898. Ste«.
Posamezna Številka „Dneva“ slana e vin., ravno toliko številka »Bodete Nele**.
?DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „B0* PEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike stane »Dan* jp prilogo dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K, f!a zunanje n*roWk« stane »Dan* s prilogo celoletno ti K, četrtletno 5’50 K, mesečno 1‘80 K. — Naroč-
i	nfna	se	poSilja	npravnffitvu.
V Uubllanl, sreda dne 17. fianlla 1914.
Leto III.
Telefon itevUke 118.
Neodvisen političen dnevnik
s tedensko humoristitno prilogo Bodeča Neža*
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko Številka „Bodeie Neie«.
Uredništvo io upravnico: Ljubljana, Fraiinskaoska ulita Ste?. L
Dopisi se pofilljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta U v, osmrtnice, poslana hi zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popusK. — Za odgovor Je priložiti znamko..
Odgovorni Budilk Mn\ Korene. :	Last	ia	M.»Učiteljske tiskam".
Telefon Številka 118.
Pred grško-turško volno.
Zadnji dogodki v Konstand in v Konopištu. — GrSko-tur-Ski konflikt! — DipiomatKne zveze pretrgane! — Grika in Srbija. — Albanska stvar zavožena. — Sokolski dan v
Brežicah.
V	novo fazo razvoja stopa balkansko vprašanje te dni; v nedeljo se je vršil v Konstanci sestanek ruskega carja z rum tinskim kraljem.
Ruski car ni potoval sam; šel je v Konstanco s svojo rodbino in ruskim ministrom Sazonovim, ki je konferl-ral s kraljem. Rumunsko Časopisje Je ob priliki sestanka poudarilo, da le ta obisk za državo velikega, naravnost zgodovinskega pomena, kajti obe državi irnata odslej Iste težnje In Iste Interese.
To se pravi: Trozvezl je odzvonilo, Avstrija, Italija In Nemčija se od danes zanaprej ne morejo več zanašati na Rumunijo. Tem manj še, ker je rusko-rumunsko zvezo zapečatila zaroka med obema dvoroma.
Judi izmenjav bo nekaj; Rusija namerava Rumunljl odstopiti del Besarabije. Rumunija pa se ob tei priliki zaveže dati Rusiji od svoje strani polnomoč zaradi Dardanel.
najnovejši uspeli trojnega sporaz-“U® bl, ,n?eJ Posledice na dveh stra-.tr°n» sporazum se okrepi, ugled in moč Rusije se z njim povzdigne, obenem pa je s pridobitvijo Rumuniie ze samoposebi podana garancija, da bo v bodočnosti vpliv tro-jtveze na Balkanu manjši, in da bo mogel odslej na Balkanu odločati trojni sporazum. S tem je odstranjeno vprašanje balkanskih »^ventual-
*r>	ie Kotova in imM iipn*
razum ima v tem zagotovilu veliko
zaledje.
Nagla^rešitev teh nameravanj Je sdipiomacijo« trozveze naravnost osupnila. Na Dunaju so zastrmeli, odprli na široko usta — in za proti-revanšo so^ pokazali s prstom na Konopište, kjer se tudi vrši sestanek med cesarjem Viljemom in prestolonaslednikom Ferdinandom.
Velika razlika je med tema dvema sestankoma; na prvem gre za vprašanje Rumunije in Srbije, na drugem pa se hiti obnavljati zavezniško »zvestobo«. Prvi je bil določen zaradi potrebe časa in. ureditve vprašanj, drugi le proforma, samo za figuro. Trozveza se čuti ob tem času zamotanih problemov samo in zapuščeno. Avstrijo in Italijo grize Albanija, Nemčija pa je zahrbtna,
smeje se obema in gleda na svojo zemljo. Nič enotnega, nič programa-tičnega! Avstrija se le zatekla v naročje Nemčije, In najbrže ne v svojo korist. To bo zopet »uspeh diplomatov« — pa ne naših.
Avstrija se je baš v teh važno-pomeinbnih dneh pokazala v bengalični luči. Bega semintja — kakor vedno. Naši »diplomati« so bili zopet enkrat presenečeni in v veliki sili so pokazali na tisto Konopište, kjer se že toliko časa odigravajo »zanimanja vredni« dogodki.
Med tem pa Jej>adel Drač. Kakor strela iz jasnega. Ta dogodek more imeti važne posledice. V Rimu je rekel di San Giuliano, da se ni treba bati — da Je za Italijo preskrbljeno. Res: Esad Je v Italiji, Wied |e zbežal na ital. vojno ladjo. Kaj pa mi? Avstrijska vojna ladja se ni vmešavala v dogodke v Draču. AH se bliža obračun?
Leto se bliža še-le polovici svojega teka, a učiteljske nade po regulaciji plač so za letos že pri koncu!
Sklenjeni načrt zboljšanja plač
te FiMmitr
ko se je ponosno razlegal klic iz klerikalnih vrst, da stopi to zboljšanje v veljavo že 1. maja, vsaj pa 1. junija!
Te nade je utrjevalo tudi »Slovenčevo« zatrdilo, da se takoj po Veliki noči skliče deželni zbor, da čim hitreje popravi, kar je na šolskem zakonu popravila potrebno.
Minila pa je Velika noč, minila sta april in maj, in stojimo že ob koncu prve polovice, učiteljstvo pa je slišalo sanio deželnega glavarja poročilo, da bo treba šolski zakon precej popraviti!
Mi smo že ob zasedanju deželnega zbora trdili, da ne bo letos z regulacijo nič in da je to le pesek v oči — in zdaj se vidi, kako prav smo imeli.
Začetkom maja smo tudi že vedeli, da je postavka za regulacijo
plač za letos definitivno Črtana — a Slomškarji so kričali takrat na tiste, ki so to trdili — čemu da hujskajo učiteljstvo 1
Kaj pravite Slomškarji sedaj? Vi trpite enako kakor trpi napredno učiteljstvo — ne, troho manj trpite vi! Vam je na razpolago fond. namenjen za podpore vsemu učiteljstvu, ki ga je zadela skrb v izredni meri!
—	To pa zdaj ni več fond v poštene namene, ampak postal je strankarsko korito! Toda kaj bo to korito na toliko udeležencev!
Vemo, da se tudi v vas še dviga srd in da spoznavate, koliko Je klerikalcem na učiteljskem stanu, vemo, da na tihem stiskate pesti, ker si glasno ne upate dati duška — ker ste usužnjeni za par srebrnikov, mesto da ponosno zahtevate to, kar gre vsemu učiteljstvu!
Vemo — kreature so med nami, ki so zmožne trpeti same, da le ne pride učitelj iz skrbi venkaj!
Skrb nad skrb se dviga nad u-Čiteljstvo, ni pa nikogar, ki bi mu hotel pomagati!
Vlada bi lahko pomogla, vsaj ni v zadregi, kadar hoče doseči stotine miljonov za topove — toda kaj njej učiteljstvo! Saj je to vajeno trpeti in ji Je do kosti patrijotično!
Toda, pazite čuvarji: Glad naprav! ostre zobe in obup tudi ne pozna nobenih ozirov)
Ml Ml
Drač.
Malo mesto Drač je bilo zadnji čas središče svetovne pozornosti. Saj Je od dogodkov v Draču skoraj odvisen svetovni mir. Iz Drača so prihajala te dni le redka poročila. V obče se je stvar za Wieda obračala na boljše. Kdor pa je poznal albanske homatije, (a Je vedel, da ni kaj dobrega pričakovati.
Drač Je v ozadju zavarovan s strmimi skalami. V mesto vodita na kopnem le dve ozki poti — ti dve poti so si morali osvojiti vstaši, ako so hoteli priti v mesto. To pa Je bilo težko, ker ena strminah stoje Wie-dovi topovi in mitraljeze. Zmaga bi bila torej krvava.
Položaj zadnjih dni.
Listi so poročali razne ugodne vesti: Reklo se je, da je ustašev 2000, dočim ima Wied 15.000 oboroženih mož. Od teh 15.000 je baje 11000 mož — med temi 250 žandar-Jev s topovi varovalo Drač; nekaj tisoč Miriditov z artilerijo pod vodstvom Prenk Bib Doda je bilo pri Lješu, 50 km od Drača, nekaj sto prostovoljcev pa je stalo pri Valoni (100 km južno od Drača) in so se pripravljali za napad na Tirano, glavno mesto ustašev. Ker so v Epi-ru vsaj deloma boji ponehali, je tudi od tam hitelo okoli 1000 žandarjev na pomoč knezu, hiteli in se- bližali Elbasanu; Bei Mati Je ponudil knezu svojih 1000 mož in je stal pripravljen na severu. Tako so bile vse čete pripravljene, da se vržejo od vseh strani na vstaše in zatro revolucijo, ko je naenkrat moč na vstaška četa napadla Drač. Mogoče Je torej, da so bila prva poročila pretirana, ali
Cvetni dan,
Če obrne prodajalka se na napačen naslov —• io zavrne klerikalka; saj imam dovelj dolgov.
*
Ker prodajati cvetlice ni dovoljeno povsod, dobro pazi mož pravice, da ni moten nemški rod.
i
pa so vstaši spoznali položaj in so hoteli prehiteti VViedove čete.
Podrobna poročila.
Vstaši so napadli Drač zgoda) zjutraj in skušali pridreti čez most
v	mesto. Toda na strminah nad Dračem postavljeni topovi so trgali vstaške vrste in jim prizadevali neizmerne izgube. (Tako se poroča.)!
Zahtevajte novi povetanl cenik zastonj In poitnine prosto.
