OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
' Novi grobovi
I'OUIS PAPEš
Kot smo včeraj poročali, je preminil v Women's bolnišnici Louis Papeš, star 69 let. Stano-je na 6206 Edna Ave. Do-^8. je bil iz vasi Višnje, f a r a -^^brus, odkoder je prišel v Ameriko pred 47 leti. Po poklicu je bil livar. Bil je član društva dvor Baraga C. O. F. Tu-k&j zapušča žalujočo soprogo Thereso, štiri sinove: Louis, Joseph, Vincent in John, dve hče-Mrs. Theresa Cerar in Mrs. Christine Vargo, pet vnukov, brata Johna in več drugih so-1^'odnikov, v stari domovini pa sestro Marijo Glavan. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calr vary.
»
ludwig ogrinc
Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu na 429 E. 158 St. Ludwig Ogrinc, star 54 let. Doma je bil iz Iga nad Ljubljano, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 38 let. V collinwood-ski naselbini je vodil mesnico 22 let skupno z Joseph' Cergo-lom. Bil je član društva V boj St. 53 SNPJ, Kluba slov. groce-fistov in mesarjev v Collinwoo-(du, pevskega zbora Jadran in veteranskega kluba Post št. ,1500 V. F. W. Tukaj zapu-
a za ujočo soprogo Mary, rojeno Cesnik, hčer Mrs. Dorothy Kurrent, sina Ronalda, vnuka James in veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob eni uri iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St.
■JJBjMI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 30, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 190
v italijanskem parlamentu se bo odločila usoda vlade de Gasperia
Borbo proti vladi sta odprla komunistični voditelj Togliatti in socijalist Pietro Nenni
Rusija zavrgla ameriški protest
Prestala operacijo
■V Huron Rd. bolnišnici je 25. septembra srečno prestala težko operacijo Mrs. Jennie Potočnik iz 984 Rondel Rd. Nahaja se v Sobi št. 207, kjer jo prijateljice lahko obiščejo med 1.30 in 3.00 pop. ter med 7. in 8. zvečer. Že-Hmo ji, da bi čim preje popolnoma okrevala!
2a otroško bolnišnico
Pri podr. št. 48 Sans sta darovala $10 za otroško bolnišnico in Mrs. F. Mihelich in sicer v spomin pokojne Mrs. Rose ^Pnik iz Lorain, O. Odbor se J^n^a iskreno zahvaljuje.
Slovenke
^ krožka št. 3 Prog. Slo-6nk se bo vršila jutri večer ob • O uri v Slov. društvenem do-na Recher Ave. Članice se prosi, da katere imajo še listke ^3- rokah, da jih prav gotovo vr-"®jo jutri večer.
Bznašalca iščemo
Za okolico E. 55 St. in Superior Ave. potrebujemo pridnega fantka ali deklico za razna-alca "Enakopravnosti." /Naše cenjene naročnike prosimo, da e imajo sinčka/ali hčerko ali pa če poznajo kakega dečka v naselbini, ki bi rad prevzel za raz-našanje, da pokličete HEnder-son 5311.
Poroka
V soboto 4. oktobra se bosta poročila Miss Ann Marie Ko-vach, hčerka Mr. in Mrs. Frank
vodita čistilnico oblek na 15210 Saranac Rd., in Mr. V^tor p. Vene, sin Mr. in Mrs. John Vene, 21271 Nicholas Ave. Poroka se bo vršila v cerk^
Holmes zjutraj. Novo-Lll""" kstitam. in jima želimo vse najboljSe v zakonu!
RIM, 26. septembra—Socijalistični voditelj Pietro Nenni in komunistični voditelj Palmiro Togliatti sta v italijanskem parlamentu odprla borbo, katere namen je, da se izreče nezaupnico vladi krščanskih demokratov, ki jo je sestavil Alcide de Gasperl.
Oba, Nenni in Togliatti, sta*
obtožila vlado, da je pri svoji politiki iJopolnoma pokorna željam Zedinjenih držav.
