I Leto XIV. 1 Štev. 15	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 	 UPRAVE: 25^-67 in 2«—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. te!. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, petek 12. fanuarja 1940	NAISOCM.NA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena ; din 1'— j
Na Finsko potuje 100.000 prostovoljcev
Prostovoljci potu;ejo iz Francije, a med njimi ni Francozov — Boji pri Salli bodo odločili zimsko vo no — Vojskovanje v mrazu skoraj 60 stopinj pod ničlo
RIM, 19. jan. Stefani. »POPOLO Dl ROMA« PIŠE, DA |E FRANCIJO ZAPU-100.000 MOŽ ŠTEVILNA VOJSKA PROSTOVOLJCEV ZA FINSKO. MED NJIMI NI FRANCOZOV.
BOJI PRI SALLI ŠE NISO ODLOČENI
HELSINKI, Ig. januarja. Havas. Ob Salli so se sovjetske čete umaknile za 45 km k Kemijerviju ter dalje preko Jubijer-V1ia k Merkajerviju. V kratkem času je pfsčakovati tu odločilne bitke. Finske patrulje so v ozadju sovjetskih čet energično na delu. Ni še znano, koliko sovjetskih j sodeluje v bojih. Menijo, da sta doslej posegli dve diviziji v ogenj. Sma-raI°> da bo pri Merkajerviju, kjer so ogor ceni boji padla odločitev. Sovjetske čete napadajo kljub hudemu mrazu in so začele z ofenzivo tudi v odseku severno
od Ladoškega jezera. V oblasti Ajtokia in Kuama se vodijo boji v mrazu 45 stopinj pod ničlo. Na kareljski fronti je sovjetska artilerija zelo živahna. Sovjetski letalci bombardirajo finske baterije v Bjor-ku. V akciji je b lo blizu 50 letal, ki pa niso napravila posebno škodo. Eno sovjetsko letalo je bilo sestreljeno. Vrhovno poveljstvo trdi, da so sovjeti izgubili od začetka vojne 208 letal. Za polete sovjetskih letal je treba bl zu pol milijona litrov bencina na dan, ki ga pa ne morejo i v dovoljni meri dovažati. Zato upajo, da j bodo letalski napadi kmalu pojenjali.! Boji okrog Salle so zelo težki, ker je sov- j
jetom uspelo, zgraditi močne položaje na zasedenem ozemlju. Sovjetske čete razpolagajo z boljšim prometnim sredstvom in se nadejajo uspehov. Prizadevajo si, obkrožiti finske čete, finske patrulje nasprotno hočejo presekati rusko fronto. Tu je v teku še vedno velika ofenziva, ki bo prinesla ključ nadaljnjim uspehom v zimi. Naloge finskega vrhovnega poveljstva so težke, ker razpolaga sovražn k z dobro cesto, ki veže mur-mansko železniško progo do Kontalahtija. Tudi akcije sovjetskih letal, ki napadajo v skupinah po 400, niso v nikakršni meri ‘ste, kakor nemške ali zavezniške, ki upo rahljajo največ 30 do 40 letal.
SOVJETSKO VOJNO POROČILO
LONDON, 19. januarja. Reuter. Sov-
Med Nemčijo in Italije ni nobenih nesoglasij
Nemški komentar govora glavnega fašističnega tajnika Muttija - Veliko začudenje v Franciji
in Angliji - Mnenja francoskih listov
BERLIN, 19. januarja. DNB. »Deutsche Diplomatisch - politische Korrcspondenz« objavila komentar govora glavnega tajnika fašistične stranke Muttija in pravi, da so v Nemčiji pričakovali, da bo Mutli zavzel odločno stališče. Kakor nemški nacionalni socializem, pravi list, tudi italijanski fašizem ne pozna kompromisa in noče nič vedeti za one lažne šovinizme, °d katerih žive demokracije in s katerimi upajo še vedno doseči cenene uspehe. Med Italijo in Nemčijo ni nobenih elementov, ki bi ju razdvajali, odkar sta v°dja Hitler in Benito Mussolini odstra-
nila za vse večne čase tudi še zadnjo možnost kakršnega koli medsebojnega trenja. Obstajajo pa tudi za Italijo računi, ki še niso poravnani in je zato dobro, da se oni, katerih se ti računi tičejo, na nje znova spomnijo.
PARIZ, 19. januarja. Exchange Tele-graph. Francoski tisk razpravlja intenzivno o govoru, ki ga je imel glavni fašistični tajnik Mutti na pokrajinske in lokalne tajnike v Rimu in v katerem je ostro napadel tako boljševizem kakor demokracijo, buržuazijo kakor pacifizem ter izjavil, da se Italijani ne smejo vda-
jati iluziji, da bo Italija mogla do konca vojne ostati v sedanjem položaju. Skoraj vs; listi ugotavljajo, da je vzbudila ta izjava po vsej Franciji, pa tudi Angliji in drugod veliko začudenje, ker ni v ničemer utemeljena niti v politiki Italije zadnjih mesecev niti v sedanjem mednarodnem položaju, ki Italije nikakor ne ograža. Muttijevega govora kratko malo ni inogcče razumeti, ako se ne skrivajo za vsem kaki posebni načrti. Nekateri listi predlagajo zaradi tega previdnost. Drugi menijo, da je bil govor namenjen bolj notranjosti, kakor zunanjemu svetu.
Novi letalski spopadi nad otohom Svitom
Uročilo iz danskega vira o včerajšnlh dogodkih - Nemška ietalska aktivnost nad Severnim
morjem - Polaganje min je že prenehalo
KOpANj, 19. jan. Reuter. Iz Tendena
j	•	•	•	w	_	_
jetsko vojno poročilo govori danes zopet samo o aktivnosti patrulj in topniškem ognju ter ne poroča ničesar o dogodkih pri Salli. Finsko poročilo pravi, da je bilo včeraj zbitih 11 sovjetskih bombnikov.
MOSKVA, 19. januarja. Havas. Poročilo vrhovnega leningrajskega poveljstva javlja, da je bila včerajšnja aktivnost čet omejena na patruljne obhode. Tu pa tam artilerijsko streljanje. Na severu izvidniški poleti letal.
MRAZ 58 STOPINJ POD NIČLO
HELSINKI, 19. januarja. DNB. V Helsinkih danes ni bilo znaka za alarm. Vreme je zelo mrzlo. Termometer je v predmestju Nikaju zabeležil —58 stopinj C.
Tako mrzlo še ni bilo od leta 1878. dalje.
IZJAVA KINGSLEYA VVOODA
LONDON, 19. jan. Reuter. Letalski minister sir Kingsley Wood je snoči v svojem govoru naglasil, da »vsi napori za
•	..	L7. j ati. X\tUlCl.
-vijajo, da ie bilo z južne obale Syita iti močno protiletalsko streljanje, ki se zace*0 ziutraj ob 6. in je trajalo pol ire. Istočasno se je dvignilo 10 velikih Zrn ?*111 bon»bnikov na letališču List in H . eio v južni smeri. Nekaj minut kas-nnie~f? s šlezviške mele dvignilo pet i*vtU|S *etal tipa Messerschmitt in od-teio protj zahodu. Istočasno so odjek-topniški streli, najbrž z vojnih j *Kmalu nato je priletelo od severo-anoda pet bombnikov, neposredno za ih »e odmevalo pet močnih eksplozij, nosija so, da so letala bombardirala sllt-L a ,'ies{a Rantup in Kajtun. Ves čas so £ m« P5roti,etaiski topovi. Nad Svitom rfdA	113 aktivnost letal.
DEKLIN, 19. jan. DNB. Letalci, ki so vprn- '1	2	izvidniškiii poletov nad Se-
čila 't ,mor^em’ so prinesli važna poro-nik ’ i	:,av';a neki letalski podporoč-
ob-iln 3 i6* oc* vzhodne angleške; no l-iHirt	,na angleško patruljno voj-
va 1na teTi ie bi,a danska zas'a' kaikrat :° pri^'° bliže in izstrelilo ne-djo p* f, s.tr0jnice P‘-ed in na stran la-ladia	■a/odn'etn Pravilu bi morala
.f1 zastavo in izvesiti pravo. Na-
vojne ladje. Neki 3000 tonski brod je prvi napadel letalo. Sedem rušilcev in ena križarka so o tvorili ogenj. Letalo -je bilo prisiljeno, umakniti se. Angleži s- s'.-> ijali nanj še potem, ko je bilo 8 km oddaljeno, a se je srečno vrnilo v svoje oporišče.
LONDON, 19. jan. Reuter. Navzočnost
angleških zračnih patrulj vedno bolj otež-ioča delovanje nemških letal in podmornic v Severnem morju. Polaganje min s :trani nemških hldroavionov je prav za ?rav že prenehalo. Obalne angleške zračne patrulje uničijo vsak dan nekaj nemških letal.
Napeto razmerje med Estonsko in Rnsifo
STOCKHOLM, 19. januarja. »Dagens Nyheter« poroča na senzacionalen način iz Talina, da je nastala med Estonsko in Sovjetsko zvezo velika napetost, in sicer v glavnem zaradi tega, ker je odpotovalo Finski na pomoč okoli 2000 estonsk'h pro stovoljcev. Napetost ustvarja pa tudi dejstvo, da ograža sovjetr.ko-finska vojna Estonsko, kjer imajo sovjeti svoja oporišča. Nekateri estonski kraji so »bili za-
radi tega evakuirani. Mimo tega je bilo potopljenih več estonskih ribiških ladij. V Sovjetski zvezi spremljajo z očltim nezadovoljstvom estonske simpatije za bratski finski narod. Sovjeti so znatno okrepili svoje straže na estonski meji in čete v bližini so v stalni pripravljenosti. Vsem Estoncem je prepovedano potovati v tujino, da ne bi mogli ko-t prostovoljci na Finsko.
STOCKHOLM, 19. jan. Reuter. Sovjet, ska vlada je v odgovoru na švedski protest obžalovala incident, ki se ie primeril 'fiesto tega ie	č* v<rU.' |jravo- 1Na‘ mi"lo nedeljo, ko so sovjetska letala bom-
JJi na Ieta>o. Nemški bombnik "jeTstJoj1- bardira,a švedsko ozem,ie- V r,otJ 86 na
a na	n’0rrarie’	d£)	s~	se	pos'-r:»
laS fc T lad!® ’e vrpcil v,vVi- 30 m
df S > ,ad,a* ki * im8la 80"
■•etalec ie	Vm',a-	Dn'*	««mSk'
vinskih 1	m tel na 20 a'^1egki!, trgo-
vinskih panilk0V) ki SQ
Sovjetska vlada obžaluje incident
QTAPVWni M 10 ion Dai.tor	   i.__
glaša, da so sovjetska letala pomotoma zašla na švedska tle, ker je bila orien. tadja zarad? viharnega sneženja nemogoča.
Nemci zagradili holandsko mejo
AMS1ERDAM. 19. januarja. Exchange Telegraph. Nemška vojska je pričela vzdolž nemško-nizczeinske meje postav-
ljati bodljivo žico. Žične ovire potekajo tesno ob meji skozi gozdove in čez polja ter so napolnjeue z elektriko. Samo ne-
KINGSLEY WOOD
zgraditev ogromne letalske sile niso samo za obrambo srca velikega imperija in pomoč zaveznikom, ampak hočejo s pomoč-je dominionov braniti tudi vse cesarstvo kot imperialno celino. Znaten del naših zračnih sil je seveda namenjen onim krajem, kjer so življenjski interesi imper'ja najbolj izpostavljeni in zavisi od njih neodvisnosti tudi ostali del cesarstva. V vojnih operac-jah v Evropi bodo kanadske letalske eskadrilje imele kmalu zelo važno uiogo.«
kateri glavni prehodi so ostali prosti. Nemci Izjavljajo, da so storili to, da bi preprečili prehajanje sumljivih elementov čez mejo in vohunstvo. Podaljšanje Sieg-friedove utrdbene črte preti severu je pa zaradi silnega mraza, ki je zavladal tudi tam, začasno onemogočeno.
Atentat na londonsko tovarno
LONDON, 19. jan. Reuter. V neki tovarni na severu Londona je nastala grozovita eksplozija, ki je napravila veliko materialno škodo in je bilo pri tem tudi več mrtvih iu ranjenih. O vzrokih eksplozije je uvedena preiskava.
LONDON, 19. januarja. Reuter. V zvezi z eksplozijo v tovarni smodnika v Vol-temabeju poročajo, da gre za sabotažo. Detektivi so pregledali tovarno na osnovi podatkov, ki jih je zbral Scotland Vard. ODKRITJE TERORISTIČNE AKCIJE V ANGLIJI
LONDON, 19. jan. Reuter. Po vsej An-"iiji so biti izdani strogi varnostni ukrepi- zlasti pri prometnih napravah, ker je policija odkrila, da uameravajo nemški agenti izvršiti vrsto atentatov In tako povzročiti zmedo.