LISTEK
M. ZEVAKCh
Srce in mei.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
k;	vam	prihran»n	to bol,
ki bruha v vas, madam, in v dokaz svojega prijateljstva do grofa, vašega zaročenca, bi bil vsak hip pripravljen umreti! Ne vem, kaj ste morda storili krivega, da si očitate .Vem pa in vidim Jasno le eno: čudovito ljubezen vašo do mojega prija-mK Aji verjemite mi, madam, to-liksna ljubezen bi bila zmožna odkupiti celo zločin!«
A lisa je spustila roke nizdol. »Govorite mi še tako,« je zajecljala. »Tako dolgo že trpim sama — sama s seboj, brez žive duše! Tako dolgo že ni hladila usmiljena beseda n *"°iega nesrečnega srca!«
bil prilS lev«3rS poza.b'J. »M h
obedve roki nJU le’ pniel AllS0 za jel jo in n?^gnil i0 k sebi, ob-
žei&?“nik	ts	mlade
nkn l°J“o re«no ta
1 Ne pustite se premotiti !
lifelll flH. 8.
Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno-znani solidni tvrdki
H. Suttner, ift MI
Lastna protok. tovarna ur v Švici.
Tvrdka h. suttner nima nobene podružnice
v Ljubljani in ne drugje.
ženske
taaiovZT JT5SS ni
mogla spomniti trenotka v svojem
S2£SLu,-k0 Wbila Cni4i,a toliko p?-
InLLT ,nil,obe V duši. In še tisti lup je našel vitez edine besede, ki
so se ujemale s položajem, z mislimi mlade ženske in s tem, kar je mislil sam:
»On vas ljubi; lahko ste prepričani, da ni bila nobena ženska v enaki meri kakor vi predmet tako nežnega in strastnega češčenja; ljubi vas tako, da noče niti vedeti, kar je v vas temnega in skritega;
vi	ste njegova radost, vi ste njegova ljubezen! Nikarite si misliti, da mi je rekel tako... ne, njegova ljubezen se razodeva v sleherni njegovi besedi, on govori o vas, kakor govore verniki o svojem božanstvu. Pomirite torej svoje ubogo, izmučeno žensko srce... ljubezen takšnega moža je zmožna vsega ...«
»Oh,« je dejala ona, »sladkost mi napaja dušo ob vaših besedah. Ce bi bilo mogoče... če moj žlahtni zaročenec res ne ve ...« n ./p.01?avliam vam, da vas ljubi.
eT tej besedi njen absolutni po-men. ivaj de potem, ako ve ali ne ve, kar mu hočete prikriti! Verjemite, med vami in med njim, med njim in med vami, je resnično in vredno vednosti le eno: njegova čudovita ljubezen do vas, njegova strast, s katero vas obožava v svojem srcu.«
»Ah, kako plemenito je tudi vaše srce!«
»Da, madam,« je rekel Pardajan s tisto svojo čudno preprostostjo, ki je bila vzrok, da marsikdaj nisi vedel, ali se šali, ali govori zares, »da, sam vem, da imam srce na pravem mestu; zato gledam danes z vedro
dušo na vaš strah, zato sem lahko vas umel kar je vzvišenega in neo-madeževanega v vašem srcu in v vaši ljubezni do grofa, pa če bi bili tudi bitje, ki se obtožujete, da ste. Duša, zmožna ljubezni, kakršna je vaša, more biti samo lepa duša. Srečen grof, da mu sije vaša ljubezen! In srečni vi, da vam gori njegova!«
»Toda vi ne veste,« je povzela ona trepetaje. »O, vi, ki ste kanili v, mojo razbolelo dušo edino tolažbo, ki sem Jo slišala v svojem življenju, vi, ki sem vas sprejela kot sovražnika in ste se mi razodeli brata ln prijatelja, vi, ki morda hladite mojo bol zato, ker ste tudi sami trpeli, poslušajte me: treba je, da. izveste, kdo sem — kaj sem!«
»Ne, madam,« le vzkliknil vitez: s tajno grozo. »Naj zagrne molčanje vaš dušni strah, kakor pokriva čista in mirna voda bajarja njegovo skrivnostno dno.,. Pokaj bi dregali v to dno, ko je tako.enostavno, prepustiti se smehljajoči površini in pluti po njej brez težave!«
»Prijatelj dragi!...«
»Prijatelj, da, madam. Prijatelj grofa, ki vas ljubi, in tudi vaš prijatelj. In kakšno bi bilo to prijateljstvo, ako vas ne bi branil pred vami samimi in ne bi ustavil na vaših ustnicah besed, ki bi vam v prvem trenotku morda olajšale srce, pozneje pa bi jih obžalovali! Vi, Alisa, ne smete misliti na sedanjost, marveč na bodočnost. Ako bi vas pustil govo-
riti — kaj bi bilo? Kadar bo enkrat sreča pomirila vaše srce, kadar boste Marijakova žena in bo pozabljenje že zdavnaj izbrisalo vašo tajno, bi morali misliti neprestano z bridkostjo in kesanjem na to, da je neki moški solastnik vaše skrivnosti!«
Zdrznila; se je. Vitez se je bil nekote dotaknil najbolj pekoče rane
v	Alisinem srcu.
»Neki moški!« je zamrmrala tako tiho, da je Pardajan slišal. »Oh gorje mi! Koliko je takih, ki poznajo skrivnost mojega življenja!«
In umolknila je, trepetaje vsa od tesnobe, ter pokopala v sebi skrivnost, ki ji je že hotela uiti.
»Torej se grof še ni vrnil v Pariz?« je povzela mirneje.
»Ne, madam.«
»In tudi novice nimate nobene?« Je prašala obotavljaje se. Ali ne veste nič, kaj dela... in kaj misli? Oh, vzlasti to... svoje življenje bi dala, da vem, kaj misli v tem trenotku.«
»Novic nimam, madam; toda ves svet zna v Parizu, da je kraljica navarska v Bloaju, na posvetovanjih s kraljem francoskim. Gotovo Je tudi grof pri njej in torej že kakih štirinajst dni v Bloaju.«
»štirinajst dni!...«
»Natanko, madam. In jezdecu, kakršen je vaš zaročenec, je od Blo-aja do Pariza jedva štiri dni pohoda.«
Zarek mogočne radosti se je ukresal v Alisinih očeh. Vitez v svoji običajni taktnosti ni povedal nobenega zaključka iz svojih pravkarš-
njili besed. Toda ta zaključek se je vsilil Alisi sam od sebe:
»Ako bi mu bila kraljica navarska izdala, bi bil že zdavnaj tu!«
Po vsej verjetnosti torej Ivana Albreška ni bila povedala ničesar. Zakaj ne? Kakor ranjenci, ki se ogibajo skrbno dvigniti obvezo z rane, meneč, da jo pozabijo, ako je ne bodo videli, tudi Alisa hi hotela iskati razlogov, zakaj kraljica navarska ni govorila. Zadovoljila se je z nado, da je res tako, in s svojini trdnim namenom, odvesti Marijaka daleč kam s Francoskega, ako le tudi ob svojem povratku še ne bo vedel ničesar.
Tako je postala prelestna domačinka kakor običajna. Poklicala je staro Savo, ki je prinesla sadja, osvežil in slaščic, kakršne so bile v, hlodi tiste čase. Toda Pardajan se ni dotaknil ničesar.
Zdaj je trepetal on. Njegova plemenita duša je bila pozabila lastno bol, ko je tolažil tujo. In vendar je bil prišel samo zato. da poizve, kaj je z Lujzo... Ali ni bilo nemara baš to del one strašne skrivnosti, ki je ni hotel izvedeti-? Razburjen, zmeden in preplašen nad to mislijo ni vedel, kako načeti opasno vprašanje. Toda Alisa sama mu je ponudila priliko.
»Vitez,« je dejala, ko je obvladala docela svojo lastno razburjenost, ali mi kdaj oprostite nevredni način, kako sem vas sprejela... Bila sem... kakor blazna.,,«
(Joj ie nekaj časa nato prenehal m zbruhnH s pravo divjostjo zopet ob 8. uri zjutraj.
Holandski oficir Thomson je pozval Malisore (krščanske Albance, £i so za denarno prepričanje branili \Vieda), da zapuste svoje pozicije v jarkih za okopi ter da uderejo proti prodirajočim vstašem. Malisori pa korajžni, kakor so, niso sledili Thom-sonovega povelja, temveč ostali lepo na varnem. Polkovnik Thomson menda hoteč navdušiti Malisore, je jskočil iz jarka, čez okope ter se vrgel proti vstašem.
Smrt Se bila plačilo
za njegovo drznost, s katero se Je jboril za pustolovščine.
Senzacionalna vest.
Uradnih poročil o razvoju in poteku bojev pred Dračem ni bilo. Po-Isebno Dunaj je molčal. Vsled tega molka se je zdela silno verjetna vest, »Giomale d’ Italia«, ki je poročal, 'da se je vstašem posrečilo vdreti v mesto in napraviti tam pravi pokolj.
Wied, da bi se rešil, je spremil familijo na italijansko ladjo.
Wied je res lahko srečen. Ce beži, se reče, da spremila rodbino na ladjo in čast je rešena.
Novejša poročHa.
»Agenzia Stefani« poroča, da Je po Thomsonovi smrti vzel brambo v svoje roke major Roelsema.
Avstrijske torpedovke so dovažale iz Svetega Ivana malisorske čete — katerih hrabrost je povzročila Thomsonovo smrt.
Boji so trajali celi dan; proti večeru Je nastal mir. Avstrijska poročila pravijo, da so bili vstali popolnoma pobiti — italijanski listi o tem »česar ne vedo.
Položaj v Draču je po nekaterih poročilih brezupen; v mestu ni živeža, ni vode. Wiedova telesna straža jo Je potegnila na varno. Nobene-
Sa dvoma ni več, pravi »Tribuna«, a bo Drač padel v roke vstašev.