Govora sta povzročila velik hrup in izgledalo je, da bo prišlo do fizičnega spopada med poslanci, ki podpirajo de Gasparija in levičarskimi poslanci, ki so v opoziciji. Posebno je bil prekidan govor Togliattija.
t^forza posegel v debate
Prvi je govoril socialistični voditelj N^nni, ki se je takoj spravil nad Zedinjene države in jih tako vmešal v debato. Rekel je:
"Vedno ko kdo v Italiji želi storiti nekaj reakcionarnega in nima dovolj poguma, da reče 'to je kar mi želimo storiti' pravi:
'to je kar Zedinjene' države želijo, da storimo.'. Postal je ž@
običaj, da se to reče tudi ko to ni res."
Zunanji minister Carlo Sfoi-za je razburjen vstal in izjavil:
Če bi se to dokazalo, bi jaz takoj podal ostavko."
Nenni pa mu je zabrusil:
"Poslanec Sforza Vi ste edi-
levičarsko vladno opozicijo in istočasno je zelo blago kritiziral vlado, žel je viharno odobravanje krščanskih demokratov.
Saragat je rekel, da je občudoval neke dele včerajšnjega govora Togliattija, da pa drugi deli niso odgovarjali "Togliat-tijevemu prepričanju".
Glede Marshallovega načrta je Saragat rekel, da njegova stranka ne soglaša s strankami skrajne levice.
"Mi smatramo, da je Mar-shallov načrt poiskus, da se najde mirno rešitev za evropske probleme, ki bi drugače morali biti rešeni z vojno," je rekel, Saragat.
Anglija pripravljena, da umakne vse čete iz Palestine
LONDON, 27. sept. — Informirani, krogi so danes prerokovali, da bo Anglija začela umik ni človek v Italiji, ki ni nikoli i svojih 100,000 mož broječe ar-slišal, da so neke stranke (ko-j made iz Palestine v teku dveh munistična in socialistična) bi- j ali celo treh mesecev, ne glede le izključene iz vlade po navodi-1 na to, kaj ukrenejo Združeni lih Zedinjenih držav!"	'narodi.
Sforza je ponovno vstal, toda
njegov glas se ni moglo slišati zaradi silnega hrupa m prepira, ki je nastal med poslanci. Končno je predsednik parlamenta Umberto Terracini nagovoril Sforzo, naj se vsede na svoje mesto, ker da bo itak imel priliko, da odgovori Nenniju, ko se bo odprlo debato.
Togliatti osmešil' vesti o zajetju oblasti s silo
Komunistični voditelj je v svojem govoru izjavil, da so komunisti priljubljena tarča vladnih napadov na demokratične pravice italijanskega ljudstva.
"Od kod prihaja navdahnje-nje za to premišljeno politiko? Iz krajev, ki so zelo daleč; iz krajev izza planin, izza morjev in izza, oceanov."
Ta slikovita predstava se je mogla nanašati obenem na Anglijo in Zedinjene države. J'oda bil je takoj prekinjen ko so pri-.staši de Gasperija viharno protestirali.	'
Togliatti je v nadaljevanju osmešil, kot ne preveč duhovite, vesti, ki so jih pričeli širiti ameriški časnikarji, da je baje v severni Italiji razkrit komunistični načrt po kateremu, da se komunisti pripravljajo, da bi zasegli severno Italijo.
#
Saragat stopil na stran krščanskih demokratov
RIM, 27. sept. — Voditelj upornih desničarskih sociali-listov Giuseppe Saragat je nepričakovano spremenil svoje stališče in z opozicije proti vladi pristopil na stran vlade. V svojem govoru je izjavil, da je nemogoče doseči sporazuma z
WASHINGTON, 29. septembra—Zedinjene države so postavile zahtevo, da Sovjetska zveza zavrže članek Borisa Gorbatova, ki je v časopisu "Litararne gaze-te" primerjal predsednika Tru-mana z Adolfom Hitlerjem. Sovjetska vlada je ameriško zahtevo gladko odbila.
Tozadevno obvestilo je razkril ameriški državni oddelek.
V ameriški protestni noti je rečeno, da je članek Gorbatova "žaljiv." Sovjetski minister Mo-lotov, ki je izročil odgovor, je ob tej priliki okrcal ameriški tisk v zvezi s kritikami Sovjetske zveze.
Sovjetski vladi je protest izročil ameriški ambasador v Moskvi Lieut, gen. Walter B. Smith, ki je sovjetski vladi izjavil, da članek "obrekuje" predsednika Zedinjenih držav.
v Albaniji je 16 zarotnikov obsojenih na smrt
Britski kolonialni minister-Arthur Creech Jones je včeraj pred zbornico Združenih narodov naznanil, da se bo Velika Britanija odpovedala svojemu mandatu nad Palestino in odpo-klicala svoje čete, ki se nahajajo tamkaj, ako Združeni narodi naj najdejo rešitve glede palestinskega vprašanja.