Nemška konferenca z nevtralci ?
Maribor, 19. januarja.
Eno izmed vprašanj, ki še vedno motijo definitivno ureditev odnosov med Hrvati in Srbi ter se tem našo notranjo državno ureditev sploh, je vprašanje Bosne ali bolje muslimanov, za katere se borijo oboji. Pri tem se mnogokrat poudarja nevtralno stališče večine muslimanov, ki da niso ne Hrvati ne Srbi, temveč skratka »Jugoslovani«.
Pravi Turki in pomuslimanjeni element so predstavljali v turški Bosni in Hercegovini vrhnji sloj. Še 1. 1910. je bila več kot polovica meščanstva muslimanska; 2.92% lastniških družin je stalo . a-sproti 46.96% tlačanskih in poftlačan-skih. In svobodni kmetje so obdelovali le drobna posestva: 76.9% jih je imelo največ 5 ha. Zato bosansko rajo ni tiščal samo krvni davek, temveč se je tudi skozi celo 18. stol. upirala zaradi težkih agrarnih odnosov. Ker je bilo število Turkov in muslimanov večje in so bili bolje organizirani, v Bosni in Hercegovini agrarni punti niso prinesli osvobo-jenja, kot v Srbiji in Črni gori. Opozorili pa so nase ter postali kmalu predmet imperialističnih intrig in borb za Balkan, dokler ni dobila v Berlinu mandat Av-stro-Ogrska, da reši bosansko agrarno vprašanje. Ne samo, da za tako rešitev Avstro-Ogrska zaradi lastnih nerešenih agrarnih vprašanj ni bila sposobna, uporabila je to vprašanje, kot dober pripomoček za svojo notranjo bosansko politiko. Z njim so razbili skupen odpor muslimanov in Srbov, ter preko njega tudi poiskali osnovo za politično sodelovanje, po katerem je postal muslimanski živelj po aneksiji zaveznik vlade.
Na muslimansko sredino do okupacije nacionalna gesla niso vplivala. Zvezana je bila v močno versko organizacijo ter videla v turškem fevdalnem centralizmu ■svoj cilj. Vodstvo nad njo so imeli fevdalni sloji, ki so v novih razmerah s svojim vplivom in taktiko pognali v boj za svoje stanovske interese tudi vso muslimansko sredino. Razhod med Srbi in muslimani se je izvršil 1. 1910., ker je večina Srbov zahtevala obvezen odkup tlačanov, dočim so bili muslimani za fakultativni. S Srbi je ostala le manjšina muslimanov. Večina se je zvezala nato s Hrvati, ki so glasovali za fakultativen odkup. Vlada je takoj po aneksiji dala muslimanom tudi versko avtonomijo. Obenem s hrvatsko večino so bili stalno vladna skupina. Tudi med Srbi samimi je nastala politična diferenciacija baš zaradi agrarnega vprašanja.
Vzporedno s svojo taktiko v agradnem vprašanju, so oblastniki z vsemi silami podpirali že takoj po okupaciji tkzv. bo-sanstvo, v nasprotju s srbstvom ali hrvatstvom. Izhajal je v ta namen tudi »Bosanac«, ki naj bi muslimane med obema nevarnostima nevtraliziral kot Bosance«. To stališče je popolnoma odgovarjalo ne samo verskim posebnostim in politični tradiciji muslimanov, temveč tudi stanovskim interesom oficielnega muslimanskega vodstva.
V bosanska in hercegovska verska, politična in socialna protislovja je zasekalo novo pot revolucionarno gibanje Gačinovičeve generacije, ki je družilo pravoslavne, katolike in muslimane v boju za socialna gesla — ki se je pa izognilo spornemu vprašanju muslimanske opredelitve s svojo idejo jugoslovanstva.
V Jugoslovanskem odboru muslimani niso b:'li zastopani. Razsulo države jih je zateklo pasivne in nepripravljene. Šele po organizaciji in ustanovitvi Jugoslovanske muslimanske organizacije je bila pod vodstvom dr. Spahe utrta definitivna pot v novih razmerah. Tudi tu je bila rešitev iz zadrege pred opredelitvijo »jugoslovanstvo«. Resnično opredelitev pa je diktiralo agrarno vprašanje: iskanje odškodnine za svoje veleposestnike, pred neizbežno agrarno reformo.
Teža tradicije m vere ter kulturna zaostalost, politična in socialna nezavednost, so tudi muslimanskega proletarca vklenile v voz oficielne politike. Zaradi svojih koncesij so predstavniki glasovali za vidovdansko ustavo, nato pa šli v opozicijo, kjer so se našli tudi s SLS, kot najsorodnejšo skumno, s katero so največ sodelovali. JMO je dobiva'a pri svobodnih volitvah od 33.5—29.9% glasov. Bilo je več disidentov v tej dobi, vendar je r‘so razcepili (radlkah, demokrati, HSS). Opozicija po 6. januarju ‘je
LONDON, 19. januarja. Exchange Te-legraph. Kakor poroča dopismk »Daily Telegrapha« iz Kodanja. so se v Berlinu razširile govorice, po katerih naj bi se baje pripravljala konferenca Nemčije z nevtralnimi državami. Namen te konference naj bi bil, pripraviti nevtralne države, da bi postale bolj pristopne za nemške težnje. Zanimivo je s tem v zve*:: zlasti to. da nemški uradni krogi sami opozarjajo poročevalce listov nevtralna: držav na neki članek v češkem listu »Na-
vodstvo še okrepila. Od 1935. je s SLS in ostalo JRZ v vladi.
Po tej dobi začnejo odločnejši poizkusi za hrvatsko orientacijo med muslimani, ki je v zvezi s socialnimi gesli hrvatske-ga kmetskega gibanja. Se bo temu gibanju posrečilo odtrgati muslimanskega kmetskega človeka od fevdalca?
Muslimanska neopredeljenost je fevdalni anahronizem in bo zato nujno morala prej ali slej prenehati — verjetno bodo pri tem prišla tudi notranja proti-
rodni Politika«, ki je bil očito inspiriran s strani nemškega propagandnega ministrstva. Članek pravi, da stoje sedaj male nevtralne države na razpothi in da se moralo odločiti, ali za zahodni demokraciji ali pa za svoj lastni življenjski prostor. Nemčija in Sovjetska zveza hočeta svetu zagotoviti mir. Male države bi zato morale paziti, da ne postanejo orožje drugih sil* Sam dopisnik »Da:Iy Telegrapha« pa dvomi v verjetnost in možnost sklicanja take konference.
slovja muslimanske sredine do izraza. Za zdrav socialni razvoj v Bosni to ni manj pomembno, kot odprava kulturne zaostalosti, rešitve agrarne revščine izboljšanje higienskih prilik.
Pravijo, da je Bosna v malem Jugoslavija, ravno zato želimo Slovenci iskre no popolno ozdravitev njenih razmer, da ne bo ovira na poti k boljši bodočnosti treh bratskih narodov, temveč, po rešitvi svojih težkih protislovij — boga*a zakladnica naprednih prizadevanj. *ič.
Pomaži zaoiski
I	—» IIHM
Senator Vi čer o lagtebškem obisku
»Pet let je Nj. Vis. knez Pavle vršilec I .craljevske oblasti. Lahko bi prišel v Za* j greb kadar koli bi hotel in lahko bi biiO • več pompa kakor sedaj. Toda on je dobro vedel, da pride zanj pravi čas tedaj, ? kadar »uspešno reši vprašanja, ki so nas delila«, ko ne bo treba sipati fraz nego ponosno reči, da »srno vsi skukaj šli P° j pravi poti...« Spoznati čas. kdai je kako vprašanje zrelo, to so odlike državnika. Osebno zaupanje je bila podlaga. na katen se je napravila zgodovinska j odločitev za sporazum. Zato ni dvoma. •• da bo knez. kakor je sam dejal, tudi ■ »nadalje vložil svojo voljo in moč. da obrodi delo sporazuma one plodove, ki ; jih od njega vsi pričakujemo«. S sporazumom se urejuje odnošaj štirih milijonov Hrvatov do države. Zdaj je treba j mnogo dela. da se zacelijo rane. brez I dvoma je kneževsko bivanje v Zagreba ; mnogo pripomoglo k temu. Obojestranska iskrenost se je manifestirala v vseh govorih z vprav dostojanstveno resnostjo in mirnostjo. Demokraciia je pokazala j svojo moč in disciplino. Kmetski narod, zdrav in ponosen na uspeh svoje borbe, je srčno in toplo pozdravil kneževski par. Politično jasno govore dve dejstvi: ; podpis volitev v sabor in avdienca vod- 1 stva Kmetsko demokratske koalicije. Tridnevno bivanje kneza pomeni tedaj velik dobiček za državo in dmastijo «
(»Nova Riječ«)
Hrabrost bana dr. Subzšča kot tiohrovol*ca pri So!unu
Beograjsko »Vreme« je prineslo vest. j da je posebno padlo v oči na slavnostnih prireditvah v Zagrebu visoko odlikovanje Belega orla z meči. ki ga je nosil ban dr. Šubašid. Kot dobrovoljec v Rusiji in na solunski fronti se je dr. Šubašid posebno odlikoval. V armijskem povelju je bilo naglašeno: »Rezervni podporočnik Ivan Šubašid. vodnik IV. čete I. bata’jo-na 9. polka je med tonniškim obstreljevanjem 1. in 2. septembra ostal na svo-!em položaut, čeprav so bili rovi deloma razrušeni. Bodril je svoje, na.i vztrajajo, naj bodo prisebni. Med napadom 3. septembra 1918 na koto Beli rov, močno utrdbo, je ostal kliub križnemu in bočnemu ognju zelo h’adnokrven in zbran.
7. izredno naglico je nadaljeval prodiranje, skočil v rove in zavzel zadnje po-'ožaje, pomagajoč tako Četam levo od njega. Zgoraj je p"stM del čete za obrambo protinapada. Z bombami je prodrl 'kozi utrdbo iti očistil skriva1:?ča od sovražnikov. ki so se uporno branili, ker niso vecHl za stanje svoj:h čet.«
„Zdai bomo ohranili nevtralnost"
Bivanje kneza Pavla v Zagrebu in dobrodošlica naroda je poteptala v prah vse spletke in demagogijo. Ne more biti boljšega demantija vseh budalosti nasprotnikov sporazuma nego ga je prožil direktni stik kneza s hrvatskim narodom Prijatelji države se tega vesele, nek: Zagrebčan je dejal: »Zdaj verujem, da bomo ohranili nevtralnost v tej vojni.«
Pašlč je bil za federacijo
Glasilo dr. Laze Markoviča »Delo« prinaša članek »Pašič in sporazum s Hrvati«, v katerem trdi, da je bil »pokoini državnik za federacijo, samo da bi bila lugoslavija složna, močna in zedinjena«,
H ran e nemštva v Bosni
Po nalogu nemške protestantske organizacije je Kathe Dbrlng obiskala nemške protestantske naselbine v Bosni-Ugotovila je. da obenem z vpadaniem Nemcev in odseljevanjem hirajo tudi protestantske cerkvene občine po Bosni
Organizacija HSS v Vojvod ni
Hrvatski senator iz Subotice Josip Vukovič je dejal, da bo HSS pospešila svo' jo politično organizacijo med Hrvati v novosadskem okraju. Stopila bo v zvezo ‘udi z ostalimi manjšinami Vojvodine.
Nov list, novi problemi..*
V	Beogradu je začel izhajati nov tednik »Srbski borac«, ki v prvi številki naglaša, da je »državno srbsko pravo na del Dalmacije starejše in pozitivnejše ka-
Kedaj bi Amerika posegla v volno
NEV/ YORK, 19. januarja. Havas. Ameriški tisk razpravlja o možnosti intenzivnih letalskih napadov na angleška mesta. V zvezi s tem piše »Christian Monitor«: »Ameriške vlade bodo storile dobro, ako se bodo soomnile, da so Američani v času zadnjih sto let stali vedno pod zaščito angleškega bojnega brodov-
Nemški parnik zadel ob švedsko mino
STOCKHOLM, 19. jan. Havas. Nemška ladja »Augušt Thyessen« je zadela ob švedsko mino, in to v trenutku, ko je hotela zapluti vzhodno, namesto zahodno od svetilnika Understen v južnem delu Bolniškega zaliva. Potnike je rešil neki švedski parnik. Švedska oblastva izjavljajo, da leži krivda na kapitanu, ki m hotel vzeti s seboj pilota, da bi ga vodil skozi polje min.