Sokolstvo na telovadišče, kjer so pozdravili Sokole br. Smertnik, dr. Sticker, Bojan Drenik, dr. Mazura in Budisavljevič. Vršila se je telovadba, ki vsled prejšnjega dežja ni mogla popolnoma uspeti, pokazala pa je, kako se sokolske čete pripravljajo za zlet v Ljubljani. Ljudstva je bilo mnogo. Večer je bil jasen in Sokolstvo se je navdušeno vračalo po burnem dnevu v Celje, v Zagreb in v Samobor. Ta dan le pokazal nemško sovraštvo do nas, zato pa je tudi okrepil bratske vezi ki nas vodijo k zmagi.
(Iz Ljubljane sq bili na tem slavju trije Sokoli; značilno je. da se ni smatralo za potrebno o tem obvestiti slov. časopise, ki slučajno niso imeli tam svojih poročevalcev. Proti takim dogodkom bi bilo treba dvigniti gromovit protest — ne pa molčati. Hrv. listi »Pokret«, »Obzor«, »Agr. Tagblatt« so prinesli o tem obširna poročila.)
Sokolsko slavle v Brežicah.
Štajerska oblast proti Sokolu. — Nemške Intrige. — Napad orožnikov na sokolsko konjenico.
Štajersko.
Brežiški Sokol slavi letos svojo lOIetnico, zato je za preteklo nedeljo naznanil svoje slavje. Celjska sokolska župa Je priredila za ta dan svoj zlet v Brežice. Pričakovati Je bilo tudi velike udeležbe s hrv. strani. In res Je prišlo nad 400 Sokolov — kljub slabemu vremenu, kaitl lilo le do 4. popoldne — in tudi mnogo občinstva od vseh strani. »Obzor« po roča o tem sledeče:
»Štajerske oblasti so storilo vse mogoče, da bi ta zlet preprečile. NaJ-
{rej so zabranile sprevod skozi Bre-ice, potem se je prepovedalo celo Sokolom v večjih četah hoditi po Brežicah. Telovadba se je imela vršiti na posebnem telovadišču v Brežicah. Toda ob 8. zvečer v soboto je bilo to dovoljenje preklicano. Oblast je mislila s tem zlet onemogočiti. Toda brežiški sokoli so delali celo noč in zjutraj je bilo izven mesta že postavljeno novo vežbaiišče, okrašeno s slovenskimi trobojnicami. Ker Je torej nemčurjem njih načrt spodletel, lo prepustili ulogo orožnlštvu. Orož-pištvo Je storilo vse mogoče, da bi Izzvalo kake škandale. Le disciplini Sokolov se le zahvaliti, da ni prišlo 'do krvi. Poveljnik šandarmerije von Lichem je prevzel ulogo provoka-terja. Zagrebški srbski Sokol Je prišel v Brežice že dopoldne, za njim pa jezdni oddelek nad 40 Sokolov. Ob 11. so prišli Sokoli iz Celja in Iz Ljubljane, popoldne pa hrv. Sokol Iz Zagreba. Pred takim številom Sokolov so se brežiški nemčurji poskrili. Ko so prišli Sokoli-Jezdeci na savski most, jih je ustavilo okoli SO orožnikov. Zadnji jezdeci so rinili naprej, vsled česar le spredaj nastala goječa. Von Lichem je zapovedal »Halt* In je rekel, da so med jezdeci tudi aktivni častniki. Nastal je nemir. »Absltzen« je zakričal von Lichem — In je potegnil sabljo, orožniki pa so pripravili puške. Okoli 300 Sokolov je gledalo ta prizor. Bil je kritičen trenutek. Sokoli so razjahali in so šli peš v mesto. Neki konj bi bil skoraj oplazil von Lichema. Ko so bili Jezdec! v »Nar. domu« se Je zopet pojavil von Lichem z orožniki ln zahteval od vseh jezdecev legitimacije. Celo hne konja ie moral vsak vedeti. Prišlo Je do burnih prizorov, ker Je hotel von Lichem aretirati enega Sokola, ki Je na mostu rekel, naj se gre naprej. Sokoli so izjavili, da bo moral aretirati vse ali nobenega, na kar je Lichem odšel. Ko je prišel popoldne hrv. Sokol, so ga pred mestom ustavili In se le rdelo, da hrv. In srbski Sokol sploh ne sme v Brežice. Vse to je bilo inscenirano, da bi prišlo do kakih spopadov. »Obzor« pravi, da so iskali vzrokov za prepoved »Sokolskega zleta v Ljubljani«. Kliub vsem tem nastooom le orišlo
Wastlan odstopil. Kljub temu. da se Je Wastiana sililo od vseh strani, da naj odloži svoje mandate in jih d& na razpolago, je konečno uresničenje teh zahtev vendarle vzbudilo nekolikšno senzacijo. Javnost je pri-, šla konečno do mnenja, da Wastian zato ne odloži svojega mandata, ker se oprijema svoje poslanske imunitete kot utapljajoči se slamnate bilke. Wastian je odložil svoj državnozborski mandat, a odložil Je tudi svoj mandat kot mariborski podžupan. Odložitev podžupanskega mandata je bila neposredna posledica odložitve tudi državnozborskega mandata, dočim mu je deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju odvzel dežeinozborski mandat, oziroma imuniteto deželnozborskega poslanca. Nekateri trde, da je Wastlan mo ralno —- kot poslanec in meščan -ubit, da je postal političen mrlič. Jeli to resnično, bo pokazala najbližja bodočnost Da Je stvar res skrajno čudna. kaže postopanje mariborskega župana dr. Schmiedererja v slučaju zadnjega »Burschentaga«, kajti danes vella v mariborskih nemških meščanskih krogih kot Javna tajnost, da Je bila odsotnost dr. Schmiederer-Jeva v binkoštnih praznikih le dobro preračunjena komedija. Dr. Schmie-derer je star mož in županski posl' mestne občine mariborske so vseka-kor tolikšni, da potrebujejo na podžu-panskem mestu mlado In krepko moč. tzlepa pa Wastian ni hotel Iti. zato baS so rt temtrtm kot	x»r\-
tisk odsotnost SchmJedererjevo v binkoštih. Ker ni podžupana, a je bil župan izven Maribora, je izostal ofi-cietni županski pozdrav buršem. Ta pritisk je pomagal in VVastian se ie umaknil, odložil podžupanstvo. izvajal posledice tega svojega koraka n resignlral tudi na državnozborski mandat, kajti več kot smešno bi bilo, če bi si obdržal še državnozborsko Imuniteto. Prepričani smo, da bo ta nova situacija prinesla tudi v Mariboru še druge, splošno zanimive posledice.
Na tem glnevamo ... V naših naprednih vrstah se nam le premno-gokrat zgodi, da pri posameznikih splošnega narodnega Imena naletimo tudi take, ki Jim Je čut demokratizma doeela tuj. Na prvi pogled je še mimogrede videti nekako »demokratično šminko«, a ta odpade v hipu, ko bi moralo najti demokratično na-ziranje odločilno potrditev na zunaj. Kdo bi sl n. pr. mislil, da ta razvada v obmejnem Mariboru še vedno bujno cvete in poganja bogate sadove, ne baš v korist celotnosti! V Mariboru je toliko in toliko narodnih društev, kojih članstvo obstoja v prvi vrsti, ali pa vsaj v odlični meri v niž jih slojih. Le-ti plačujejo letno ogrom ne stotine narodno-obrambnega davku, a v danem trenotku pozabijo gotovi činitelji na žuljavo desnico slovenskega proletarca, ga porinejo v stran in si dele sami to, kar bi'že lz narodne oportunitete morali prepuščati slovenskemu proletarcu, ki nam v pretežni večini za bodoče garantira narodno rast in narodni obstoj. Ne mislimo danes morda na splošne tozadevne hibe, marveč, v pretresu imamo konkreten slučaj, ko se Je narodno zavednemu proletarcu obljubljalo skozi leta in leta odlično mesto, a se ga je v zadnjem hipu porinilo v stran ... Jeli to taktično, hvaležno hi obče koristno?! Nam se močno dozdeva — da na takih slučajih. Izvirajočih Iz družabne sebičnosti, le glnevamo . . .1
Maribor. (KuBmann.) 2e včeraj smo poročali, da bo koncem konca Izid škandala policaja KuBmanna ta, da bo KuBmann dobil 84 K pokojnine. KuBmann postaja na ta način človek, ki nima toliko zdrave pameti, da bi ga smel citirati državni pravdnik na eni strani, dočlm le zdrave pameti dovolj — da bo svobodno užival 84 kron POkpJnine, .Ce bi šlo_ za siro-
maka, bi se vešefifl nad takim flfcre-
pom mestnega sveta mariborskega, ter pa gre tu očitno za čisto posebne stvari, vprašamo, se 11 bodo povrnile po KuBmannu povzročene — policijske kazni, ali ne? Upamo, da nas ro-:ovška gospoda za enkrat dovolj razume.
Maribor. (Lepe policijske razmere!) Minoli pondeljek sta se vračala dva gospoda preko državnega mostu mimo kavarne »Theresien-lof«. Ura je bila polnoč proč in na kavarniškem balkonu polno mariborske špisarske aristokracije. Kar na mah se usuje na gg. ducat praznih čaš. Na odločen protest sta gospoda dobila še par čaš in par prislovic iz »lendfalotenžargona«. Ko sta šla na glavno stražnico in javila slučaj, se jima je odrezal službujoči straže-vodja, da ne more ničesar ukreniti, ker ni — uradnih ur . . . Seveda, mož je vedel kdo so nesramni izzl-vačl v kavarni in zato pustil, da se je dalje razsajalo in motilo na izzivalen in skrajno netakten način mir in telesno varnost pasantov, ki slučajno ne spadajo vsi med mariborsko aristokracijo špisarjev.
