanja, in sicer za območje občin Kranj, Škofja Loka in Tržič tel' komunalna skupnost za območje občin Jesenice in Radovljica. V obeh komunalnih skupnostih so zavarovanci izvolili predstavnike v skupščine socialnega zavarovanja in predstavnike za skupščino republiške skupščine. Obe. skupščini pa stg na prvem rednem zasedanju izvolili svoje predstavnike v upravni odbor Komunalnega za-voda za socialno zavarovanje, sfr. prej pa sta sklepali o ustanovitvi medobčinskih komunalnih zavodov s sedežem v Kranju in na Jesenicah. . Z ustanovitvijo skupnosti socialnega zavarovanja za območje obrnjenih treh občin so dani pogoji z* smotrnejše trošenje sredstev socialnega zavarovanja v okviru nov organizacije in novega sistema nanciranja. ... Med pomembnejše akte, ki je doslej sprejela skupščina medobčinske skupnosti socialnega zavarovanja, sodi med drugim spr®' ietje pravilnika o izvajanju PraYL do zdravstvenega varstva, dalJ^ imenovanje članov odbora kot str° kovnega organa, ki bo skupšci1^ pripravljal analize o stanju zdrav^ stvenega zavarovanja in zdravstv ne službe, sklep o osnovah za skl panje pogodb z zdravstvenimi zav di, sprejela je finančni načrt dobo kov in izdatkov sklada zdravstven ga zavarovanja za leto 1963 ZDRAVSTVENI DOM KRANJ 3e bil ustanovljen leta 1952 za ob-močje bivšega okraja Kranj. Leta 1953 je postal ustanova s samostojnim financiranjem. Z družbenim samoupravljanjem se je zdravstvo v kranjski občini nagib pričelo razvijati, tako da so takratni prostori postali občutna ovira za nadaljnji razsoj. 2e leta 1953 so zato začeli adaptirati nekdanjo Polakovo tovarno in ^ograjevati nov trakt. Leta 1954 je bila odprta splošna ambulanta v Stražišču, leta. 1960 pa začasno urejeni prostori ambulante v Cerkljah in Pomožna zdravstvena postaja na Jezerskem. Leto kasneje je bila zgrajena tudi zdravstvena postaja v Preddvoru. V okviru novo nastajajočega zdravstvenega centra na Zlatem polju je bila leta 1961 zgrajena tudi moderno urejena zobna ambulanta. V okviru zdravstvenega centra so Pred tremi leti začeli graditi tudi novo PORODNIŠNICO, katere predračunska vrednost je 600 milijonov dinarjev. Zmogljivosti stare porodnišnice, ki so jo leta 1955 ustanovili v adaptirani stanovanjski vili, so namreč že nekaj časa premajhne, saj je bilo ob ustanovitvi predvidenih 1200 sprejemov letno, medtem ko so jih lani zabeležili kar 3371. V porodniškem in ginekološkem oddelku nove porodnišnice bo skupno 100 postelj, tako da bodo lahko sprejemali Čene iz vsega južnega območja Gorenjske. Prihodnje leto bo bržkone odprta tudi nova LEKARNA. Stara lekarna s svojimi skromnimi zmogljivostmi namreč že zdavnaj ne ustreza več Poraslemu številu prebivalstva v kranjski komuni. Konec minulega leta je bilo v ZDRav'------DOMU Kranj redno h 27 zdravnikov in Zobozd . štirje so bili na spe- cializacij zdravstveni sodelavec s fakulterno izobrazbo, v obratnih Ambulantah je bilo zaposlenih 8 zdravnikov in 2 zobozdravnika, v Porodnišnici 4 zdravniki, v bolnišnici za TBC na Golniku pa 14 zdravnikov. V lekarni je bilo zaposlenih ® magistrov farmacije. To pomeni, da pride v kranjski komuni na zdravnika 2000 prebivalcev in na robnega terapevta 2800 