Torped rana zopet dva nevtralna parn ka
LONDON, 19. jan. Reuter. Na vzhodni škotski obali sta bila torped rana od nem. ških podmornic dva parnika. Potopljena sta bila grški 3000tonski parnik »Asteria« ter neki norveški 1000ton.ski parnik.
LONDON, 19. jan. Havas. Od 24 članov posadke grškega parnika »Asteria« je izgubljenih 13 oseb, osem ljudi pa ranjenih.
Gospodarsko sodelovanje zaveznikov
LONDON, 19. jan. Reuter. Sporazumi, zaključeni v lanskem oktobru med Francijo in Anglijo zaradi sodelovanja v gospodarski vojni, so predvidevali stalna posvetovanja ministrov bodisi v Londonu ali Parizu, da se spravijo v sklad spo-redna dela posameznih odborov. V Londonu je bil zdaj sestanek ministrskega sveta za oboroževanje, na katerem sta ministra Dautry in Bergin proučila napredek dela stalnega komiteja za enotno dobavljanje surqvln obema zaveznicama. Izdani so potrebni ukrepi, da bosta obe vojski nemoteno založeni z vsem potrebnim materialom in prehrano.
VAL PATRIOTIZMA V ROMUNIJI
BUKAREŠTA. 19. januarja. Exchange Telegraoh. V pcučen?h političnih krogih se zatrjuje, da bo ministrski predsednik Tatarescu v kratkem razširi’ svojo vlado s tem, da bo pritegnil tudi liberalne kro-
ge in da bo reorganiziral nacionalno (državno vladno) stranko. Simptomatično je za močan val patriotizma, ki je zaiel v«n Romunijo, da poroča ves tisk na senzacionalen način, da je gospa Ileana Se-negiru izročila vse svoje premoženje vojski in sama vstopila v vojsko kot kuharica. Gospa Senegiru je bila znana kot zelo b^a+a dama.
NAPOVED ZA ČAS PO VOJNI PARIZ, 19. januarja. Havas. Na banketu ameriškega kluba v Parizu je angleški poslanik Ronald Campbell izjavil, da se mora novi svetovni red po sedanji vojn! osnovati na vzajemni pomoči. An<deško-francosko sodelovanje pri s kroni dobnvi virov naj služi za podlago v tej smeri. Vodili bomo vojno toliko časa, dokler ne dokažemo nemškemu narodu, da doktrina sile in pohlepa za prevlado v svetu ne more u°oet\«
MANJŠI SPOPAD NA ZAHODU PARIZ. 19. jan. Havas. Odbit je b’l na zahodni fronti nemški loka’nl napad na izpostavljeni francoski položaj. Ujetih je bilo več nemških vojakov.
POOBLASTILA TURŠKI VLADI ANKARA, 19. jan. Reuter. Parlament je soglasno sprejel zakon o pooblastilih vladi ter odobril kredit pet milijonov fun-‘ov za potrebe narodne obrambe. POSADKA »COLUMBUSA« ZADRŽANA SAN FRANCISCO, 19. jan. Havas. Ameriška oblastva so zadržala vkrcanje posadke potopljenega nemškega parnika »Columbus«, ki je hotela odpotovati čez Tihi ocean v Rusijo in čez Rusijo v Nemčijo. in sicer zaradi tega. ker so čakale nanjo zunai na oceanu avstralske in kanadske križarke.
Borza. C u r i h, 19. januarja Dev ze: Beograd 10. Pariz 10.00%. Londc :7.66. Ne\vyork 446, Milan 23.50, Berli 178.62, Praga 5.30. Varšava 79, Budtmpi šta 3.35. Atena 3.50. Bukarešta 3.30 Mariborska napoved:	Prevladalo	h
oblačno in vetrovno vreme. Včeraj iefc la najvišja temperatura —10.1, danes na nižja -10.5, opoldne -9.8. Od v&rai zapadlo 2 cm novega snega, skupna v Sina snega znaša 27 cm.
Bogo’avljenje v Mariboru
Maribor, 19. jan.
Danes je pravoslavna cerkvena občina slavila praznik Bogojavljenja. Dopoldne so se verniki in zastopniki oblasti zbrah v pravoslavni kapelici v Melju, kjer je opravil prota g. I v o š e v i č slovesno liturgijo, pri kateri sta sodelovala vojaška godba in pravoslavni pevski zbor. Po cerkvene . obredu je krenil sprevod vernikov, vojaštva, zastopnikov oblasti z godbo na čelu na Trg svobode. Prota Ivoševič je blagoslovil vodo in ledeni križ. vojaška godba je zaigrala molitev,
oama
ja. Ako bi ta zaščita izginila, bi stala Amerika nasproti novemu svetu.« — »Ako bi bilo angleško prebivalstvo porbito z bombami, bi to izzvalo v Ameriki naj-večjo reakcijo«, piše tudi »Boston Post«. »Ta reakcija bi mogla biti tako močna, da bi nas potegnila v vojno.«
pevci pa so zapeli priložnostne nabožne pesmi. Nato je častna četa dijakov oddala salve, zaregljale so strojnice in pokali so topovi. S tem je bil obred Bogojavljenja zaključen. Med zastopniki smo med drugimi opazili tudi zastopnika žu-oana ravnatelja Rodoška, zastopnika po-lic;je komisarja Srebota, šefa obmejno policije g. Krajnoviča. predsednika pra-voUavne cerkvene občine Perhavca, polkovnika Božovida z oficirskim oborom ir Hevihie vernike ter drugo občinstvo.
Navite
Murska Sobota potrebuje novo bolnišnico
Kljub težkim prilikam ie gradnja nove bolnišnice neocTožfjsva zcdeva
Gasilska sloga
Skoraj že 20 let se stalno poudarja, da je Soboti potrebna nova bolnišnica. To dejstvo so spoznali že tudi vsi merodajni faktorji, tako da v tem pogledu ni treba več novih dokazov. Ko je najela banska uprava pri Suzorju posojilo v znesku 60 Milijonov din, je bila med prvimi zamišljenimi zidavami v Sloveniji tudi nova banovinska' bolnišnica v Soboti. Banska uprava je oskrbela že zemljišče, načrte, izvršeni so bili tudi različni komisijski • ogledi, vendar nove bolnišnice, ki bi se morala graditi po teh načrtih že lani, doslej še ni.
Bolnišnica v Soboti obstaja že dolgo in je po starosti med prvimi v Sloveniji. Zgrajena je bila 1. 1893 kot »Murskosoboška ustanovna bolnišnica«. V našo državno last je prešla 10. nov. 1919, ko jo je prevzel takratni »Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro« v Ljubljani. Bi'a je 5labo urejena ter zanemarjena. Ob prevzemu je imela 100 postelj. Jacno je, da je bilo to vse premalo za veliko število bolnikov, ki so vsako leto trkali na njena vrata. To je razumljivo tembolj, ker je naibližja favna bolnišnica šele v Ptuju in ‘Udi zasebna bolnišnica kržniškega reda ^ Ormožu je predaleč. Tako je soboška Bolnišnica edina v okolišu, ki šteje okrog ‘#>.000 ljudi. Neurejene razmere, po-^anikanie in neprimernost prostorov so J° pri ljudstvu za nekaj časa dovedli m s'ab sloves, tako da je vsakdo, ki je Imel 2ato sredstva, iskal pomoč' drugod, naj-v Ormožu. Vendar se ie sčasoma — kljub nerazumevaniu potreb od strani ^erodainih v mnogih pogledih, posebno y Pogledu denarnih sredstev, razširitve itd. — stanje izpremenilo na boliše. Glav-na zasluga gre tu reor^nn^aciji bolniš-n’ce in nastavitvi odličnih zdravniških
Letos se bodo pri občnih zborih naših gasilskih edinic vrši«le tudi volitve novih uprav. Lepo je citati v tozadevnih okrožnicah višjih gasilskih instanc, da je
moči Do I. 1934	bolnišnica	sploh ni	bila	11.4 dni. Operacij je bilo	lansko	leto	naj-	dShfpTavega^asilske-
razdeljena na oddelke ter sta b; a šele to , vec m s:cer 890 doč.m Ph je b lo l. 1922 tovarištva in vzvi§enih ilSkih ci]jev leto uvedena kirurgičn, m splošn, odde- 132, 1.	"H	^
d ?lneS dVOdSlb°kniViCb°-ink k1T!kii °h'|5\6' vOSfnbilVPrstŠanierie	°1o'	Splovljeno!	?e	enkrat: lepe in" umestne
delek g. dr. Slavko Vrbnjak, splošni od-. sek, ki je bil ustanovljen 1933. 1. z 10.	besede'	Toda tudi tu velia izrek*
delek pa g. dr. M. Ilouška. Upravitelj' posteljami ter nato začasno prenešen v	q	, d v!ečejol To
bolnišnice je g. Vudler.	Zdravstveni dom, ki	pa	tudi nima	zato	« ,e	1J*
Glede prostora	ni bilo	mnogo napred-	dovolj prostora. Zato	je 1. 1938.	prenehal	dj _ ne„asj]ce ,d seda}'ne more-o mika. Število postelj je od prevzetih 100 na- delovati. 10 postelj za Prekmurie, ki ima	.	’	,	.
rficlA r!« 1	lami«	o«'««!«« ^	1	roVaU,	aITIp3.K	SC SltU]ctJ9 lil Val/JO llCl
raslo do 140. Nesorazmerno temu pa se: polno s trahonom okuženih boln:kov, ta-
razne »sestanke«, obiske i. sl. ter tam
i V	servira;o	potrebe	po	izmenjavanju	raz-
ie povečalo število bolnikov. L. 1918 je j ko'ni moglo nič ali vsaj bore malo kobilo vseh bolnikov 816, 1. 1922 849, 1. 1930 ristiti. To je posebno, vprašanje, ki bi ga ..	x.	v . - ,
bilo titdl nulno reSiti na ed'no radnvolliv'" J ”	~	"°V>-	lT°u’ D i
način , posebno tuhomrto MnttKco	is„e'l":k0r’	,d'	Poi'
t>„, L „	>.i	u.	:.......  :	mn	to	'2™-	nasi	—	vasi	pač	napačno	nzu-
1285, 1. 1935 2208, 1. 1937 že 3363, 1. 1938 3165 s 44.395 oskrbnimi dnevi. Cede sprejemov je bilo rekordno lansko le
to, ko je naraslo na 3733 bolnrkov. do 400 postelj.
Prekmurje v Soboti, ki bi imela vsaj 300
. mejo prej napaseno gasilsko tovarištvo! Ker respektiramo vzvišenost gasilske
Oskrbni dnevi so znašali 42.473. Od prej- Kljub temu, da ni potreba, nonovno lr ‘
šnjega leta qe ostal 101 bolnik, tako* da 1 dokazovati, da je Soboti potrebna nova ,	“	^	en,:l	iev’	ne	moremo
ie bilo novo sprejetih dejansko le 3632, bobfšn’ca - toda razmere in težko?f21‘'‘LPm<0-I ^aV°^! PreWI" bolnikov. Od skupnega števila ie izstopilo ' zdravstveno st-nje prekmurskega Hud- T?...	’;i,Wi1!'	'j?6	ocLouva	o	uprav.
3548 bolnikov in umrlo 97 (2.60%). Kon-'stva, skrhano še v težkem boju za kruh	V	, c^,j t1|C’ a uc*: noben
cem leta je ostalo 88 bolnikov. Na kirur- doma in v tujini in s to edino možnostjo t>'n’ran ?ac,ec-
gičnem oddelku je bilo spreietih 2251 zdravljenja, so zadosten dokaz. da bi se	.....umi b
bolnikov, na interni pa 1381. Povprečni ?ače'o z zidavo že spomladi. Tn to tudi c 9fUŠJvo jdruženih zasebnih in trg. dnevni stalež je bil 116, odstotek praznih postelj. 18.6, povprečna oskrba bolnika
Slovenjgraški zdravstveni dom
Zdravstveni dom v Slovenjgradcu je že prvo leto obstoja pokazal, kako potreben je bil, saj je dosegel že prav lepe uspehe. Ustanova ima tri oddelke: proti-‘uberkulozni dispanzer, šolsko polikliniko in posvetovalnico za matere.
Protituberkulozni dispanzer je opravil v preteklem letu 1609 pregledov, posvetov je bilo nad 500. sedimentacij krvi ;e bilo 137, rentgenskih pregledov na 'astnem aparatu pa 1600. Zaščitna sestra je obiskala 21 bolnikov, ki so bili več
kljub težkim prilikam, ki vladajo v svet«.