Maribor, (čeden fant.) Lepo dravsko obrežje izvablja marsikoga zlasti ob vročini k Izprehodu v hladu. Tudi Slovencev pride dosti tje. kar pa ni po volji 181etnemu pretepaču in izzivaču Perglerju, sinu kolarja in tovarnarja v Melju. Fant si Je za napade na slovenske šetalce napravil nalašč primeren »boxer« in že par-krat imel »prežo« na Slovence. Ker dajejo gosp. Perglerju očetu Slovenci polovico izkupička, zahtevamo, da nemudoma napravi red, če ne ga bomo primorani sami napraviti!
Maribor. (Deseti brat.) Pred popolnoma razprodano hišo so v nedeljo dne 14. t. m. uprizorili slovenski osmošolci Jurčič - Govekarjevega »Desetega brata«. Igralo se je dobro. Zenske moči so bile naravnost izborne. Maske moških so bile ne-povoljne in skoro vseskozi premlade. »Deseti brat« se je dobro uživel in bil z »Dolefom« (ki tudi drugače ne zataji svoje naturice) še tako precej najboljši. »Kvas« bi bil rabil v mimiki korektur. Z »Marjanom« sta bila preveč deško mlada, morda še bolj. kot sta v resnici; kriva Je bila maska. Marjan le vrhutega mestoma mnogo prehitro izgovarjal in ubijal s tem besede. »Krjavelj« bi ne treba! že Itak narodne scene forcirati s svojo kozo v nepotrebno. Piškav je imel popolnoma nemožno masko, igral pa je dobro. France je bil preveč »zblksan«. V celoti bi bila prireditev
Vmhko \>rene^lsk mB^ regijske pomoči.
Orkester — dirigent g. L. Pahor — je imel nehvaležno vlogo, izpolnje vati velikanske odmore, a je spretno izvaja! svojo nalogo. Upati je na zadovoljiv čisti dobiček.
Iz Cella. Kakor Vam Je znano, zida nemški Šulferajn v Oaberjih svojo ponemčevalnico za naše otroke. Ker pa nimajo denarja, beračijo med delavci v Westenovi tovarni za to zgradbo. Slovenski delavci naj bi s svojim slabim zaslužkom še »Sttd-marko« podpirali. Dne 14. t. m. so napravili tudi veselico pri Bobnerju (Wobner). Tam so spravljali od de-lavcev denar za netnčursko šolo, ko bo šel pa delavec po cesti, bo »Win-discher Hund«, kanalija itd.
Delavec.
dajejo ha take načine pod nos in mi moramo seveda proti naši volji »mirno« prinašati laška izzivanja! Kako dolgo bodo trajale te razmere?
Gorica. (Izpred sodišča.) O razpravi trgoyca Rudolfa Konjedič pora-čamo prihodnjič.
Kolesarsko društvo' »Danica« v Gorici naznanja izid svoje prireditve 7. junija 1.1. Dohodkov K1054.89. Izdatkov K 972.15. čisti preostanek K 82.74. Preostanek se je izročil za šolske namene in sicer C. M. šoli na Blančah in »Šolskemu Domu« v Gorici. Ako želi vodstvo Šol račune pregledati so na razpolago. Zahvaljujemo se lovskemu bataljonu štev. 20 iz Krmlnai ki je poslal k sodelovanju dirke na cilj več moštva. Zahvaljujemo se nadalje slav. občinstvu za udeležbo, Istotako bratskim kol. društvom z Gorjanskega in Solkana itd. ter tvrdki »Bajtel«, ki je brezplačno prepustila prostor za veselico, aviso motor in avtomobil ob času dirke in še za darovani gramofon prvemu dirkaču. — Odbor kol. dr. »Danica«.
Ker vpraša dopisnik v »Dnevu« št. 893 javno in brez podpisa, zakaj so člani kol. dr. »Gorice« pred 6 leti odstopili in ustanovili novo društvo »Danica«, naj dopisnik članka blagovoli priti k naši odborovi seji 20. t. m. ob 9. uri zvečer v društveno sobo. da se mu pove. — Odbor kol. dr. »Danica«.
GorlSko.
Imenovanje. Dr. Ivan Prijatelj Je imenovan za kustosa druzega razreda v dvorni knjižnici.
Gorica. (Umrljivost.) Pretekli teden Je umrlo v mestu 11 oseb, izmed katerih eden v bomusnile usmi-ljenih bratov in 2 v Ženski bolnišnici.
Gradež. Tujski promet vedno bolj narašča; dasiravno m letošnja
spomlad ugodna.	a
se je zbralo v kopališču 3524 tujcev.
Tržič. (Nesreča v ladjedelnici.) Delavec F. Venezia iz ‘	le	pri
delu v ladjedelnici nevarno poškodoval.
Tržič. (Okraden regnikolo.) Re-gnikolu V. Danielu iz tunnske pro-
vincije so neznani tatovi ukrachi obleko in uro v vrednosti 75 k. Za tatovi ni sledu.	.	,
»Piccolo« Hi resnica. Tržaški »Piccolo« je pred par dnevi priobčil notico z debelimi Črkami o fanatizmu Slovenca Ferluge. sodnega kanceli-sta v Motovunu (Moijtona v Istri). Tu se Je očitalo Ferlugi. da ščule med Motovunci. ki so ga zato celo oblegali v neki hiši in metali kamenje na njega. Vsakemu, ki ve, da je Moto-vun popolnoma laško mestece, se Je čudno zdelo, ako le sploh mogoče, da rt upa tamkaj nastavljeni uradnik javno hujskati. V pondeljkovi številki pa Je »Piccolo« že prinesel popravek da ni res, kar Je poročali
Goriški Lah! se pridno priprav ljajo na Legino veselico, ki ni popolnoma nič druzega nego Javno izzivanje slovenskih meščanov. Lahi se čutilo še vedno d»yoll močne, da nam
Trgovska In obrtniška zbornica za Kranjsko
je imela včeraj ob 5. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata svojo redno javno sejo. —• Zapisnik zadnje seje se odobri. — Iz poročila predsedstva povzamemo, da se je trg. in obrt. zbornica obrnila glede prezidave južnega kolodvora na deželni odbor, ki je naprosil železniško ministrstvo, naj se pri oddaji del pri prezidavi južnega kolodvora ozira samo na tukajšnje obrtnike. Železniško ministrstvo se je nato obrnilo na upravo južne železnice, naj se po možnosti ozira na to, da dobijo delo pri prezidavi kolodvora tukajšnji obrtniki. — Tajnik dr. Murnik poda tajniško poročilo.
Zbornični član g. Ivan Mejač je poročal o zborničnem računu za leto 1913. in o 5 zborničnih zakladih za to leto. Zbornični redni dohodki so znašali 118.640 K 25 v, redni stroški pa 60.680 K 69 v presežka je torej pri rednem prometu 48.959 K 56 v;
izredni atrolki bo zmdlalt 7204 K. lO v
in so se pokrili iz presežka pri rednem prometu. Po proračunu Je bila potrebščina določena na 83.262 K, pokritje na 88.310 K; proračun jen je bil torej presežek 5048 K. Dejanski dohodki so proti proračunjemm dohodkom večji za 30.330 K 25 v. Dejanski stroški so proti proračunjenim stroškom manjši za 6377 K 21 v. Končni uspeh je proti proračunu ugodnejši za 36.707 K 46 v. Po pokritju izrednih stroškov je od presežka pri rednem prometu v znesku 48.959 K 56 v preostal še znesek 41.755 K 46 v. Prištevši denarno zalogo ob koncu leta 1912. v znesku 17.724 K 90 v je ob koncu leta 1913, preostalo denarja 59.480 K 36 v Razven tega Je bila zbornica v posesti hiše, katere vrednost se Je določila na 121.770 K. Skupno premoženje zbornice je tedaj ob koncu 1.1913. znašalo 181.250 K 36 v, ki pa je bilo obremenjeno z dolgom pri c. kr. fin. erarju za povračilo zborničnih doklad v znesku 868 K 41 v in z dolgovi za hišo v ostanku 115.670 K 44v, tako da je čisto zbornično premoženje ob koncu leta 1913. znašalo 64.711 K*51 v.
Pokojninski zaklad zborničnih uslužbencev je imel v 1. 1913. dohodkov 8239 K 20 v, stroškov 620 K; presežek 7619 K 20 v se je pribil glavnici. Končno premoženje zaklada je znašalo 95.833 K 50 v. Ustanovni zaklad za onemogle obrtnike je imel v 1. 1913. dohodkov 616 K 43 v, stroškov pa 600 K. Stanje zaklada ob koncu leta 1913. je znašalo 14.833 kron 35 v. Zaklad za višjo trgovsko šolo se je pomnožil v letu 1913. za 3910 K 19 v in je znašaloniega pre-moženje s koncem 1. 1913. 93.989 K 93 v. Zaklad za južnoavstrijsko razstavo v Ljubljani se je v i. 1913. pomnožil za 2292 K 15 v; stanje ob koncu leta 1913. je znašalo 8576 K 55 v. Zaklad za volitve, ki }s bil ob koncu leta 1912, doceia porabljen, Je prejel za L 1913. dotacijo v znesku 1000 K. Ob koncu 1. 1913. je znašalo njegovo premoženje z obrestmi 1003
krone 10 v.	...........