prebivalcev. žiCnica DO VRHA KRVAVCA Zavod za razvdj turizma v občini Kranj skrbi za sistematično, načrtno in smotrno pripravo in izdela-vo elaboratov za turistično urejanje občine Kranj, v danih možnostih pa to elaborate tudi realizira; hkrati pa tudi koordinator dela med turističnimi društvi v občini Kranj. Med večja dela, ki jih je leta 1962 zavod opravil, sodi 5-letni program razvoja turizma v občini Kranj, ki bo osnova nadaljnjega dela na tem področju. Zavod je izvedel več posvetovanj o izgradnji dopolnilne žičnice na Krvavcu, ki so omogočila izdelavo idejnih projektov za žičnico in njeno stavbo. Žičnico bo gradilo podjetje »Metalna« Maribor. Verjetno že letos bo izdelan glavni projekt žičnice Krvavec II z dvema samostojni- Novi gasilni dom v Kranju ma sekcijama, in sicer od sedanje gornje postaje do Doma na Krvavcu, pa od Doma do vrha Krvavca. Skupaj z oddelkom za gospodarstvo občinske skupščine Kranj zavod izdeluje 7-letni perspektivni program razvoja turizma v občini Kranj. Nadalje vodi tudi izdelavo reliefa Gorenjske, ki bo izdelan v merilu 1:10.000 in bo velik 7 X 11 metrov, kar bo posebna turistična zanimivost za Kranj in Gorenjsko. KOMUNALNO PODJETJE »VODOVOD« Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1955 z namenom, da preskrbuje mesto in okolico s pitno vodo, vzdržuje vodovodno omrežje in vodovodne naprave, zbira podatke in pripravlja program za razširitev vodovodnega omrežja, nudi storitve potrošnikom in obnavlja ter gradi vodovodne instalacije glavnega in raz-vodnega omrežja. Podjetje je v nekaj letih doseglo velik razvoj. Samo v zadnjem letu je podjetje povečalo plan za 12 %. Do konca junija je bila že dosežena 63-° o realizacija, kar kaže, da bo plan tudi dosežen, če bodo le na razpolago potrebna sredstva. Podjetje razpolaga z močnim strojnim parkom. Tako so lani nabavili nekaj večjih strojev, med njimi kompresor za vrtanje tal, ki ga uporabljajo pri gradnji omrežja. S 1. januarjem letošnjega leta so priključili kranjskemu vodovodnemu omrežju še omrežji iz občine Med- vode in Škofja Loka. Zaradi lažjega opravljanja instalacijskih del na omenjenih območjih so v Medvodah že zgradili moderno rajonsko delavnico s pisarniškimi prostori, v Škofji Loki pa je v gradnji. Podjetje izvaja letos naslednja večja dela na vodovodnem omrežju: rezervoar v Smledniku, vodovod Bašelj in vodovod Besnica. Končana pa so dela pri gradnji vodovoda Planina—Čirče, obrat v Cerkljah in na Zlatem polju ter vodovod v Pšati, Glinah in Cerkljatlski Dobravi. Podjetje ima tudi popravljalnico in preizkuševalnico vodomerov. Lani je podjetje razpolagalo le z eno usmerjevalno napravo za preizkus vodomerov od 1/2” do 2” in od 0 50 mm do 0 80 mm. Ker ima podjetje vgrajeno večje število manjšin vodomerov, ki jih ni mogoče preizkušati samo z enim aparatom, so izdelali dve novi usmerjevalni napravi za preizkus vodomerov od 0 1/2” do 0 2”. Organi upravljanja v podjetju se intenzivno ukvarjajo s problemi podjetja in zaposlenih. Posebno skrb posvečajo izboljševanju notranje organizacije dela. blem za uslužbence in štipendiste. Dejstvo je, da zasedajo 104 stanovanjske prostore bivši uslužbenci inštituta za TBC, ki so sedaj v drugih