Ljudske posojilnice. Na sestanku bosta govorila ravnatelj Pok. zavoda dr. Anton Milavec o pok. zavarovanju in predsednik nameščenskega odseka DZ inž. Vinko Košir o naneščenski	organizaciji * in
!cakor tri kilometre oddaljeni iz mesta, socialnih institi cijih.
Šolska poliklinika je imela 239 obvez-:. (r1.^0'’0fia srnga je zapadlo v celjski nih pregledov PregledaniJ je bilo 410 {gj-'	h„"
“t="“v	“5ite'jev. Posvetovanj z , c lImr] j, v Med,	:1S	S1 ,cmI	liit
roditelji je bilo 43, prav toliko pa tudi. .kar Mariin Cvirn.
ob:skov po šolah.	!	C Foskušcn samomor Sl letnega starčka.
Posvetovalnica za mafere ie preteklo 'r^crai popoldne si je v samomorilnem 'etn onravila 44 nnu-ptnvmi in Hrtkarn- nameuu, iwnnil nož v prsi 81 lelui kq£ar
eto opravila « posvetovanj in dokaza- Anlon Maljaž iz Ccsle ‘na Dobravo fri-!a, da je izredno vazna socialna ustano- Czadejal si je težko poškodbo. Vzrok deva. Zaščitna sestra je obiska'a 94 mater janja je 2 ielna bolezen. Oddali so ga in jim z nasveti r.inogo pripomogla k do- v bolnišnico.
bri negi dojenčkov.
Celo skladišče nakradenega h!aga
»HUDIČA, BLIŽA SE BOŽIČ, GREMO KRAST, SAM KROMPIR SE NE DA
JESTI«
Hočki orožniki so te dni napravili pre-iskavo v viničariji posestnika Gradišnika Y Creti. kjer so stanovali priletna vmi-
|arka Ana F i š i n g e r j e v a, njen sin Stanko D a j č m a n ter viničarkin pri-ležnik Rudolf Kuhar, in sicer zaradi ®uma vlomne tatvine pri posestniku J> zefu FJršecu iz Bukovice pri Zg. Polska-^ koncem decembra lanskega leta, ko je bilo Pršecu od n e še no več stvari kakor |°vska puška, samokres, več oblek, sre-bmina. babiško orodje itd. Uspeh je bil ^Pričakovano velik. Orožniki so našli v otriari, v posteljah ter na podstrešni celo “°pico pokradenih stvari, da je bilo ta-jasno, da ne gre za eno samo tat-v'no. ampak za več tatvin. V kuhinji pa So odkrili celo jamo, ki je bila prekrita £ deskami ter zeml'o in nanolnjena z napadenim blagom. Orožniki so našli sa-
spremembo nove davčne reforme
Včeraj se je nadaljevala in' zaključila velika gospodarska konferenca v Ljub-ljani, na kateri so sodelovale skoraj vse gospodarske zbornice in ustanove v državi. Konferenca je bila posvečena zlasti zadnji davčni noveli, ki predvideva ninoge davčne reforme. V daljši izjavi jt Pomočnik finančnega ministra dr. Filipančič poudaril, da je bila davčna refor-n?a iznešena v najboljši veri, da bo koristila celotnemu gospodarstvu. Tehnične detajle je mogoče še vedno popraviti. eveda ne v škodo efekta, ki ga priča-uje država od te davčne novele. Od-• <-no pa je poudaril, da se ne bodo upi-evali predlogi, ki bi zahtevali odgodi-Izvajanja te reforme, ker je smatrat1 vpvru. dav"no reformo za izredni da-__ '. " zaključku je pomočnik finančne-ra7nr^n tSti3 °^''ubil. da bo ministrstvo ferpnnn -3'0 0 pred'o?ih ljubljanske kon-ki Co,e pr!Sta'° na nekatere olajšave V9 *da "e SrT!ei° škodovati pnčako-Prav, " ,? ettu'tSledi!a »a^elna ra?-
ferenca S Krt!6 1n predlo»ih- Kon <t i(1t‘J b,la ^aključema z resolucijo
'ki''?a Zr	l trosp°aarsW predstavni-
-a spremembo nove davčne reforme.
mokres, daljnogled, lovske nože, aparat za elektriziranje telesa, lovske puške, naboje, obleke, medeninaste pipe, sveder za vrtanje kamenja itd.
Prvi je priznal vlomno tatvino Kuhar. Povedal je, kako sta decembra z Dajč-manom vlomila skozi okno pri Pršecu. nekaj pred prazniki pa pri posestniku Karlu Visočniku iz Hočkega Pohorja v svinjak, od koder sta odvedla svinjo ter jo na poti Reka—Elektrarna Pohorje razsekala in odnesla domov. Plen je bil tako težak, cfa sta morala med potjo večkrat počivati. K tatvini ga je baje nagovoril Dajčman, ki je dejal: »Hudiča, bliža se Božič, gremo nekaj ukrast, sam krompir se ne da jesti.«
Kuhar je nato tudi priznal, da sta z Dajčmanom vlomila koncem oktobra v kolarsko delavn:co Viktorja Petka v P:-volah ter odnesla različno orodie, sredi decembra pa pri Pavlu Skubiču v Zg. Hočah, kjer sta ukradla obleko, puško itd.
Vse tri zločince so oro?niki aretirali ter predali sodišču v Maribor.
TRAGIČNA NESREČA POŠTNEGA USLUŽBENCA
Poštni uslužbenec na ambulanti Maribor—Kotoriba, 351etni Franc Horvat !z
Rač je hotel včeraj nagrabiti seno za ži-
c žrlvi belega športa. 32 letni orožnik Borivoj Matovič iz Sevnice si je pri smučanju zlomil levo ključnico in se poškodoval po glavi. —	13 letna Ilegma
Baumgarlner ,hči dninarice is Rogaške Slatine, si je pri sankanju zlomila levo nogo nad aležnjem . c Nesreči. 61 letna gospodinja Helena
r« n Ml .V n 1 *	. rt .n 1	.	..	.Hm	•	-
Premšakova iz Laškega je padla in si j-.	.	zlomila desno nogo v gležnju. — 20Iet-
vtno. Pristavil je leslvo na podstrešje na kuhinjska pomočnica Ivana Iliadni-ter se priče! vzpenjati po njej. Ker so k°va iz Aškerčeve ulice v Celju si je na bila tla poledenela, je lestva spodrsnila, j prerezala levo roko.
Horvat pa je treščil tako nesrečno na 1	---------
zamrzla tla, da si je prebil lobanjo in da *
mu je v hipu udarila iz g^ave kri. Do- P Preganjanje draginjo in brezvestne mači so takoj poklicali rešilni voz iz Ma- Spekulacije je naslov predavanja, ki ga rihnra ti io	„	bo imel v nedeljo v „\zajemnosli ob
h \ tf ,p:epj al	ranjenega	pol 10. uri g. dr. Reisman iz Maribora.
p V prosvetni dvorani .Mladike predava danes „Slovcnci v tujini in naš narodni obstoj" p. Kazimir Zakrajšek, p Iz okrajnega sodišča v 1’luju v letu
Horvata v bolnišnico.
Cef’6
c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob 20. Ijo predaval ing. Fran Premrl, univ. asistent v Ljubljani o temi „NTafla, svetovna velesila". Opozarjamo na zanimivo predavanje,
c Občni zbor Protituberkulozne lige v Celju'bo v čelrtek, 23. L m., ob 20. v mestni posvetovalnici.
c, Neosnovane govorice o predčasnem zaključku šolskega leta in s tem združeni-zadejai si je težko poškodbo. Vzrok de-trdovratno sirijo .Vesti so popolnoma brez podlage.
c Plenarna seja mestnega sveta celjskega ^bo drevi ob 18.30 v mestni posvcloval-
c Obral je ustavila za nekaj časa lesna industrija Borlak v St. Juriju pri Celju.
18tf9. LeLne slaiistike izkazujejo, da ima okrajno sodišče v Ptuju vedno polne roke dela. V minulem letu je imelo i358 opo-minjevalnih tožb. V zadevah do 500 din je bilo 401 pravda, dalje so bile 4 menične pravde in 897 pravd do 12.000 din. Prisilnih izvršb je bilo 3252; od teb prisilnih vknjižb 413, prisilnih uprav posestev 43, predlogov na dražbo posestev 120. Prodanih posestev je bilo 31. Ru-bežnih predlogov na premičnine je bilo 2109. Zapuščinskih razprav je bilo 1139. Skrbstvenih zadev je bilo 4503, kuratel pa 13. Stanovanjskih odpovedi je bilo 1)3, prisilnih deložacij na 16.
p Danes vsi v gledališče na slavnostno krstno predstavo ingoličevih „Siroi‘;. To je socialna mladinska igra v 13 slikah, ki se dogajajo na naši vasi.
Pasivna obramba in zaščita otrok
Marsikomu .se je zdelo čudno, ko je -ital nazrazličnejša poročila o pripravah za pasivno obrambo prebivalstva za slučaj vojne, o poskusnih zatemnitvah, o najrazličnejših odboHh, o naznanjanju nevarnosti, o organizaciji gasilske službe, o tehnično gradbeni službi, o zdravstveni in kemijski službi, ni pa čital ničesar ali pa le malo o specialnih pripravah za zaščito otrok v vojnem času. — Vsled tega bi se mu morda zazdelo čudno in bi mislil, da se pri nas o tem nič ne misli, nič ne' pripravlja. Toda temu hi ako.
intenzivne priprave za zaščito otrok v vojnem času se vrše pri nas že od neseca .avgusta, ko je bil izdan od ministrstva vojske in mornarice poseben Pravijnik za zaščito otrok, ki je točno določil, kdo je dolžan in kako je dolžan skrbeti za zaščito otrok V vojni. Vsi ti-
sti, ki so bili s tem pravilnikom pozvani, da izvedejo organizatorične priprave za zaščito otrok, predvsem pa Unija za zaščito otrok, ki je po svoji iniciativi postala organ pristojnih oblastev, so se pričeli truditi, da izvedejo svoje delo čim prej. Številna predavanja, nasveti staršem, popis otrok, ki ga je izvedla Unija s svojimi krajevnimi odbori ob podpor ijanske uprave in naših občin, pričajo, da se vrši delo intenzivno in s kar največjo naglico.
Da se vrši delo s takim tempom sicer še ne pomeni, da je vojna pred durmi, toda vsak pameten in izkušen človek ve, da je bolje biti vedno pripravljen <ot pa enkrat iznenaden. Tozadevnih izkušenj itnamo na izbiro ne samo iz pretekle^ svetovne vojne, marveč tudi od onih držav, ki se danes vojskujejo med seboj. Komu ni v opomin tragičua in
grozotna usoda varšavskih otrok.
Unija za zaščito otrok prosi zato vso našo slovensko javnost v imenu vseh onih, ki delajo za zaščito mladega,slovenskega rodu pred grozotami vojne, iu jih pri delu podpirajo z razumevanjem, z dobro voljo, z izvrševanjem in jvaževanjem vseh ukrepov, ki so bili v •em pogledu izvršeni. Unija bo stalno skrbela po svojih najboljših močeh, da bodo javnost, posebno pa starši podrobno in točno obveščeni o vseh pripravah. V kolikor bi kdorkoli hotel imeti kakega ;pe.ialnega pojasnila v pogledu zaščite 3trok za slučaj vojne, naj se obrne na iristojni krajevni odbor Unije, občino ali ^olo. Cim večja povezanost s starfi in ijihovo zaupanje je pri tem delu k:.r najbolj potrebno. — Unija za zaščito otrok — Ljubljana.
Mar bor
■■■oni
Priseljevanje in odseljevanje v Mariboru
Maribor ima po vojni popolnoma nov živelj
Poskus samomora
Vsakdo, ki pride v Maribor ali iz mesta J odide, mora po predpisih svoje bivanje in ! odhod javiti policijskemu zglaševalnemu uradu in mestnemu glavarstvu, ki vodi o teh prijavah in odjavah že 10 let kolikor mogoče točno statistiko, tako da je mogoče dobiti nekoliko vpogleda v fluktua-cijo mariborskega prebivalstva.
Mariborčani se največ preseljujejo v mesecih od julija do septembra. Zanimivo je, da je v drugih večjih mestih, n. pr. v Beogradu preseljevanje največje maia in novembra. Zelo malo pa se selijo Mariborčani v zimskih mesecih. Na novo prihajajo ljudje v Maribor največ septembra in oktobra, kar je pripisati dotoku d'ja-stva s podeželja. V zadnjih štirih letih je opaziti tudi dejstvo, da se ljudie naselju-
•	jejo v Mariboru tudi v poletnih mesecih zaradi tujskega prometa.