Zbornični člani, ki jim je letos izstopiti iz zbornice so:
1. Ivan Hribar, 2. Ivan Knez, trg-
I. kat. 3. Ivan Mejač, trg. II. kat. 4. Leopold Fiirsager, trg. ffl. kat S. Kamilo Pammer, obt. I. ^
10 Engelbert Franchetti, obt. III. kat.
II. Dr. Edvin Ambrpsitsch, 12. Maks
Samassa, obrt. IV. kit. h imeni jo se nato zastopnikom gg. zbornič člani: Mejač, Stare, Schrey, Lož Ogrin in za zapisnikarja v vol komisiji za zbornično volitev Murnik.	<r
Imenuje se članom v državne« železniškem svetu g. ivan Knez ln z1 njegovega namestnika g. K. Patih mer.
Prošnje za podporo? a) za ra stavo vajenških del v Postojni 1201 b) za razstavo vajenških del v K, čevju 120 K; c) za obrtno razsta\ v Radovljici 200 K; d) Deželni zve gostilničarskih zadrug 200 K} el Kranjskemu odseku zveze avstrljskln faktorjev za obisk tiskar, razstav«' v Lipskem 50 K,
V dneh 16., 17., 18. novembra bo v Ljubljani Informacijski tečaj za zadružne funkcijonarje.
Glede začasne odprave, oziroma znižanja carine na žito stavi zborni^ čni član g. K. Pammer sledeči predlog: »Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko smatra za izključeno, da bi se neznosna draginja žita' in moke, tega najvažnejšega živila, mogla omiliti, dokler se bo pri uvozu žita pobirala sedanja visoka carina, ki, če sploh, čisto gotovo v tej višini ni utemeljena v potrebi poljedelstva, v višini, ki jo je narekoval enostranski ozir na zahteve velikih agrarcev ob zanemarjanju koristi industrije, trgovine in obrti. Zategadelj se obrača trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko do c. kr. vlade, da se zavzame za to, da se v prihodnji trgovinsko politični dobi ne naloži na žito nobene carine, vsaj pa ne v sedanji visokosti.
Zlasti pa letos pridelane množine žita nikakor ne zadoščajo potrebam prebivalstva. Treba je uvoza iz drugih držav. Ob veliki višini uvozne carine so poskočile cene žitu tako visoko, da treba in je upravičena izredna ukrenitev. Zbornica se zategadelj obrača do c. kr. vlade, da ob uporabi člena 8 zakona o carinski tarifi razveljavi ali vsaj izdatno zniža žitne carine.«
Predlog se sprejme. — Nato predlaga zbor. član g. J. Perdan, nai so zbornica obrne na generalno ravnateljstvo južne železnice glede sprememb v vožnji brzovlakov. Potenr sta prišla na vrsto še dva dodatna predloga in sicer 1. zbor. člana g. Ogrina, naj zbornica predloži vladi ustanovitev deželne zadruge tesarskih mojstrov, in 2. zbor. člana g. Zorca, da se zbornica obrne na žel. ministrstvo, ki naj dovoli da se bosta ustavljala vlaka, ki odideta prvi zv. ob 6:36 iz Ljubljane in oni. ki odide ziutral ob 8:24 iz Novega Mesta, tudi na postali Radohova vas. Pred-/ loga sta sprejeta.
Predsednik zbornice g. Knez za ključi javno sejo. Sledi tajna.
Dnevno.
Vse kar po nemško leze ln gre se pripravlja na nemški »folkstag« v Celovcu. Pod vodstvom znanega Do-bernika se je sestavil poseben odbor, ki ima namen zbobnati vse Nemce na Štajerskem, Koroškem in drugod v Celovec, da povzdignejo svoj glas za nemške pravice in bodo zopet kričali o jugoslovanskih izdajalcih. Kako naj Slovenci na to odgovorimo. Ali bi se ne da! 5. julija zbrati velik slovenski tabor v Ljubljani ?
To se Je godilo na Kranjskem pod vlado deželnega predsednika Schwarza in S. L. S. Na zadnji svoji seji je sklenil c. kr. deželni šolski svet da se tovariš Dragotin Česnik, nadučitelj v Knežaku, predsednik Okrajnega učit. društva za okraj Postojno, zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, »iz službenih ozirov« premesti na petrazrednico v Cerklje na Dolenjskem. Kakor pišejo klerikalni listi. Je bi! ta sklep baje storien soglasno. Kdo je učitelj Česnik?- Na to vprašanje je odgovorilo ljudstvo brez razlike političnega mišljenja s tem, da je 250 mož In žena iz všola-nih vasi Boč in Knežak podpisalo vlogo na dež. šolski svet, s katero Iz lastnega nagiba protestiralo m -meri dež. šolskega sveta, ki preganja Česnika vsled tega. ker le čist, nepodkupen In neomadeževan značaj ki ne mara in ne more delati drugače kot mu veleva vest. stanovska zavest in korist, šolski, otroški in ljudski blagor. Iz strankarskega sovraštva SCJiiOČe udariti Česnika, če bi bil vosek za klerikalne roke. ne bilo bi se to zgodilo. Le poslušajmo:	o-
stojriški okrajni glavar ie ponudil Česniku v podpis neko izjavo, s katero naj bi Česnik priznal, da je prepričan, da Je dalo povod discipliniranju njegovo (Česnikovo) javno — menda politiško — delovanje in s katero Cesnik izjavlja, da v bodoče ne sprejme več niti predsedniškega niti od-borniškega mesta v Okrajnem učit. društvu za okraj Postojno. Okrajni glavar je sicer izjavil, da je to njegovo osebno mnenje, izrazil pa je vendar prepričanje, da se bo — ako Česnik to Izjavo podpiše — dlsclpll«
varna preiskava proti njemu gotovo Jistavila! Česnik seveda dotične izjave ni mogel podpisati, ker se prvič ni čutil krivega, drugič pa se je smatral s tem prikrajšanega v svojih državljanskih pravicah. Ker je stanovsko zaveden, zato se ga preganja. Kaj pa Česnik pomenja za gospodarsko življenje svojega kraja, na to se klerikalci, za ljudski blagor vneti klerikalci seveda ne ozirajo. In s tem ravno kažejo svojo brezprimerno hinavščino. ko govore o ljudstvu in njegovem blagru. Če vam je blagor ljudstva prt srcu. pustite na miru ljudi, ki so celo svoje življenje posvetili gospodarski povzdigi ljudstva. Česnik ie ustanovil »Kmečko hranilnico »n posojilnico v Knežaku« in je še danes njen načelnik in edini zmožen uradnik. Promet tega zavoda.se je od ustanovitve, ko ie imel le 50.000 kron prometa, tekom 8 let dvignil na 100.000 K. Česnik ni nikoli kazal sovraštva niti proti klerikalcem. Vsako priliko je porabil, da je ljudi poučeval, jim pomagal s svetom in dejanjem. Lahko rečemo, da je napravil ljudem brez razlike, so li tega ali onega prepričanja, na tisoče prošenj
t najrazličnejših zadevah. Ko je bil esnik v Knežaku župan, so imeli '47% občinske naklade, pozneje so narasle na 100 in več odstotkov. To je Česnikovo delo za ljudstvo. Če bi bilo klerikalcem res kaj za božje zapovedi, tedaj bi ne preganjali Česnika. ki je naravnost vzor sina in očeta. Ima pri sebi 79 let starega očeta In 72 let staro mater. Niti pred tema nima poštena (pa) bogoljubna S. L. S. in dež. šolski svet spoštovanja, preganja ju radi nedolžnega sina. Kaj je storil, da ga preganjajo? Ničesar dru-zega niso mogli najti deželni liristja-ni kot to, »da ne hodi redno k maši ob nedeljah in praznikih ter da enkrat ni sklical učiteljske konference, ko je bil bolan in na dopustu«. To je njegov »greh«, ki ga pa postava nikjer ne označuje za prestopek, ker nikjer ni takih predpisov. Uničimo človeka, ki podpira starše, skrbi za otroke, se trudi za ljudstvo, poman-drajmo postavo in uničimo ga, kajti zločinec je, ker ni naš pristaš. Res, čudna »kulturna« slika, ki kaže podivjanost, ki vlada na Kranjskem P0^ .S‘ s- ki drvi preko postav, božjih zapovedi, čez telesa nedolžnih žrtev.
Socialni demokrati in Ciril-Me-todova družba. »Zarja« napada dalje in poskuša opravičevati svoje sovražno stališče nasproti Ciril-Metodovi družbi. »Zarja« bi hotela, da bi družba uvedla na svojili šolah pouk po načelih pedagogov Kerschensteina in
Sdiarschmanna in naiem bi bil; morda socijalni demokrati zadovoljni z njol »Legine« šole gotovo niso urejene po načelih teh dveh pedagogov in vendar italijanski socialni demokrati glasujejo v tržaškem občinskem svetu za podporo tej »Legi«, ki se razlikuje od naše družbe tudi v tem (to je zelo važno!), da lovi slovenske otroke in jih odnaroduje, med tem. ko zbira naša družba v svojih zavodih samo slovenske otroke, da se v nemških in italijanskih šolah ne potujčijol Italijanski socijalni demokrati podpirajo nemoralno nacionalistično delo »Lege«, oni niso niti toliko mednarodni in pravični, da bi obsodili nasilno poitalijančevanje slovenske mladine, medtem ko »slovenski« socijalni demokrati nastopajo proti naši šolski družbi, ki nobenemu narodu ne dela krivice, temveč skrbi samo zato, da ohrani slovensko mladino slovenskemu narodu. To menda našim socialnim demokratom ni prav, oni bi hoteli, da bi se Slovenci čem prej ponemčili in poitalijančili, ampak poguma nimajo, da bi to odkrito priznali. Ne zahtevamo od naših so-cijalnih demokratov, da bi bili nacionalisti, ampak toliko bi menda lahko zahtevali od njih, da so vsaj toliko mednarodni kot njihovi nemški in italijanski sodrugi. Mislimo, da ta zahteva ni pretirana, ampak uspeha si ne obetamo, ker poznamo »mednarodnost« naših socijalrih demokratov.