podjetjih. Z dodelitvijo teh stanovanj sedanjim uslužbencem in štipendistom bi bil problem vsaj v grobem rešen, ker zaenkrat na ; Golniku ni drugih naselitvenih možnosti. V zadnjih dveh letih je inštitut na Golniku investiral izdatna sredstva tudi za nabavo medicinskih aparatur in instrumentarija. Vendar za-, radi pomanjkanja deviznih sredstev — večino ' medicinskih strojev in aparatur je treba še uvažati —, doslej ni mogel nabaviti še nekaterih drugih nujnih aparatur, kot ria primer za EKG. Inštitut ima enokanal-sko aparaturo, staro 30 let, s katero kot vodilni protituberkuloz-ni inštitut v državi opravlja globinsko slikanje. Zaradi preobremenjenosti aparature in nujnosti petkratnega slikanja za razne globine za vsak primer — moderna aparatura s simultano kaseto slika enkrat za vse globine — so na Golniku uvedli delo v dveh izmenah, da bi tako zadostili' potrebam po čimbolj natančni. diagnostiki, od katere je precej odvisno uspešno zdravljenje pacientov. V pogledu zdravljenja in diagnostike TBC je Golnik v posetifterh položaju, ker je nekakšna zbiralnica hujših primerov obolenj iz vse države. Od ‘skupnega števila_ 6.00 pacientov je na Golniku vsaj 200 izredno hudih bolnikov, ki so se bolj ali manj uspešno zdravili večidel že v sanatorijih drugih republik vse slovenske občine vsaka štiri leta, člane kolektivov pa na željo podjetij vsaki dve leti. Kljub odličnim rezultatom — saj fluorografiranje vsakikrat odkrije nekaj novih primerov TBC zlasti v industrijskih centrih Slovenije — pa zaradi kratkovidnosti podjetij ta koristna akcija še ni povsem uspela, čeprav se številni/kolektivi, kot pa primer podjetje »Iskra«, ne branijo takšnih pregledov, ker se zavedajo, da pravočasno zdravljenje s fluorografira-njem odkritih primerov TBC člane kolektivov obvaruje mučnih operacij in dolgotrajnega zdravljenja, podjetjem in skupnosti pa prihrani dragocena sredstva. DRUGE PREVENTIVNE AKCIJE Med redne preventivne akcije Inštituta za TBC Golnik sodi tudi tu-berkulinsko testiranje zlasti šoloobveznih otrok in vsakoletne raziskave na dveh različnih demonstracijskih območjih, kot na primer na Gorenjskem in v Prekmurju, ki uspešno odkrivajo vire okužb zlasti pri otro-, kih. Na osnovi teh raziskav inštitut izdela študijo kot orientacijo organom zdravstva oziroma kot napotek, kam naj usmerijo svoje delovanje. PEKARNA KRANJ Iz skromnih začetkov leta 1948, ko je podjetje zaposlovalo le dva delavca in prodalo dnevno 100 kg kruha, se je razvilo močno obrtno podjetje, ki preskrbuje s kruhom prebivalce Kranja in bližnjo okolico. Zdaj zaposluje 80 delavcev, ki dnevno napečejo 14 ton kruha. Medtem ko je podjetje uspešno zgradilo novo pekarno, v kateri pečejo kruh pol industrijsko, pa doslej ni bilo mogoče modernizirati prodajnega omrežja. Prodajalne so teritorialno sicer ugodno razporejene, vendar ne ustrezajo sodobnemu načinu prodaje. Zato bo, podjetje že letos začelo adaptirati nekatere lokale, zgradili pa bodo tudi nekaj novih paviljonov s kovinsko konstrukcijo. ZAVOD ZA POŽARNO REŠEVANJE IN TEHNIČNO SLUŽBO -trs J - Do leta 1959 v Kranju ni bilo poklicne gasilske čete, ampak je bil le prostovoljni gasilski vod, ki pa ni mogel opravljati