Pregled fiuktiraciie v zadnjih 10 letih nam nudi zelo zanimivo sliko. Dočim je bilo leta 1928 v Mariboru 12.600 raznih stanovanjskih sprememb, ie to število leta 1938 naraslo na 20.200. §tevi'o stanovanjskih sprememb je do leta 1931 naraščalo, nato do 1934 padalo in potem spet pričelo naraščati, dolder ni leta 1938 doseglo višek. Iz tega bi se dalo sklepati, da so se Mariborčani v gosnodarsko slabih letih manj preselievali, dočim so v dobrih gospodarskih letih bolj menjavali svoje bivališče. Preteklo leto se ie fluktuaciia spet nekoliko zmanjšala. Največ novih prebivalcev ie prišlo v Maribor leta 1938. kar je posledica dobre konjunkture in ve-
likega tekstilnega razmaha.
Prebivalstvo v Mariboru narašča vsako leto povprečno za 10%. Leta 1930 je šte-. vilo prebivalstva naraslo za 533 oseb, leta 1937 je znašal ta prirastek 391, leta 1938 342, lani pa 275. To navidezno padanje prirastka je pripisovati predvsem vedno strožjemu uporabljanju prijavnih in odjavnih predpisov. Ftuktuacija prebivalstva je v Mariboru precej živa in se prebivalsvto precej menjava.
V	zvezi z opisanim je tudi zanimivo ugotoviti, v koliko je mariborsko prebivalstvo stalno posebno glede na spremenjene razmere v zadnjih 20. letih. Stalni prebivalci so tisti, ki stanujejo v Mariboru in se pobrigajo za to, da dob:jo tukaj domovinsko pravico. Teh je iz leta v leto vedno več.' Leta 1919 je bilo v domovinski matici mariborske mestne občine vpisanih 13.543 oseb, ki imajo domovinsko
pravico v Mariboru. Sedaj pa ima Maribor 26.942 oseb z domovinsko pravico v mariborski mestni občini. Po letu 1919 pa do leta 1929 je bilo vsako leto manj teh vpisov, kar kaže, da se je v letih 1919. 20 in 2! stalno prebivalstvo zelo spremenilo. Oni, ki so prej stalno stanovali v Maribo-so odšli. Tako je odšlo okoli ^200 on-
ru
tantov za Avstrijo in Nemčijo. Hkrati pa so prišli v Maribor optanti za Jugoslavijo. S‘ovencev iz Italije ie prišlo v Maribor 2890. V prvih povoinih letih ie bilo vedno veČie priseljevanje v Maribor in odhod temrodcev.
Po statistiki, ki jo ima mestno poglavarstvo, ie treba ugotoviti, da se ie šte-vllo prebivalstva v zadnjik 20. letih ni-rtveno soremenilo. Os*p1o ?e malo prebivalcev iz nredvo’nega M^bora. V Maribor je prišel torej nov živelj. -ig.
Ko se je vrnil včeraj domov podnajem-lik pri 631etri1 zasebnici Mariji S. v Stri-•arievi ulici, je našel v stanovanju na tleh ležečo gospodinjo, Ker je mislil, da je gospo zadela kap. je obvestil rešilno postajo, ki je prepeljala nezavestno žensko v bolnišnico. Ko pa so začeli v bolnišnici žensko odpenjati, so opazili. d3 je imela okoli vratu zadrgnjeno vrvco. Starka je skoraj vso noč ležala v nezavesti. Ugotovljeno je. da je nameravala napraviti samomor.
Delavski fo?©ki za obisk gledališča
Delavska zbornica v Ljubljani je naslovila na upravo Narodnega gledališča v Mariboru, prošnjo, naj omogoči tudi nižjim delavskim in nameščenskim slojem obisk prt predstavah, s tem, da jim nudi 50% popust pri vstopnini.
Uprava Narodnega gledališča v Mariboru je sedaj z rešitvijo te prošnje pokazala veliko razumevanje za nižje delavske in nameščenske sloje ter nudi Delavski zbornici »bloke«, katerih cena pri-
bližno odgovarja 50% popustu. Bloki se dobe med uradnimi urami v knjižnici in ekspozituri De'avske zbornice v Mariboru, Sodna 9/1. Da pa se preprečijo eventualne zlorabe, sporočamo, da so upravičeni do teh blokov samo delavci in nameščenci, ki so člani knjižnice Delavske zbornice v Mariboru in člani strokovnih organizacij, ki se izkažejo z legitimacijo.
° Hotel, kavarna In restavracija „Orcl
V nedeljo v jutranjih urah kisla juha,La-, ško pivo.
* Union kino. Do vključno ponedeljka6 ..Medeni tedni** sijajna filmska opereta z Frančiško Gaal-ovo v glavni vlogi. Zabavno, lepa godba, krasni plesi!
* Jadranska noč! Revija narodnih nos. Še vedno nam je v spominu velika prireditev Jadranska noč z revijo narodnih
j noš, ki jo priredi vsako leto Jadra š j ska straža v Mariboru. Tudi letos bo ta prireditev po svojem sijaju, lepoti in pestrosti višek plesne sezone. Vabimo vse ljubitelje lepe glasbe in dobre kapljice na Jadransko noč v soboto 20. januarja v veliki sokolski dvorani.
* Fantovski »les 20. januarja v Sokolskem domu v Limbušu.
* Pekovski pomočniki priredijo 20. januarja zvečer v Narodnem domu veselico
j s sodelovanjem pekovskega pevskega zbora. Vablieni!
j * Kruh In moka za diabetike (sladkorno bolne). Zdravniško priporočan irr no metodi dr. Senftnerja pripravljen se izdeluje v pekarni Scherbaum v Mariboru, Grajski trg 6. Zahtevaite .prospekte!
* ,.RROVD\VAY BAND?"
m Nočna lekarniška služba (od 13. do vključno 19. t. m.) Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12: lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13.
Deset let dr. Černičevega sanatorija
Dobrih 10 let po vojrti smo dobili v Mariboru prvi sanatorij, ki se je izkazal kot zdravstvena ustanova za potrebnega predvsem za one bolnike, ki hočejo dobiti v sanatoriju prav vse, kar jim more nuditi sodobna zdravniška veda, in to za mnogo manjši denar, kot jim to more nuditi tujina, ne glede na to, da je zdravljenje doma med svojci in znanci uspešnejše in cenejše. Sanatoriji pa so potrebni tudi zdravnikom, da jim petičnejših ljudi ni treba pošiljati v tujino in da si s tem prislužijo vsaj toliko, kolikor je potrebno za strokovno izobrazbo. Napredovanje zdravnikov kot strokovnjakov pomeni tudi napredovanje zdravstvene kulture naroda in države.
Te dni je poteklo 10 let dr. Černičevega sanatorija v Mariboru.- Sanatorij so si ogledali v tem času mnogi domači zdravniški strokovnjaki, pa tudi iz tujine — mnogi so v njem tudi zdravili in operirali —, ki so vsi ugotovili, da sanatorij prav nič ne zaostaja za podobnimi ustanovami v tujini. Bili so to prof. Zalokar iz Ljubljane, asistent Pompej, asistent vseučiliške laringološke klinike iz Zagreba Podvine, prof. Wittek iz Gradca, da-Ije Knauer, Kossler, Spat, Ninaus, iz Dunaja prot. Spitzy, iz Beograda insp. Kli-SiČ.
Šef primarij kirurgičnega oddelka mariborske bolnišnice dr. Mirko Černič ni ustanovil sanatorija z najmodernejšimi zdravilnimi aparati — kakor so višinsko sonce, žarnica »Hala«, tonisator, diater-mija in enterokliner —- samo za one bolnike, ki imajo svoje posebne potrebe, ampak je z ustanovitvijo sanatorija v obmejnem in narodnostno mešanem Mariboru dokazal, da zmoremo tudi Slovenci
to, kar tujci Človek bi pričakoval, da b; naši sanatoriji, od strani javnosti pa tudi od strani oblasti, predvsem od davčne uprave, našli vse razumevanje, a ni tako ter. se mora podjeten slovenski zdravnik boriti s stalnimi težkočami. Primarij dr. Černič bi vedel o tem marsikaj povedati.
m Ljudska univerza. Drevi bo preda-daval univerz, docent iz Zagreba inž. dr. M. Karšulin o vtisih s potovanja na Švedskem. —■ V ponedeljek, 22. t. m. bo predaval dr. Josip Oblak, odvetnik in znani
planinski pisatelj iz Ljubljane, o temi:Oko-li Karpatov, preko Romi
otnunije do Črnega morja.
m Poročili so se v Mariboru uradnik Borze dela Lorgeč Miroslav in zasebna uradnica Ljubica Smrdujeva; cand. inž. Marek Ivan in učiteljica Zimič Zlatka; i prometni uradnik Kranjc Miroslav in za-! sebna uradnica Zimič Ljudmila, ter pro- j fesor Smasek Emil in Prah Leouharda. i
m Vp oko jene i državnih železnic, ki so člani bolniškega fonda, naj se zanesljivo zglasijo 24. t. m. na postaji Maribor—Studenci. Prinesejo naj s seboj članske liste bolniškega fondu.
m Okrajni odbor društva Rdečega križa v Mariboru obvešča bolničarje-ke, ki so izvršili bolničarski tečaj, da pričnejo praktične vaje v ponedeljek 22. L m. Bolničarji-ke se naj zglase ob 8. uri v splošni bolnici v Mariboru, kjer bodo dobili nadaljnja navodila.*' m Gasilska čeia v Mariboru ima redni občni zbor 31. t. m. ob 20. v Gasilskem domu na Koroški cesti 12.
m Protltulrerkulozm dinar je v decembru dosegel vsoto 549.391 din.
* Psihografolog F. T. Karmah ostane v Mariboru, hotel „Zamorec', kjer spre-•S.	jema	stranke	vsak dan do
19. ure, še do nedelje zvečer. Za časa svojega bivanja v
Kino
0 Grajski kino. Danes „Nesmrtni val-ček“. Veselje, zabava, krasna glasba. Paul Horbiger, Greti Theimer.
* Kino Union. Od danes „Hijene Nevv Yorka“, zelo zanimiv in napet gangsterski velefilm
° Esplanade kino- Do vključno petka sijajni film ,',Bel Ami“. Soboto sloveči francoski film ..Edvard VIL in njegova doba*'.
ZVOČNI KINO POBREŽJE
1. II. bencinske karte
Mariborska podružnica Avtokluba ie dobila iz Beograda sporočilo, da bo koncem meseca izšla nova uredba, ki bo razveljavila vse dosedanje uredbe o omejitvi motornega prometa ter uvedla bencinske karte. Verjetno je, da bodo že 1. februarja prišle v promet te karte, s katerimi bo dobil avtomobilist pri vsaki bencinski črpalki v celi državi določeno količino bencina. Avtomobilski promet ne bo omejen ne časovno in ne krajevno, pač pa samo z določeno količino benci na. Avtomobilisti se bodo lahko vozili kjer koli in ob vsakem času, samo če mu ho to dopuščala zanj določena količina goriva.
m Mariborski podžupan g. Franjo Zc-bot slavi danes v krogu družine 30 letnico poroke.
m Knjižnica Delavske zbornice v Ma'
20. m 21. Januar/a 1S40 ti im
VESA L
riboru je izposodila lani 33.977 knjig, od teh 1.210 znanstvenih. Mariborska knj
njiž-
nica Delavske zbornice je v začetku tekočega leta izdala tiskan seznam slovenskih in drugih slovanskih knjig, kar bo še bolj pripomoglo k njenemu razmahu.
m Za smučarski avlobus v Ribnico, ki bo vozil v soboto ob 15. z Grajskega trga, je udeležbo prijaviti v Ljubljanski kreditni banki (g. SenicaV Vozna cena 40 din.
Mariborsko sjJedališče
Petek, 19. jan.: Zaprto.
Sobota, 20. jan., ob 20.: „Via Mala*. Znižane cene.
■ Nedelja, 21. jan.,ob 15.: »Navihanka*, našem meslu sa Nepreklicno zadnjič. Znižane cene. Ob
i i,„i„	%	20.: .,Vse za šalo“. Znižane cono.
je obiskalo naj.„c strank j	NaVi&anka“	nepreklicno zadnjič! Ker
v zadevali nezvestobe med, mora mariborsko gledališče orkestrski zaročenci ali zakonci. Dal material te zelo zabavne in nadvse sim-jc vrsto dragocenih na- palično sprejete operete prihodnji teden
svetov, ki bodo strankam ivrnUi’,se 'T njcna, 7.' nepreklicno zadnja ,	.	— uprizoritev v nedelio, 21 t. m. popoldne
gotovo koristili.	j in 0‘b znižanih cenah.