Dom na Vršiču bo od 31. m. stalno oskrbovan za letošnje poletje. Kdor pohaja v Gorenjske planine naj ne zamudi mej prvimi turami obiskati to lepo našo planinsko stavbo. Zanimiv je izlet od tod v Trento, k izviru Soče, lahko dostopna Je tudi že Mojstrovka.
Ženska podružnica družbe sv. C. In M. v Novem mestu priredi v ne-deUo 21. rožnika 1914 vrtno veselico Y?°.stlli,ni Tuček. Iz prijaznosti so-. uJeta »Dol. pevsko društvo« in
S'Te vrt0„VSokola*' P,eS' Ve' vSJLV S v»kem vremenu! ' stopnina: 40 vin. 0seb ^
otroke in dijake. Začetek ob 5 uri popoldne. K obilni udeležbi vabi od-
Samomor. Dne 11. t. m. zjutral
se je obesil v svoji listnici 421etni posestnik Anton Štamcar iz Gorenle vasi pri Smarjeti. Samomor je izvr-J. ča|u* ko. te bila njegova žena pri masi v bmarjeti. štamcar (e bil osem
let v Ameriki in se je šele 8. t. m. povrnil domov. Vzrok samomora se lahko išče v slabih gmotnih razmerah.
Poskus samomora. Preteklo soboto popoldne je videl strojevodja vlaka, ki je prihajal iz Logatca v Verd, na desnem železniškem tiru nekega tujca. Strojevodja je vlak ustavil, nakar so odnesli nezavestnega moža s tira. Ko se je tujec zavedel, je pripovedoval, da je neozdravljivo bolan in da se je hotel posloviti od tega sveta. Najprej se je obesil pri mostu nad železniškim tirom. Vrv pa se je raztrgala in on je padel na tir ter si zlomil roko. Ponesrečenca so prepeljali z večernim vlakom v deželno bolnišnico v Ljubljano. Mož je 471etni poljski dninar Jože Orel iz Vremskega Britofa.
Na poti domov napaden. 261et-nega posestnikovega sina Antona Poženela Podgriž pri Črni je napadel te dni, ko se je vračal z neke plesne veselice domov, neznan fant odzadaj in ga je udaril s polenom po glavi, da je ležal več časa v nezavesti. Napadeni Poženel je dobil na gla-
vi	zelo nevarno poškodbo.
Hudobija. V noči na 13. t. m. so doslej neznani storilci poželi posestnici Ivani Šuštarjevi v Tomačevem na njivi grah, ki je bil ravno v cvetju. Na neki drugi njivi so izpulili čebulo in češenj. Škoda znaša osemdeset kron.
Ljubljana.
— Kako smo malenkostni Hr-vatsko-slovenska zveza je v nevarnosti. In zakaj? Zaradi ene žoge! Zadnjič so se pri nogometni tekmi nekaj sporekli — in glejte: že se pojavljajo glasovi, da naj bo konec bratstva, da naj se prekinejo zveze,# naj hrv. Sokoli ne gredo na sokolski' zlet v Ljubljano itd. Zaradi ene žoge! In mi zahtevamo bratstva med Bolgari in Srbi, med katerimi so pokali kanoni — zahtevamo na podlagi slov. vzajemnosti ljubezni med Rusi in Poljaki, med katerimi je teklo toliko krvi! Pomislite: zaradi ene žoge naj bi Slovenec in Hrvat ne bila več brata! Hvala Bogu, da je samo žoga, ki se razpoči in je ni več! Upamo, da se vsled te žoge ne bo nihče več vznemirjal. Ko bi igral cel narod to in onstran Sotle nogomet morebiti bi imela ta žoga kak pomen — tako pa ni vredno besede.
— Še en kinematograf. Včeraj
popoldne smo izvedeli, da je dež. vlada podelila koncesijo za kinoma-tograf. »Zenski kršč. soc. zvezi«.
KmmmIJo m Icino Jo hnolo namrc«
tudi nemško gledališče, ker pa Je izjavilo. da ne bo izvajalo predstav, je dobila dovoljenje »2enska kršč. soc. Zveza«. Kakor smo včeraj poročali, so klerikalci prežali na koncesijo »Dram. društva«, ker bi bila ta mesec koncesija ugasnila, ako bi »Dram. društvo« ne začelo s predstavami. Kakor smo poročali začne »Kino-Metropol« s predstavami že prihodnji teden. »Zenska kršč. soc. Zveza« bo baje otvorila svoj kino v dež. gledališču. Tam seveda ne bo nič »nemoralnega«, ker bo na katoliški podlagi. Za kino bo torej v Ljubljani preskrbljeno, gledališča pa letos ne 'bo.
— Na drugem mestu prinašamo »Izjavo« S. K- Ilirije. Naše občinstvo Je znano, kot zelo objektivno in mirno. Ono bo to stvar najbolje razsodilo. »Ilirija« je igrala tudi že v Zagrebu in je znana po svoji dostojni igri. Postopanje hrv. igralcev, ki zdaj sramote »Ilirijo« po listih Je nešportno. O igri smo poročali in smo pojasnili, kdo je zakrivil neljube dogodke. Upamo, da bo S. K. »Ilirija«, ki uživa povsod dobro ime, storila vse, da se ta neljuba afera čim preje konča.
— Zopet en slučaj. Včeraj smo prinesli uvaževanja vredne nasvete nekega prijatelja našega lista, češ, da ne gre, da bi pijance zagovarjali. Priznali smo, da ima gospod prav, toda Včeraj smo zopet videli posledice pollcajske surovosti. Včeraj se je zglasil pri nas Fran Sitar, ki stanuje v Bohoričevi ulici. Roke je imel zatekle in polne krvavih podplut, tako da bo za nekaj časa za delo nezmožen. Mož je po poklicu čevljar.
V	nedeljo se je nekaj sprl s svojo sestro, s katero se že dalje časa ne razumeta. Ker mu je bilo njenega klepetanja dovelj, jo je z roko odrinil od sebe — ona pa hajd po policaja. Policaj je prišel in ga je takoj uklenil dasi se Sitar ni branil iti z njim. Pri tem je policaj tako trdo zaprl verigo okoli rok, da se je železo zajedlo v meso. Sitar je šel včeraj k zdravniku, nato pa Še k gospodu Ktiniglu, da se bo ta prepričal o nečloveškem postopanju njegovih policajev. Na policijski postaji v Vodmatu so Sitarja takoj izpustili — značilno pa je, da so mu vzeli ključe, tako da je moral pri sosedu prenočevati. Dogodek je videlo mnogo prič in mnogo ljudi, ki Sitarja poznajo in vsi so obsojali tako nečloveško ravnanje.
Kako uplivajo taki prizori na mladino? Kaj je Ljubljana v Albaniji? Ali res ni nikogar, ki bi policijo nekoliko poučil o tem, kako naj postopa z ljudmi? Delavec potrebuje svoje roke za delo — ne pa da mu jih policija z verigami pretre.
— Klerikalna gonja proti slovenskim vojakom. V Vašem cenjenem listu sem čital z ogorčenjem članek od vojaka — Janeza. Dotični ne ve imena dopisnika v »Bogoljubu«. Jaz pa istega osebno poznam. To ni nihče drugi kakor dični kaplan iz Vel. Lašč Jernej Hafner. Bil je sam vojak, jedenleten prostovoljec in je služil v Pragi. Okusil je komis in prijetnosti vojaškega stanu, vendar sedaj tako nesramno hujska sta-riše. Seveda on sedi pri polni farov-škl mizi, ne zmisli se pa na vojake, ki posebno v času manevrov trpijo lakoto in žejo. Naši fantje si bodo tega človeka zapomnili.
j — Sokol I. v Ljubljani priredi v nedeljo 5. julija 1.1. ljudsko slavnost z javno sokolsko telovadbo. Veselica se vrši na Dunajski cesti na stavbnih parcelah »Kmetske posojilnice«. Nastop Sokolov bo letos posebno velik. Doslej je postavil Sokol I. navadno po 120 do 150 telovadcev, a letos jih nastopi 250.
— Za spomenik umrlemu g. Pretnarju so dosedaj prispevali sledeči gospodje tovariši odnosno prijatelji: A. Lunaček, št. Rupert 5 K, J. Ažman, Brusnica 4 K, B. Valenta, F Črnagoj in J. Žirovnik po 2 K, A. Kneisl, J. Bezlaj, A. Gorjup, F. Schif-rer in F. Trošt po 1 K, skupaj 20 K. Vsem darovalcem naša najiskrenejša zahvala! Priporočamo se za nadaljne prispevke. Za »Ljubljansko učiteljsko društvo« L. Derrnelj, blagajnik, Hr-vatski trg 4.
— »Kreditna zadruga«. Te dni bo pričeio razpošiljati načelstvo »Kreditne zadruge« na vse hranilnice, posojilnice in druge denarne zavode prošnje za naklonitev kakega prispevka na sanacijo »Glavne posojilnice«. Načelstvo »Kreditne zadruge« prosi tem potom vsa p. n. ravnateljstva in načelstva teli zavodov, da ujx)števajo to prošnjo in po svoji moči priskočijo takorekoč v zadnjem trenotku »Kreditni zadrugi« na pomoč ter čimpreje in ugodno rešijo tozadevno prošnjo, ker mora zadruga pričeti dne 1. julija t. 1. z izplačevanjem 30% kvote upnikom »Glavne posojilnice«.
— Amerika. V nedeljo dopoldne Je policija aretirala na tukajšnjem glavnem kolodvoru brata Antona in Matevža Nogala iz Imotska v Dalmaciji. Oba brata sta imela napačne listine in sta hotela pobegniti v Ameriko. ne da bi zadostila prej vojaški dolžnosti. Aretiranca je izročila policija deželnemu sodišču.