uspešne represivne INŠTITUT ZA TUBERKULOZO IN BOLNIŠNICA GOLNIK Bolnišnica Golnik z inštitutom za tuberkulozo že zdavnaj ni več namenjena zgolj raziskovanju in zdravljenju TBC, marveč se spreminja v • pulmonalni center za zdravljenje vseh tovrstnih obolenj. Zametek takšne usmeritve je močan pulmolo-ški oddelek z okrog 100 posteljami. Spričo čedalje aktualnejšega problema zdravljenja genitalne TBC je Inštitut za TBC Golnik namenil kapaciteto okrog 40 postelj tudi za zdravljenje tovrstnih obolenj. Skupno razpolaga bolnišnica na Golniku s 652 standardnimi posteljami, medtem ko je vseh postelj, z onimi na verandah, skupaj 771. Inštitut Golnik je začasno prevzel tudi moško okrevališče na Petrovem brdu, Zaradi sorazmerno zastarelih osnovnih sredstev namerava bolnišnica za TBC na Golniku investirati nekaj sredstev v rekonstrukcije. Tako bodo, na priliko, rekonstruirali zelo staro kuhinje, kar bo z opremo vred veljalo 90 milijonov dinarjev. Prihodnje leto bodo rekonstruirali tudi povsem dotrajano kotlarno, ki bo dovajala toplotno energijo povečanim zmogljivostim kuhinje in omogočila napeljavo centralne kurjave v bolniške sobe »Stare stavbe«. Dalje imajo na Golniku v načrtu graditev uslužbenske restavracije nad rekonstruiranim traktom kuhinje, kjer bo 410 članov kolektiva Inštituta za TBC dobilo primeren prostor ne le za redno prehrano, marveč tudi za najnujnejšo rekreacijo. Pereč je tudi stanovanjski pro- Golnik — inštitut za tuberkulozo in bolnišnica in je' bil Golnik tako rekoč njihovo zadnje upanje. Razumljivo je, da mora zaradi, čimbolj natančne diagnoze in čimbolj uspešnega zdravljenja zlasti takšnih hudih primerov inštitut za TBC na Golniku razpolagati z vsemi sredstvi, ker jih« pozna moderna medicina in da so njegove potrebe po zadevnih aparaturah in instru-mentariju s tega vidika docela upravičene in nujne. UMETNA RESPIRACIJA PRI TORAKALNIH OPERACIJAH Inštitut za TBC mimo hospitalnih storitev — prvi v Jugoslaviji so na Golniku uvedli umetno respiracijo pri torakalnih operacijah, ki omogoča operiranje tudi najhujših primerov TBC — v svojem laboratoriju opravlja tudi rentgenološke, bakteriološke in spirometrične raziskave za druge naročnike, organiziral pa je tudi odlično preventivno službo, fluorografiranje, s katerim zajame službe. Potrebe so narekovale ustanovitev poklicnega gasilskega voda, ki se je kasneje preimenoval v poklicno gasilsko četo, prvega aprila letos pa je bil ustanovljen samosto-jen zavod za požarno reševanje m tehnično službo. V okviru samo-upravljanja so bile zavodu dane možnosti hitrejšega razvoja. Zavod združuje vso reševalno m tehnično službo. Tako daje Gorski reševalni službi predvsem opremo in prometna sredstva. V prostorih zavoda pa so tudi tečaji predvoja-ške vzgoje in šoferski tečaji. V gasilski službi dajejo prednost repre-sivi, čedalje več pozornosti pa posvečajo tudi preventivni dejavnosti, predvsem v gospodarskih organizacijah. Pri najrazličnejših nesrečah, predvsem pri požarih, so lani priskočili na pomoč kar 140-krat, letos pa že 70-krat. Tako so obvarovali državljanom kranjske komune večmilijonske vrednosti narodnega bogastva, pa tudi človeška življenja. ,xxxxvwcccctsxw