Natakarjem ie kradel denar
Zadnje čase so mariborski natakarji po vrsti prijavljali tatvine denarja. Policija je tatu izsledila in prijela trgovskega pomočnika Janka B.. ki je na prav spreten način kradel denar. Pustil se je po policijski uri zakleniti v lokale ter je nato nemoteno s serijo avtomatičnih klju-
čev vlamljal v predale natakarjev in jih izpraznjeval. Tako je plačilnemu natakarju kolodvorske restavracije g. Bevcu ukradel 1200 din, natakarju g. Tavčarju v isti restavraciji pa 70 din. Plačilnemu natakarju kavarne »Astorije« je odnesel 900 din. Tatu so izročili sodišču.
Z žulji svojih rok množimo tuji kapital
Iz predavanja patra Zakrajška o s.ovenskem izseljenškem vprašanju
Izseljeništvo je osnovno vprašanje vsakega naroda, zlasti pa še majhnega. Ce pomislimo, da uas ie Slovencev okoli dva milijona in da je od teh v tujini skoraj polovica, šele spoznamo in prav dojamemo smisel in pomen iz-seljeništva. O tem vprašanju je včeraj razpravljal v dvorani Zadružne gospodarske banke tajnik Rafaelove izseljeniške družbe g. pater Kazimir Zakrajšek. »Sveta si zemlja slovenska in blagor mu, komur plodiš.« Kako globoko čuti te pesniške besede naš slovenski izseljeuec. Doma slovensko srce ne razume globine teh besed.
Izseljeniško vprašanje je pri nas žali-bog še v prvih povojih. Kljub temu da slovenski ljudie že 50 let odhajajo v tujino za kruhom, se Slovenci še nismo dovolj zavzeli za naše izseljence. Nismo
še pravilno spoznali pomena slovenske krvi v tujini. Izseljenstvo nam je odvzelo skupno eno petino našega naroda. Ne zavedamo se še, .da naši ljudje z žulji svojih rok množijo tuji kapital, povrh tega pa mu dajejo še svoje duševne spo-
sobnosti in mnogokrat tudi svoje nekoč
zavedno slovensko srce. V zahvalo jih tujec zastruplja s svojo propagando. Če se mi ne bomo zavedli kvarnih posledic n pomagali našim izseljencem v narodnostnem pogledu, bodo sčasoma vsi naši izseljenci za naš narod izgubljeni.
Naši izseljenci imajo mnogo zaslug za osvoboditev Jugoslavije. Spomnimo se sarrio narodnega sveta v Washingtonu. kjer so dali vprav naši izseljenci Wilso-nu pobude za osvoboditev naše države. Trdimo lahko, da bi brez naših izseljencev ne bilo majske deklaracije. Zato pa
se v zahvalo za to veliko zgodovinsko delo oddolžimo izseljencem s skrbjo zanje in jih bodrimo k narodni zavesti.
Še bolj nevarno pa je sezonsko izseljevanje, ki se iz leta v leto ponavlja v naših pasivnih krajih. Naši ljudje preživijo vsako leto 10 mesecev v tujini h* se čestokrat narodno zastrupljeni vračajo domov. To so uvideli tudi odločujoči krogi, ki bodo skušali odtok sezonskih delavcev omejiti.
Ne samo inteligent. ne samo izseljeniški duhovnik, vsak posameznik se mora zavedati pomena izseljeniškega vprašanja. ves narod mora sodelovati pri reševanju tega perečega narodnostnega vprašanja. Vsi se moramo zavedati, da i® vsak izseljenec v tujini del našega biti.
Z'9n' m*wcsti
Berlin v mrzlem oblemu zime
Prizori iz velemestnega živ3’enja — Srečanja z ro‘aki — Originalen pruski humor
bakrene.
Berlin, 10. januarja.
Ob ščipu je lepo, hiše so kot umite, z zeleno patino prevlečene, kupole cerkva se pravljično leskečejo v luninem svitu, Spreva se skrivnostno iskri. Toda zdaj smo v dneh mlaja in to je najhujša doba v mesecu. Tema kot v rogu, Pa Še mraz povrhu,
ostra sapa, ki reže do kosti,
zledeneli pločniki. Človek je predan slučaju. stopa, kakor ga noga nosi, včasih Pade preko robnika ali se znajde pod avtomobilom. Stari ljudje glasno težijo in stokajo, tu pa tam kdo kje, gubeč ravnotežje, pritajeno vzklikne, Srečata se oče in sin, zadeneta drug ob drugega in se ne poznata. Od časa do časa se mi, sam ne vem od kod. prikrade neprijetni občutek, da sem v mrtvašnici. V enem največjih mest na svetu, med štirimi milijoni živih bitij.
Zato je bolje biti kje pod streho, na toplem in svetlem, n. pr. v kakem varieteju. V centru mesta, Dorotheenstrasse. čisto blizu Unter der Linden, je »Win-tergarten«, ki ima vedno zanimiv in dokaj pester spored. Napisi ob vhodu opo-zarjajo obiskovalca v nemškem, francoskem in angleškem jeziku (pač še spomin, na lene predvojne čase), da s*ooa v_ vodilni berlinski variete. Za Božič je bila atrakcija
slon Baby, ki je tipkal na svoj slonovski pisalni stroj
(kako ga zovejo, kako zove on menažer-.[a: osel), račnral po željah publike, pri Čemer se je sicer tu pa tam tnalo uštel, n- pr. ob trditvi, da je štiri in sedem trinajst ali, da je trikrat tri deset. Pa to smo mu velikodušno oprostili, zakaj bi tnoral znati slon na dlako točno računat!, saj ne bo ne trgovec ne bankir in ne advokat.
Zelo pa dvomim, ali mu je prav tako velikodušno odpustil tisti nesrečmk, ki se je prostovoljno javil, da se bo dal od Šarmantnega skončka obriti. Že pri miljenju je prišel Babv v tako razposajeno razpoloženje, da je pacieiria s stolom Vred prevrn'1. Ko ^a je dobri bridko rezilo v pregibčni rilec, je pričel z njim mahat? tako temperamentno, da sem mi: sT,l; zdaj zdai bo revežu potrgal ušesa. Na koncu ga je še obrino ooškrooil s »kolonsko« vodo. mož 'p. bil moker, kot da "So potegnili iz Snreve.
Mimogrede omenjeno, v dvorani Win-terp-arb^a s+a b-ata Maks in F—m SV'a-fT''”Pwsky dne 30. novembra 1895 priredila
Prvo lavno ldno-preds*avo v Evropi.
V »Plazi« nastopa ta mesece Erika
Druzovič. V reklamah je njeno ime med vsemi sodelujočimi .na prvem mestu in — pisano točno po slovenskem pravopisu. Kako to Berlinčan bere, je seveda vprašanje zase. V pestri vrsti revijalnb slik vede pevka stoletnega starca nazaj v lepi čas njegove mladosti, se krcče med žonglerji, plesalci in plesalkami, akrobati, virtuozi in čarovniki, poje svoje nežne melodije in žanje obilo aplavza.
Prva rojakinja, ki sem v Berlinu nanjo naletel.
Malo redki smo v tem delu sveta. Pravkar berem, da nastopa v glavni vlogi komedije Hadriana Netta »Ljubezen je najvažnejša na svetu« v gledališču Saar-landstrasse Žeraldina Katnik in kritike o njeni igri so polne hvale.
Pri Prusih je vse organizirano:	od
zimske pomoči in vzgoje mladine do porabe mila in preganjanja podgan. Po gledališčih ima vsak sedež numeriran klin v garderobi, božji in človeški red pa hoče. da sme edinole nanj obiskovalčeva suknja. Vse je orgamzirano in včasih strašno skomplicirano.
Svojstven je pruski humor,
nam južnjakom nerazumljiv. Stoji na nasipu gruča ljudi in čaka na tramvaj. Tema, noč, mraz, vihar. Pa pride končno zaželena številka, recimo 162, a se kon-dukter postavi odločno na stališče, da je voz prenapolnjen in ne pusti nikogar vstopiti. Da signal za odhod, za slovo pa zavpije ža1ujoč:m zaostalim tolažilne besede: Es kommt noch esne! In vsi, nfh 10, 15, v zboru gromko kot en mož: Es kommt noch eeenel?
Pa ne veš, ali se hudujejo ali zabavajo. Prihodnji vo^ utegne priti čez 5, 10 ali 15 minut in najbrž bo zopet do zadnjega kotička zaseden. Pri tem je 20 stopinj mraza, noč in burja. Eno pa je gotovo: Es kommt noch eene.
Decembra so bile
razdeljene med prebivalstvo karte za oblačila.
Vsaka ima 100 točk in velja za eno leto. Radio in časopisi nenehoma opozarjajo ljudi, naj bodo pri njeni uporabi previdni, naj dobro premislijo, kaj kupijo. Predmeti so tarifirani n. pr. za moškega: obleka 60 točk, srajca 20, par nogavli 5, pulover 30. kravata 3, šal 7, spodnje hlače 12. Če kupite torej obleko, eno srajco in tri pare nogavic pa eno kravato in žepni robec, ste s tem možnost svojih nakupov do 1. nov. 1940 izčrpali, če hočete potem še letno srajco ali kopalne hlačke, bo treba pač čakati do prihodnje oblačilne periode. Tisti, ki imajo čut za zgodovinska vrednotenja, pravijo: leta 1917 smo imeli 14 točk, danes i!h imamo 100.	Dr.	Boris	Tušek.
V kopalnem ksslumu šla na predavan’®
Miss Rhoda Shafter, lepa 20 letna Američanka, je pred dnevi šla na njuiorško vseučilišče poslušat predavanja iz filozofije in etike. Odeta je bila v krzneni plašč, ko je pa vstopil profesor v predavalnico, je s patetično gesto slekla plašč in stopila pred študente in presenečenega profesorja v —- kopalnem kostumu.
— Marš veiri se je zadrl profesor. Lepa Rhoda ie smejoč se odšla. Na hodniku ie pojasnila svoj postopek tovarišicam, češ
da se je hotela maščevati profesorju, ker je nekoč rekel siušateljicam, da so »ovčja čreda«.
— Če smo ovce, smo morda zato, ker nas moda sili, da se oblačimo preveč enostavno. Hotela sem dokazati profesorju, oa sem za žensko individualnost! je zadovoljna pristavila mirs Rhoda. še bolj zadovoljni so bili seveda študenti, ki so odnesli svojo kolegico v triumfu z univerze.
4000 leta! za kanadske pilotske šole
Kanada je za Avstralijo druga preskr-bovalnica Anglije z vojnim materialom. Državni urad za preskrbo vojnega blaga je žrtvoval doslej materiala za 65 milijonov dolarjev, 25 milijonov je šlo za izboljšanje železniških zvez. Zaradi novih naročil bodo žapoštli še 45.003 Hudi. Tedensko prihaja 400 do 500 naročil-v povprečni vrednosti 4 milijonov dolarjev.
Za izvežbanje pilotov britskega cesarstva pa potrebuje Kanada 4000 letak Kanada sama bo zgradria 1282 šolsk h letal, motorje bo uvozila. 870 letal bo dobavila Anglija, 593 pa USA. Naročili so še na-
Gospoda profesorja je ponoči prebudil ropot. Povzročil ga je vlomilec, ki se je hotel skriti pod posteljo.
— Hej! Ali je kdo pod posteljo? zakliče profesor.
— Ne, nikogar ni,, je odgovoril vlomilec. No, potem je pa vse v redu, je zamrmral
profesor in znova zaspal
Čarovnik (obrnjen proti občinstvu);
— Tako, sedaj pa prosim, naj pride kdo izmed dečkov k meni na oder. No, stopi ti mali, kaj ne, ti me še niso nikoli videl?
— Ne, papa! še odreže dečko.
daljnjih 1622 šolskih leta! iz Anglije, krila bodo izdelali v Kanadi. Bkzu 80 letališč bodo še zgradili, polovica teh je ze v porabi.
Kanada je tudi razpisala nabavo za 72 ladij raznih velikosti. Kanadska industrija proizvaja zdaj 156.000 parov rokavic na teden. Proizvodnja odej se je potrojila'in znaša 20.030 na teden.
rillmska diva v zadregi.
— Če ostanem demonska, obdržim gazo. če postanem pa prirodnejša, bom morda ulovila še kakšnega moža!
Zdravstveni nasveti za mrzle dni
Pozimi je zrak posebno čist, zato je treba izkoristiti vsako priliko, da z vdihavanjem svežega zraka pospešimo kroženje krvi. S tem se poboljša tek in. sploh okrepi vse zdravje. Ne dihaj pozimi skozi usta. če stopiš iz toplega prostora, kjer si dolgo govoril ali celo pel, ne odpiraj mnogo ust na cesti. Zaradi nagle izpre-membe temperature se lahko grlo prehladi!