— Najdeni predmeti: 1 šop ključev, najdenih 1. junija na kolodvoru v Medvodah, 1 vreča s 15 pari starih čevljev, črna, usnjata denarnica z vsebino 10 K 95 v, 1 voziček za mleko s kanglami, 1 srednjevelik, bel pes z znamko št. 68 občina Semič, 1 otroška pelerina, najdena dne
6.	junija in 1 bankovec za dvajset kron.
— Izgubljeni predmeti: 1 krivulja s pedalom motorja, l telovnik iz modrega blaga, 1 srebrna ura s kratko verižico, 1 kos črne svile za obleko.
— Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Lesjak, hči poštnega podurad-nika, 18 let. — Ivan Žagar, delavec, 40 let. — Fran Križnar, hlapec-hi-ralec, 74 let.
— »Tel. društvo Sokol v Stepanji vasi priredi svojo letošnjo jav-
io	telovadbo v nedeljo, dne 21. junija t. 1. na travniku g. Matije Babška v Štepanji Vasi. Telovadni nastop bo obsegal proste vaje članstva in telovadbo na orodju. Obenem se vrši istotam velika ljudska veselica z naj-raznovrstnejšim zabavnim sporedom Posebej omenjamo 30 m visok mlaj, na katerem se bodo Jahko skušali dobri plezalci v plezanju za dobitke. Postrežba v paviljonih s pristno pijačo, jedili, kavo, slaščicami itd. Pri prireditvi sodeluje sal. orkester Sokola I. in posebna godba za ples na plesišču na prostem. Začetek ob 3. popoldne. Prireditve Sokola v Štepanji vasi so občinstvu splošno priljubljene, vsled česar se tudi sedaj nadejamo obilne udeležbe. Na zdarl
Odbor.
— Vedno poln je cirkus Klud-
sky in vedno odhaja občinstvo od predstav z velikim zadovoljstvom. Vse pripoveduje, da takšnih predstav, takšnega krotilca, takšnih krasnih konj, divjih živali ni videl še v nobenem cirkusu.
— Korak od pota ali Pepca s sadnega trga, dunajska ljudska drama v 3 dejanjih in predigro, ki se Je predvajala včeraj vprvič v kinematografu Ideal, dosegla je občno priznanje. Drama nam kaže britko usodo dunajske deklice jako genljivo. Evgenija Reingruber, ki je pred leti slovela kot gledališka igralka na Dunaju Igra glavno vlogo. — V petek špecijalni večer s senzacljonelno Nordisk dramo. »Zlato telet.
Trst.
»Giovane Trieste«. V nedeljski številki smo pisali o tej organizaciji, ki hoče figurirati za nekakšen pomirjevalen element. To se je poka-vzalo o priliki štrajka v Italiji: G. T. je odposlala dve brzojavki: eno socialistom v Milan, drugo pa nacionalistom v Rim. V Italiji se hoče torej ta organizacija kazati kot apostol miru in sprave. Kako pa je doma, tukaj v Trstu? Kaj delajo ti ljudje? O, tu je drugačen njen obraz! »Giovane Trieste« sklicuje svoje sestanke in shode le ob časih slovenskih prireditev. Ali ni s tem dovolj jasno povedan namen tega društva? Mislimo da. Tem ljudem bi trebalo posvetiti nekoliko več jiozornosti!
Volitve v Istri. V puljskem okraju je bil v nedeljo izvoljen čistokrvni »Italijan« učitelj Rudolf Corenich. Italijani lažejo, da je prišlo do izzivanja od strani socialnih demokratov! Zagrizeni ItalijanaŠi delajo v Pulju prav tako kakor tržaški kamo-raši. Vsako svojo provokacijo hočejo naprtiti na hrbet drugim. — V prvem volilnem okraju je bil izvoljen poslanec Spadaro (ital. kler.), za katerega so glasovali tudi Hrvati. Hva* lisani Bennati je sijajno pogorel. Socialisti so se v I. okraju volitve vzdržali.
Prejeli smo: »Zarja« je prinesla po dogodku v nabrežinskih kamnolomih članek, v katerem je opsovala naše delavce, ki se niso hoteli in se nočejo uklonjti socialističnemu terorizmu. Z dotično številko »Zarje« se je ponašal tudi neki delavec F. Kastelic, ki je uslužben v Trž. teh. zavodu. Ta je vrgel »Zarjo« nekemu čfanu N. D. O., rekoč: Beri o svojih krumirjih! Kastelica opozarjamo, da kar malo opleta s krumirji! Če ne bo držal jezika za zobmi, bo nekaj zasmrdelo!
Sokolski nastop pri Sv. Jakobu je moral v nedeljo, dne 14. t. m. vsled slabega vremena odpasti. Vršil se bo prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. Občinstvo naj pokaže svoje zanimanje s čim večjo udeležbo! Z nedeljsko odpovedjo trpi »Sokol« precej stroškov, katere pa bodo, kakor je upati, pokrili zavedni tržaški Slovenci s svojo udeležbo v nedeljo.
Nar. soc. mlad. org. Ima v četrtek ob 8. uri zvečer svojo redno sejo. Odborniki so naproSeni. da se je udeleže polnoštevilno 1
Rabuka. V neki gostilni sta se sprla neki V. Effenberg in M. Par-van, oba stanujoča v ulici Punta del Forno. Prvega je drugi spraskal po obrazu, Padovan pa je Effenbergu natezal vrat. Toda vrat ni harmonika. Iz njega je začela teči kri in Effenberg Je tekel na »Igeo«, da ga obvežejo.
Aretacija. Vsled goljufije je policija aretirala V. Kauteta in D. Be-žaka, ki sta hotela ogoljufati neko gostilničarko v ulici Olmo št. 6 za verižico. Individija sta ji namreč prodala neko verižico, o kateri sta trdila, da je zlata. Oostilničarka jima je verjela in jima je dala za prodano reč 20 K. Pozneje se je preverila, da je bila goljufana In je goljufa izdala policiji.
Stara krema je spravila v nevarnost tri člane družine Jocco. Poklicani zdravnik je neprevidneže spravil iz nevarnosti.
Šibke noge. V nedeljo zvečer je padel po stopnicah na poti v svoje stanovanje 481etni težak Josip Vižintin. Vižintin se ga je pošteno na-srkal in ni mogei vzdržati ravnotežja, vsled česar si Je prizadejal pri padcu zelo težke poškodbe. Na mesto nesreče je bila pozvana zdravniška postaja. Zdravnik je konštatiral rano na glavi. Ker se je Vinžintin nahajal v skrajno težkem stanju, ga je zdravnik velel prepeljati v bolnišnico.
Socialno demokratični koritar)! se upajo Brandnerju, Juvanu in Mraku očitati »službice«. Vsekakor je treba precejšnje porcije predrznosti, da se upa baš Anton Kristan spuščati na polje take polemike in očitati »službice« drugim, ki si svoj skromni vsakdanji kruh pošteno služijo. Ako g. Anton Kristan govori, da misli tako resno z delavskim vprašanjem, pač niti sam sebi ne verjame. Čisto gotovo pa Je, da mu tudi izmed pametnih socialno-demokratičnih delavcev ne verjame danes prav nihče več. Saj ga poznajo.
»Manifestacije«. Predvčerajšnjim je dospelo v Trst več avtomobilov, ki so se udeležili dirke čez Dunaj
—	Celovec — Istra. V Trstu Jih je sprejel »Automobile Club«. Kakor je ob takih priložnostih običaj, so razobesili tudi nekateri Tržačani in okoličani v pozdrav avtomobilskim dirkačem zastave. V Trstu italijanske, v Škednju pa — slovenske. To so zar-Juli Italijahi po časopisih. To razobe-šanje zastav kvitirajo z »manifestacijo«. Italijanske zastave seveda niso bile manifestacija, temveč tolažba duhov.	x
Škedenjcem izražamo povodom razobešanja zastav ob priliki avtomobilske dirke Dunai—Trst zahvalo.
Pokazali ste, da se ne bojite javno povdariti svojih pravic! Tujci naj vedo. da se vozijo po slovenski zemlji!
Vodovod je bil v pondeljek opolnoči v popolnem redu. Za popravo cevi so torej rabili dvanajst ur.
V pondeljek se ic vršila seja mestnega sveta.
Prvomajiiiški dogodki pred sodiščem. V pondeljek se je vršila radi prvomajniških dogodkov razprava Vergottini. Jernej pl. Vergottini ie star komaj 17 let in je dijak; omenjenega dne ga je aretiral neki policijski poveljnik blizu cerkve Sv. Antona novega. Vergottini zatrjuje popolno nedolžnost. Radi Stojkovičeve odsotnosti je bila razprava preložena na nedoločen čas. Razpravo je vodil dr. Pollanz, obtoženca pa je zastopal dr. Mussafia.
Kozarec in nož. 201etni mornar Anton Prašnik iz Škednja je že več časa zahajal v gostilno »Alla buona armonia«. ki se nahaja v ul. Lazza-retto vecchio. Lepa natakarica ga je pričarala nase. Te dni je prišel v omenjeno gostilno pijan in zahteval, da ga postreže lepa natakarica. Ker pa je bila hipno zadržana se je začel Prašnik znašati nad gospodinjo in nad dvema gostoma. Pri prvi ni našel odziva; pač pa sta se zmenila za psovke ostala dva. Tako so se pretepli. Prašnik ju je nagnal z nožem, ostala pa sta se spravila nad Prašnika s kozarci. Konec: vsi trije na zdravniško postajo in Prašnik za svojo dobro voljo celo v zapor.
ABORTIRANJE.