Soba se mnogo bolje prezrači, če par-krat napravimo prepih kakor pa da je okno dalje časa odprto.
Ne lezi nikoli v posteljo z mrzlimi ali
mokrimi nogami. Pred spanjem napravi izmenoma toplo in mrzlo kopel, nakar boš izvrstno počival.
Temperatura spalnice ne sme imeti več kakor 13 stopinj C pri zdravem človeku!
Izdajlce so bil! le nekateri Intellgentl
slovaškega naroda, je naglasil tajnik slovaške Hlinkove ljudske garde v svojem govoru v Turčanskem Sv. Martinu. Preprosti slovaški narod, ki biva na bregovih Donave že več kakor 1000 let, ni poznal izdajic. Zato je treba zdaj vzgojiti nov rod slovaškega izobraženstva.
maru skalan:
RAMAS IN JORA
ROMAN ZADNljH
»Bolj verjetno je.« je ugovarjal Raya-M,« da je mislil na varnost tistega, ki je v njej. torej sebe samega.«
»To stvari ne spreminja,« je dejal Takur Indor.
»Pač,« je ugovarjal Rayani.
»Kako to misl'te. včliri?«
»Ako je soba zgrajena kot obramba tistega. ki je v njej pred tistimi, ki so zunaj, mora imeti obleganec neko možnost rešitve, to 'se pravi — izhoda. Sicer bi ga utegmii tu ali sestradati ali pa trdnjavo razrušiti in le nriti do njega.«
»Proti prvemu je gotovo oskrbljeno z zadostno kohčino živil. Poglejmo!«
Takur Indor je pričel stikati po pohištvu. ali ne bi našel kje kake zaloge, a je t)i našel.
»Nikjer ti j ničesar.«
»Potem-je toliko bolj gotovo, da mora brij nekje neka skrivna pot, ki vodi od tod.* je menil veliki.
^T-ogsčno bi to bilo,« je pritrdil filo-
»Logično ah nelogično, oče.« je vzklik ml Takur. »Ta trenutek vem samo to. d? ne b- bd> mlmli v ta vsa5 zamudn-ce ne nevarni položaj, ako ne bi bili po-
LJUDI NA ZEMLJI	62
slušali vaših filozofskih marnj o dobroti in odpuščanju. Kakor vselej, se je tudi sedaj izkazalo, da se z dobrim pri hudodelcih nič ne opravi.«
»Kljub temu serri in ostanem nasprotnik vsakega nasilja,« je 'odvrnil Hampur Kamthi. »Tudi kadar je treba nastopati proti zlu samemu.«
»Lepa teorija, a pogubna praksa!« je vzkliknil Takur.
»Prepir o filozofskih teorijah nas ne more rešiti!« je menil Rayani. »Nehajta! Posvetimo Čas rajši iskanju izhoda!«
»Ako je kje izhod.« je dejal Takur, »potem je gotovo tako prikrit, da delo ne bo lahko. Ko bi imel vsaj preiskovalni aoarat!«
»Poizkusiti je vendarle treba.«
»To tudi hočem.« je odvrnil Takur in se znova lotil deja. Preiskal je najpre: stene, kos za kosom, nato pa'še tla. a najti ni mogel ničesar. Samo ob stiku tal s stenami se mu je zdelo, da so po-trezljiva. Po dolgem iskanju se je vzrav-ial in dejal: »Mehamzma za pogrezanje n mogoče najti. Sprožljiv ie s posebnim •akjvmm aparatom ka‘ere<ra pa tu no-iri ni. Verjetno je, da ga ima Yagiri pri
sebi in ga je odnesel.«
»Potem ne preostane nič drugega, kakor čakati!« je vzkliknil Rayani.
»Na milost in nemilost,« je dodal Ham-pur Kamthi.
»Tega ne vzdržim,« se je razjezil Takur Indor, »Tako lepo smo ga imeli v rokah, pa smo ga izpustili! Ali sem se zato vrnil v življenje, da postanem znova njegov ujetnik?«
Po teh besedah je sedel na naslanjač nasproL, Rayaniju in filozofu, si podprl glavo z desnico in napel možgane, ali se mu ne bi morda le porodila kaka bolj pametna misel, kot golo zabavljanje čez nerodni položaj. Premišljeval je naglo in napeto, domislil vse polno načrtov, a jih vse tudi že sproti zavrgel. Nenadoma je pa planil sredi premišljevanja in tišine kvišku ter se zdrznil.
»Kaj je?« je vprašal Rayani.
»Kaj se je zgodilo?«
»Pogrezamo se!« je skoraj zakričal Takur.
»Pogrezamo?«
»Jaz tega ne čutim.«
»Zato pa čutim jaz. Da, pogrezamo se.«
»Po čem to sklepaš?«
»Ali ne slišite brnenja?«
Rayani in Kamthi sta prisluhnfa Res.
'roži stene je bilo slišati ralrio brnenje.
»To ie pogreznme!« ie vzkliknil Ta-
;ur Indor in Mami kviSVn,
»Morda si pa le sprožil pogrezovalni
mehanizem,« je dejal Rayani.
»Ne verujem,« je odvrnil Takur. »Vse bolj verjetno je, da je pogrezanje njegovo delo.«
»Potem bi to pomenilo...«
»Da drsimo iz ene pasti v drugo. Biti moramo skrajno previdni in čuječni! — Sposoben je vsega.«
»Meniš, da bi utegnilo biti to pogrezanje nevarno?« je vprašal Rayani.
»Nihče ne ve, kam vodi naša pot. Ako nas spravi v podzemlje in pogubi, se nas na najlažji način odkriža. Zame v Rayanipuru ne vedo. Zanje sem že davno mrtev. Nad vašo nenavadno smrtjo, veliki, se nihče ne bi čudil: in končno, kak čudež bi bil. ako bi tudi ti, oče, nenadoma izdihnil?«
»In Ramas?« je dejal Rayani.
»Morda je tudi on že prav tako v pasti. kakor smo mi.«
»Ako pa ni, nas bo iskal in nam pomagal.«
»To upanje, je kaj rahlo!« je vzkliknil Takur, znova prisluhnil, napravil nekaj korakov po sobi, se ustavil in dejal: »Da. v globino polzimo. Vsa soba z vsemi stenami vred se pogreza.«
»Nekje se bo morala ustaviti,« je meni! Rayam. »Tam mora biti izhod v hodnik ali kak drug prostor.«
»Ako se vrata odpro.«
»Meniš da se ne bodo?«
»Ce nas namerava nogubiti. nam ne bo dovolil, da bi se rešili na trdna tla.«
K ato ura
Ludvvig Ganghofer: Vaški apostol
Roman. Priredil B. R. V Ljubljani. 1939.
376 str.
Ganghofer, priljubljeni ljudski pištatelj divje romantičnosti alpskih pokrajin in njihovih posebnežev: lovcev, planšarjev, hribolazcev in čudaških vaščanov, je znan tudi našemu občinstvu po prevodu dveh svojih boljših del: »Grad Hubertus« in »Samostanski lovec«. Njima se pridružuje sedaj svojevrstni roman »Vaški apostol«.
Je to zgodba o grbavem drvarju Petru, rojenem v cerkvi, ki ni poznal ne očeta ne matere in ga je v vasi vse zaničevalo in zasramovalo. In vendar ,je ta drvar mož treh centov, ki v svojem življenju ni bil nikdar deležen od nikogar ljubezni, začel ob svoji polnoletnosti oznanjati ljubezen do bližnjega, kar mu je nadelo ime •-•vaškega apostola in mu nakopalo sovraštvo fantov, katere predvsem je hotel poboljšati. Ob neki priliki so ga ti pri cerkvi pretepli in tako obdelali z noži, da je obležal nezavesten in nekaj mesecev nato izdihnil, ko je branil čast svojih varovank Kajžarice in njene hčerke Lizike.
V romanu se razpleta ljubezen med
Gozdnikovim Janezom in Jeznikovo Julko ter nežne srčne simpatije Janeza do Kaj-žarčine Lizike. Ker Julka kot nevesta pri izpraševanju ni znala dovolj katekizma, je sledila razveza prve ljubezni ter srečna zakonska zveza Janeza z Liziko. Prav posebno je v romanu poudarjeno praznoverje vaščanov, ki so trdno verjeli, da sta Kajžarica in njena hči čarovnici. Edino Peter, Janez in župnik so pobijali to praznoverje, a brez uspeha. Živahnemu pripovedovanju sledi čitatelj z zanimanjem in vse osebe so očrtane s krepkimi potezami, zlasti apostol Peter, ki sta ga surovost in praznoverje vaščanov spremljala vse življenje in ga nazadnje ubila.
Knjiga se naroča pri šentjakobski knjiž nici v Ljubljani proti istočasnemu nakazilu denarja za broširan izvod 26 din, za vezanega v celo platno 36 din in za poštnino 2 din. Ista založnica je izdala lani v slovenskem prevodu tudi zanimivi Curwoodov roman »Zlata zanka«.
SLOVENSKE NOVELE V NEMŠKEM PREVODU
Založba Adolf Luser na >Dunaju pripravlja pod protektoratom Akademije v Monakovem antologijo jugoslovanskih novel, ki bo obsegala tri zvezke:	slo-
venskega, hrvatskega in srbskega. Prvi bo izšel slovenski zvezek v obsegu 10 tiskanih pol, ki bo vseboval prevode sledečih del: Ivan Cankar »Tuja učenost«, Ksaver Meško »Starca Matije pravica«, F. S. Finžgar »Lov na divjega petelina«,
•	France Bevk »Bajtar Mihael«, Prežihov Voranc »Boj na Požiralniku«, Juš Kozak »Bohinjski pastoral« in Ivan Pregelj »Matkove Tine Čudežno romanje«. Novele je prevedel S. Hafner. Iz seznama pisateljev in del spoznamo, da bodo zastopani v tej antologiji starejši sodobniki (razen Cankarja), izpuščeni pa vsi mlajši, ki so pričeli pisati šele po svetovni vojni, kar moramo le obžalovati. Upoštevati bi bilo treba vsaj Miška Kranjca, če že ne tudi drugih. Antologijo hrvatskih in srbskih novel je pripravil kot prevajalec dr. Hille.
k Dve novi knjigi Prežihovega Vo-ranca. Ljubljanska Naša založba bo izdala letos dve novi knjigi pisatelja Prežihovega Voranca (psevdonim Lovra Kuharja), katerega roman »Požganica« je vzbudil lani veliko pozornost in spada med najboljša slovenska dela. Letos izide najprej zbirka njegovih novel »Samorastniki«, pozneje pa še vojni romati »Doberdob«.
k Miško Kranjec je napisal nov roman »Do zadnjih meja«, ki ga bo izdala tekom letošnjega leta Naša založba v Ljubljani.
k Bolgarski pevski zbor v Nemčiji. Te
dni se mudi na turneji po Nemčiji sofijski bolgarski pevski zbor »Gusla«. Zadnji koncert bo priredil na Dunaju 29. tm. v veliki dvorani Musikvereina.
k Budimpeštanska opera v Milanu. Pretekli teden je gostovala v Milanu madžarska državna opera iz Budimpešte in nastopila z uspehom dva večera zaporedoma v znani Scali. Gostovanje so izkoristili tudi za veliko manifestacijo italijansko-madžarskega prijateljstva.
Številne prijave za Maratonov
smuški 3ek
Čeprav bo imel nedeljski smuški tek SSK Maratona predvsem propagandni značaj, se je vendar prijavilo zanj že lepo Število najboljših mariborskih smučarjev v tej disciplini, kar je pač zvezano tudi z zanimanjem za klasične discipline smuškega športa, odkar imajo smučarji zopet priliko, da se vežbajo tudi v smuških skokih. Med doslej prijavljenimi so Simčič, Burnik, Bizjak (vsi ISSK Maribor), Kramaršič, Herič, Babic, Karlin (vsi SK Železničar), člana prireditelja Sojč, Sodec ter Kralj in Konečnik, člana Maratonove podružnice v Guštanju, tako da se obeta ostra konkurenca, zlasti ker imajo vsi tekmovalci po nedeljskem podzvezinem prvenstvu v klasični kombinaciji za seboj oster trening.