Trst, 16. junija
Policija je prišla na sled novemu škandalu. Neka vdova Josipiria Kobol, stanujoča v ul. Artisti je odpravljala plodove nosečih žena.
Škandal ob razkritju.
V ulici delle Poste službujoča služkinja M. Dovernik je z nekim človekom zanosila. Dekie pa se je balo Javnega škandala in se je baje obrnila na neko kuharico, ki je dekletu nasvetovala osebo, ki je imela s podobnim slučajem opraviti. Ta oseba — tudi služkinja je Dovernikovi proti
odškodnini 10 kron
povedala za babico, ki je pripravljena ta plod odpraviti. Zgodilo se je to za odškodnino
petdesetih kron.
Zadeva Je nekaj časa ždela, slednjič pa je prišla na dan in policija je aretirala štiri osebe: že imenovano služkinjo Dovernik, babico Kobol, ^uharico in ono služkinjo, ki je opravljala vlogo posredovalke.
Delikatna zadeva le tore] prišla na dan, in oblasti upajo, da so razkrile nOvo osebo, ki se najbrže ni pe-, čala samo z Dovernikovo.
Preiskava,
ki se je vršila v stanovanju babice Kobol je našla mnogo zanimivih ostetriačnih predmetov, ki se rabijo pri abortiranju. Dogodek vzbuja povsod veliko senzacijo in bomo o njem še govoriti.
PADEC Z II. NADSTROPJA.
Trst, 16. junija.
Sinoči Je padel v ul. Cologna št.
II	z II. nadstropja 5 letni deček H. Demarchi. Demarchi se Je igral na oknu, naenkrat pa Je zgubil ravnotežje In padel na dvorišče.
Pretreseni možgani.
Na mesto nesreče je bil poklican zdravnik, ki Je dečka preiskal. Poleg mnogih drugih prask in ran je kon-statiral, da si je otrok pri padcu pretresel možgane.
Za silo ga le zdravnik obvezal na mestu, potem pa ga je položil v zdravniški voz in prepeljal Dcmar-Chija v bolnišnico. Sprejeli so ga v četrti oddelek. Dečkovo stanje je zelo težko in bo najbrže trpel posledice celo življenje.
Šport.
Slavno uredništvo!
Prosimo vas tem potom vljudno, da priobčite sledečo našo izjavo:
Z ozirom na vesti v slovenskih in hrvaških listih radi našega konflikta s I. hrvatskim gradjanskim šport-klubom je podpisani klub »Ilirija« primoran izjaviti sledeče:
1. Glede igre same Je najboljša priča občinstvo samo, ki je bilo nad igralci gostov ogorčeno in se je ope-tovano vkljub svoji znani objektivnosti napram gostom izražalo, da je njih igra surova in nešportna. Na koncu igre je to ogorčenje doseglo svoj vrhunec; občinstvo jih je pri odhodu z igrišča spremljalo z ironičnimi ovacijami.
2. Glede dvomljivega gola stojimo na stališču, da velja razsodba sodnika, katero razsodbo je odobravalo tudi občinstvo.
3. Glede očitanja, da so se rabile psovke, je resnica, da je en igralec, ki je dobil od nasprotnika
CORCEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJ E CESTA ŠT.1% NOVISVET NASPROTI KOLIZEJA-ZAH TEVAJTE PRVI SLOV. SENIK BREZPLAČNO
Listnica uredništva. Sl. K. Trst.
Ni mogoče, ker brani kazenski zakonik.
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneie v
specMalnl trgovini ^ g £, SkabOrUČ Mestni trg: štev. lO.
"VelUr©, lzlolra.!	Soli&aaa,	TpoetrežfbaJ
hbčutno rano, v svoji ogorčenosti in bolesti vzkliknil proti le-temu »svinja«, to pa je veljalo le njemu, ne
pa Hrvatom.	.
4	Trditev, da se ]e hotelo igralce s kavo zastrupiti, je skrajno per-jidna. Kava se je servirala iz iste steklenice vsem igralcem in so jo kot prvi in zadnji pili igralci »Ilirije«.
5. Moštvu I. hrv. gradj. Sport-kluba se je povedalo že na igrišču, da se »Ilirija« ne bo držala pogodbe, če odidejo gostje predčasno z igrišča. Gostje so izjavili, da jim ni mč na tem ter odšli. Torej ni res, da se jih je odgnalo od večerje, nasprotno prišli so na svojo roko v Nar. dom, kjer so bili od restavratorja tudi postreženi.
6. Za odgovor policije, češ da Jih pošljejo po odgonu, če nimajo denarja, so sami odgovorni, ker^ policija vendar ni športno razsodišče.
7. Značilno je, da si ne upa I. hrv. gradj. šport-klub sam zadeve pojasniti, temveč se skriva pri napadih za neznane nam osebe.
8. Proti nadaljnim trditvam te vrste bomo sodno postopali.
9. Obžalujemo, da je se od strani I. hrv. gradj. šport-kluba hotelo napraviti iz navadnega medklubne-ga športnega spora narodno afero in to od ljudi, glede katerih narodnostne zavednosti so se sopotniki izražali zelo dvomljivo.
10. Končno nazivljamo povzročitelje in razširjevalce omenjenih vesti infamne lažnike ter jih poživljamo, da nas tožijo, ker drugače ostane ta očitek na njih.
Ljubljana, dne 16. junija 1914.
S. F. K. »Ilirija«, Ljubljana:
T.č. predsednik: Jos. Rohrman, t. č. tajnik: E. Betetto.
Mali oglasi
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi* narjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-nanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Kupi se rabljeno žensko in moško kolo s prostim tekom. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani.	564-2
Nabiralec inseratov se išče. Ponudniki naj naslove pismeno ponudbo na naslov: »Priden in pošten« na
upravništvo tega lista.___________________
Tisti gospod, ki ie v nedeljo popoldne v kavarni Prešeren odnesel dežnik, se opominja, da ga tekom 3 dni vme.__________________________567—1
Žagar, Ljubljana, Stari trg 32,
naredi čepice, tudi ako se prinese blago.	568—1
SANATORIUM -EMONA
ZA-• BOLEZNI. LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4
^^zDfWNiK:praMARiJ' DR FR. DERGANC
—»g.	~r:
Spretnega krojaškega
11 |V	•	priina kakovost,
slolino vino,
no najbolj pnpo-poroeljivo, 100 litrov K 20 — razpoSiljam od moje postaje proti povzetju Josip Rosen* kranz, Maribor od Dravi.
delovodjo
samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster
Fran Kraigher, Gosposka ul. 5.
4.	Santos lave
8. Mlnas . .
9. Salvador .
10.	, • •
11. Qtiadem«1a
12.
Stanovanje
Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Gele obleke za gospode od	K	8'—,	12'—, 15' naprej
Cele obleke za dečke .	„	„	4'—,	6’—,	8’—	„
Cele obleke za otroke .	„	„	2'—,	3’—,	4'	„
Pelerine za gospode , .	„	„	7*—>	8'—,	»
Športne raglane	„	12’—,	14	,	lo.	v
Klobuke  ................  „	1*—>	1*50,	2‘	„
Kostume za dame. . . .	„	„	9’—,	12‘ ,	15*	„
Damske sako in paletot	„	„	6*—,	8 —,	10 —	„
Krila spodnja in gornja	„	„	2*—,	3’—,	4 —	„
Hišne halje za dame	3 90,	4 90,	5 90	„
Slamnike. . .  .......... »	»	;*50,	1*—,	150	„
Pristni panama .....	„	„	6'—,	—„
Vse drugo po priznano čudovito niški ceni,
sc Oglejte si velike izložbe.
Angleško skladišče oblek
g. milil iMana. Mesini trg Sl. 5-8. Telefon si. E
je edina, posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
V skladišču blaga
priporoča
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti „Kazine
—	1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva...........................K	1 96 l
©	1 komad namizni prt s 6 servijeti......................  .	»	j Jo \
.S 1 komad namizni prt iz damasta (bel)............................... 1 '96
>	3 komadi brisače, izvrstne.................................*	™ .
O	6 komadov platnenih prtov za steklenino....................*	, or !
1 komad klofasto spodnje krilo s svilenim leskom ...» J1™ , £	6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . .	.	'96
12	komadov ženskih in moških žepnih robcev ...... » J »o
O	1 komad moška srajca (bela ali barvasta) .......	»
S9	l komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona . . .	.
O	2	komada moške	spodnje	hlače, kratke iz zehrja	.	.	.	.	-
®	1	komad ženska	srajca	s	trakom obrobljena ah	vezena	.	.	„	1 96
ai	1	komad ženska	srajca	iz	šifona . .  .....................»
(j	1	komad ženske	hlače	iz	šiiona z volanom..............."	or
1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona . ....	»	1'96
2 komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih ......	»	1'96
1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonan »	j
1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami ...	”	j.gg .
I Sij 1 komad svilena šerpa ali ruta......................................
^	2 komada platnene blazine s franžami za divan...................
1	komad svilen robec (ruta) prima  ...........................
j N	l	komad moška nočna srajca, prav velika.......................
®	1	komad predpasnik iz listra, prav velik...................... 2 5Q
1	komad šal . . ..........................*...................  j.gg
S	. 1	komad bluza za izhod ...*•••••.............................  i.gg
•S 12 komadov brisalk za prah . .  ..................................
2 Na deželo se izpod 10 kron ne pošilja.
I	i.—.1.. i	ii———i	.
Pošilja se tudi po poštnem povzetju,
' »ko blago ne ugaja, ge denar vrne.
'H-r-r Modistinja	™
Minka Horvat, sK1^-
Priporoma svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potreb&ip f mo* distke. — Popravila se točno In iiajcenejse ifcvrSG.
*	-	-	<■	Jr	.	-A	'	.	.	.	>	,	•! ! • ...