Dodatno k razpisu tekmovanja objavljamo, da bo start že ob 10. pri Treh ribnikih, cilj pa 1)0 v Mestnem parku pri spomeniku kralja Aleksandra.
j 4. februarja na Pohorju pri Sokolskem planinskem domu. Župne smučarske tekme obsegajo pri članih in moškem naraščaju izmenski (štafetni) tek 4*6 km odnosno 4X4 km in smuk vezan s tekmo v likih na 2 km odnosno lažji smuk na 2 km za tekmovalke začetnice. Poimenske prijave z rojstnimi podatki je poslati do 25. t. m. — Obenem se vrši v nede' Ijo zjutraj skupni izlet ostalih udeležencev na Pohorje, odnosno naj organizirajo edinice svoj izlet, da se prvič v več-:em številu zberemo pri našem novem sokolskem planinskem domu in prisostvujemo tekmam. — Pozivamo vse k udeležbi! NačelništVo M. S. Ž.
SLOVENJGRADEC POTREBUJE ŠPORTNO IGRIŠČE
Žc pred meseci so člani SK Slovenj-gradca razposlali po Sloveniji okrožnico, v kateri so prosili prijatelje severne meje, da darujejo za igrišče, ki ga je klub pred meseci izgubil. Uspeh pa je bil, da so dobili slovenjgraški športniki samo 150 din, kar je pa za ureditev športnega igrišča razumljivo mnogo premalo. Zato se tamkajšnji športniki ponovno obračajo na vse prijatelje športa, da jim priskočijo na pomoč. Darove sprejema iz prijaznosti uprava »Večernlka«. Imena darovalcev bodo objavljena v našem listu.
SMUČARSKE TEKME MARIBORSKE SOKOLSKE ŽUPE
Lansko leto je priredila mariborska sokolska župa v organizaciji koroškega okrožja zlet sokolskih smučarjev v Guštanju, ki je ob udeležbi 400 smučarjev krasno uspel. Tudi letos smo se glede na ugodne snežne razmere odločili, da zberemo sokolske smučarje naše župe na zimskem zletu, ki bo združen z župnimi smučarskimi tekmami v nedeljo
Smučarska poročila
(„Putniki:, Maribor, 19. januarja)
18. jan. 1940.
Logarska dolina (Sestre Logar): —4 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 25 cm pršiča na podlagi 25 cm, snežne razmere na cesti ugodne.
Mozirska koča na Golteh: —9 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 25 cm pršiča na podlagi 50 cm.
Celjska koča: —8 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 20 cm pršiča na podlagi 20 cm-
19. jan. 1940.
Pohorski doin — Mariborska koča: —»
C, zelo oblačno, vetrovno, sneži, 30 ctfl pršiča.
Sokolski dom — Ruška koča: —8 C,
zelo oblačno, mirno, sneži, 30 cm pršiča na podlagi 15 cm.
Koča pri Sv. Treh kraljih: —9 C, zelo oblačno, mirno, 25 cm pršiča na podlagi 10 cm, sankališče uporabno, snežne razmere na cesti ugodne.
Sv. Lovrenc na Pohorju: —12 C, zelo oblačno, mirno, 17 cm pršiča na podlagi 20 cm.
Koča na Pesku: —13 C, lahka meglica* sneži, 35 cm pršiča na podlagi 20 cm-Ribnica na Pohorju: —12 C, visoka
megla, mirno, 30 cm pršiča na podlagi 12 cm.
Senjorjev dom: —20 C, zelo oblačno, vetrovno, 30 cm pršiča na podlagi 20 cm.
Kotlje — Rimski vrelec: —10 C, jasno, mirno, 26 cm pršiča na podlagi 10 cm, snežne razmere na cesti ugodne.
Peca: —6 C, zel ooblačno, mirno. 40 cm pršiča na podlagi 50 cm.
Smuka povsod odlična!
Soort
Smuške prireditve ob koncu tedna
Snežne prilike so se izdatno izboljšale, zapadlo je precej pršiča, tako da so vse nedeljske smuške prireditve zagotovljene, ne bo jih treba odpovedali. Zvezi so prijavljene številne prireditve, med katerimi stoji v ospredju zanimanja državno prvenstvo v klasični kombinaciji v Bohinju, kjer bo sodelovalo tudi 5 Mariborčanov, v bližnji in daljni okolici Maribora pa bomo imeli na sporedu tri medklubska, odnosno klubska tekmovanja. V naslednjem navajamo spored:
Državno prvenstvo v klasični kombinaciji z mednarodno udeležbo v Bohinju - - prireditelj SmK Bohinj.
Medklubski smuški tek SSK Maratona za seniorje in juniorje, start ob 10. pri Treh ribnikih.
Medklubska smuška tekma v smuku in slalomu — prireditelj SK Železničar. Start za slalom ob j>ol 10. pri Ruški koči, za smuk ob 15. pri Sv. Bolfeuku.
Lettnerjev spominski smuk izpod Male Kope — prireditelj SK Rapid.
Medklubska tekma v smuku v Planici — prireditelj SK Ilirija.
Razen teh bo še nekoliko klubskih prireditev, ki zvezi niso bile pravočasno prijavljene, da bi jih bila uvrstila v svoj službeni spored.
MALI OGLASI
CENE M Al IM OOLASOM: V malib osiaslh «*ane vsake beseda K pa’ oalmanj&a oristolbina ta M oslase le din S— Dražbe orekllcl dooisovanla io tenltovsnbkl oslasl dlo 1— oo besedi NatmanlSI znesek ta le oelase <e dlo 10— Debelo tiskane besede se raionalo dvolno Oclasnt 1avek M enkratno oblavo tnafa din 2.— Znesek ta male osiase se olatnle takol orl naroilln otlmma «a VDosiatl « oistna sknbat t naročilom ali ca oo ooftnl ooložnici na iekovnl raSon St. tl.406 Za »se □Ismene odttevore elede malih o*laso» se mora oriložitl tnamka ta 3 dlo
Razno
m
PERZIJSKE PREPROGE
čiščen]e, popravila in cenitve se sprejemajo na razstavi Sarajevske tkalnice preprosi od
18.—22. ianuaria v dvorani hotela »Zamorc«. Odprto tudi v nedeljo ves dan. 13681-1
Tudi Guštani ima skrite smučarske talente
V nedeljo je priredil SK Guštanj-R. svoj klubski dan. Izvedel je tekme v smuku in slalomu. Borba za prva mesta je bila v glavnem med Kolarjem, Trbov-škom, Štefičem in Koncčnikom. Videlo se je, da sta Kolar in Trbovšek dobro razvita vozača, manjka jima edinole najnovejše tehnike in rutine. Oba sta posebno ugajala. Kolar je divji in neustra-šljiv vozač, Trbovšek pa xc<? bolj elegantno in premišljeno. Štefiču bo bolj prijal tek in zaprti tereni, Konečnik pa je star rutiner, ki se še ne da izlepa.
SK Guštanj-Iv. naj bolj gleda na pro-cvit svojih tekmovalcev, naj, se ne straši finančnih žrtev, pošilja naj jih na tekme, da bodo dobili potrebno rutino in tehniko. Štefiču bi bilo treba nabaviti novo opremo, nato pa naj ga pošljejo na tečaj /.a teke. Najboljša preizkušnja za Kolarja in Trbovška bo podzvezino prvenstvo, kjer ne smeta manjkati. Upam, da moje dobro mišljene besede ne bodo zaman in da bomo simpatična Korošca kmalu srečavali na večjih prireditvah.
Letoviščar-očlvid?c tekem-
s Atletska podzveza v Ljubljani (službeno). Ker morajo trije vodilni funkcionarji le atletske podzveze potovali v nedeljo v Zagreb radi konstituiranja nove
vrhovne zveze, preklicujem redni občni zbor podzveze, sklican za 21. t. m. v Ljubljani. Nov termin občnega zbora se bo objavil takoj prihodnji teden, ko sc bo v Zagrebu določil prvi prost termin. — Predsednik: Černe v. r.
s SSK Maraton bo imel svoj letošnji občni zbor v soboto ob 20. v Zadružni gospodarski banki.
s VSD (Varaždin) je odpovedalo gostovanje PSK v nedeljo radi pomanjEar nja dvorane za boksarski dvoboj.
s HNZ je sklenila, da bo ustanovila na svojem področju tudi drugo ligo, ako se bodo za to izjavile podzveze odnosno okrožni odbori.
s Nizozemska plavalka Syl je postavila v Amsterdamu nov svetovni rekord na 100 yardov prsno s časom 1 :13.0.
s Švedski in italijanski boksarji sc bo-do srečali 2 .februarja v amaterskem dvoboju v Stockholmu. Sodil bo predsednik finske boksarske zveze Smetiš.
s Italijanska nogometna reprezentanca bo spomladi odigrala tri tekme. 3 .marca v Torinu s Švico, 14. aprila z Romunijo v Rimu in 5. maja v Milanu z Nemčijo.
s Beograjski llgašl bodo danes in jutri odigrali nogometni turnir. Danes bosta Jugoslavija in BSIv igrala proti Basku, odnosno Jedinstvu, jutri pa bosta izmenjala svoja nasprotnika.
s Romunska zimsko športna zveza je sklenila odposlali svoje tekmovalce vG;i-Pa.
ORIGINALNA PERZIJSKA PREPROGA
zelo redek kos. velikost 350x 500 cm, iii maihna svilena perzijska preproga naprodaj na razstavi Sarajevske tkalnice preprog v hotelu »Za-morc« od 18. do 22. ianuaria.
13685-1
TRISOBNO STANOVANJE
s komfortom oddam. Jurčičeva ul. 4.	13711-5
TRISOBNO STANOVANJ!
oddam. Glavni trg 2. 13712-5
DVOSOBNO STANOVANJE
kompletno, sončno, oddamo s 15. februarjem v Krčevini. Aleksandrova c. 7. Vprašat'-tam ali stavbena pisarna. Vrt na 12.	13714-5
OPOZORILO,
Kdor še ni kupil dobre slanine za topljenie masti in tudi sveže gnjati (šunkic), naj se obrne na mesarijo Šerbec v Studencih. Tam ie izbira vsa kovrstnega svežega mesa in je vse poceni. Telefon 29-33.
13720-1
Prodam
IZBOREN AJDOV IN CVETLIČNI MED
po din 15.— za kg. pri več-iem odiemu popust, oddaia Kmetijska družba, Meliska cesta 12.________13650-4
ENOVPREŽNE SANI
voz »Zapravljivček« in plinski generator naprodaj ori Raušlu, Pristaniška 7. 13707-4
Stanovanie
STANOVANJE
soba in kuhinja, oddam s 15. februarjem. Vprašati v Studencih, Ciril-Metodova ul. L 13708-5
DVOSOBNO STANOVANJE
kompletno, oddamo takoj Ob železnici št. 4. Vprašati tani ali stavbena pisarna, Vrtna ul. 12.	13715-5
DVOSOBNO STANOVANIE
v centru mesta se odda. Naslov v upravi »Večernika«-Celie.	13721-5
Stanovanie Ušle
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami, v novi hiši. s ohnom iščemo. Takoi ali najkasneje s 1. majem. Ponudbe pod »Nova hiša« na ogl odd. »Večernika«.	13642-6
Sobo odda
GARCONIERA
obstoječa iz sobe, predsobe, kopalnice, centralna kurjava, takoj za oddati. Grajski trg 1 13724-7
Službo clotu
RAZNAŠALCA
s kolesom v Radvaniu išče-mo. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Raznašale«.	13686-9
BRIVSKEGA POMOČNIKA
mladega, sprejmem takoj. — Bercko Edmund. Nova vas pri Mariboru.	13713-9
INKASANTA
išče ugledno domače zavarovalno podietje. Potrebna kavcija. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Dober zaslužek«.	13709-9
Kam. Irje?
PREPRIČAJTE SE
da ie dobra meščanska eo-stllna s prvovrstno ceneno kuhinjo in sortiranimi vini gostilna »Triglav«. Glavni tre-Lisiak.	13668-17
DAMSKA KAPELA
Vsak večer v petju In izrah nastopa pet mladih pevačic v restavraciji »Ljutomer«. Stibler.	13676-17
HALO! KONCERT!
Jutri, v soboto v gostilni Štern, prej Žižek, Košaki. Vliud no vabimo na pojedino domač-klobas s pristno kapljico. Za dobro zabavo jamčita in se priporočata J. S. Štern. __________________ 13710-17
KMEČKI PLES
in pojedino kašnatih klobas priredi jutri, v soboto zveier I. kolesarsko društvo Studenci v gostilni Mraz, Studenci. ___________________ 13716-17
1/eZeeue Muse
apartne po izredno ugodnih cenah v veliki izbiri v
Kokfekura fceta
Maiibor
Izd ui in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - llokonisi e nc rračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka uUcu 6. - Telefon ureduiStvu štev. 25-67. in uprave štev. 28-07. - Poštni čekovni račun štev. 11. 409