Tukaj pa je bilo danes po-ročano, da bodo britske čete umaknjene, ne glede na to, če b o mednarodna organizacija vprašanje Svete dežele rešila ali ne. Ti viri trdijo, da se bo to zgodilo, pa če zbornica Z. D. najde rešitve ali ne, oziroma da bo nekaj čet ostal® tamkaj šs par mesecev na prošnjo Z. D., dokler se tam ne upostavi kaka nova oblast.
»
"Kaj imajo Aijigleži zdaj v rokavu?" vprašuje Silver
lake SUCCESS, 27. sept. — Rabinec Abba H. Silver iz Cle-velanda, ki je vodja zionistične organizacije, je glede angleške zahteve, da Z. N. prevzamejo Palestino, samo vprašal: "Kaj pa imajo Angleži zdaj v rokavu?"
Poprej je Silver govoril z državnim tajnikom Marshallom, ki se je posvetoval tudi z arabskimi voditelji.
Irakinski zunanji, minister Jamali je komeiitiral:
"Angleži skušajo očividno naložiti odgovornost z a svoje zločine na rame Združenih narodov. Anglija je sama skuhala to godljo. Predno se umakne, naj tudi gleda, da spravi židovske teroriste iz Palestine."
BEOGRAD, 28. septembra— Poročila pravijo, da je danes albansko ljudsko vrhovno sodišče obsodilo na smrt 16 zarotnikov, ki so bili obtoženi, da so z angleško in ameriško pomočjo hoteli strmoglaviti sedanjo vlado pre-mierja Enver Hoxha.
Trije so bili obsojeni na vislice, ostali pa na smrt z ustre-litvijo. Poleg teh pa je osem o^eb bilo obsojenih na kazen dosmrtnega zapora, odnosno na 15 do 20 let zapora, zaradi terorističnih dejanj proti državi in ljudstvu.	•
Obravnava proti skupini zarotnikov se je začela 5.'septembra. Nekateri obtoženci so pričali, da je njihova organizacija dobila pomoč v denarju in orožju od anglo-ameriške misije v Tiranu (glavnem mestu Albanije).
Priče so tudi potrdile, da sozarotniki imeli zveze s člani misije pri dejanjih sabotaže in oboroženega upora v Skadru.
Soglasno z izjavami prič upor v Skadru se je začel 9. septembra leta 1946 "na zahtevo Američanov, ki so obljubili, da se bodo ameriške čete izkrcale v Albaniji tri dni po zajetju mesta od strani upornikov."
Preteklega ponedeljka so Zedinjene države obtožile Albanijo za "žalostno dejanje nehvaležno-sti" pri "izmišljenju" obtožb, da so ameriški uradniki bili vmešani v poiskuse, da se sabotira režim Hoxhe.
Državni oddelek je izjavil, da so obtožbe, ki se nanašajo na zveze Američanov z Zarotniki popolnoma neresnične.
Zarota proti diktatorju Dominike gen. Trujilli razkrita na Kubi
Nemiri v Palestini se niso polegli
v eksploziji pri Haifi 10 ubitih in 54 ranjenih
JERUZALEM, 29. septembra —Člani podtalne judovske organizacije Stern so danes v mestu Haifu s 500 funtov eksploziva uničili poslopje policije.
Ob priliki eksplozije je bilo ubitih 10 Angležev in Arabcev, dočim je okrog 54 Angležev, Arabcev in Judov bilo ranjenih.
Poročila pravijo, da so judovski nacionalisti uničili poslopje policije, ker so Angleži poslali na otok Kiper 450 judovskih beguncev, ki so poskušali, da se vtihotapijo v Palestino toda so bili ujeti v soboto večer.
Policijska postaja, ki je bila zadnja tarča napada judovskih nacionalistov, je bila popolnoma uničena. Na to isto postajo so judovski nacionalisti izvršili napad tudi preteklega januarja. Takrat so bile ubite štiri osebe, dočim je 142 oseb bilo ranjenih.
Arabci se bodo borili proti delitvi Palestine
Posebna ekspedicija je hotela z ladjami izvršiti invazijo
HAVANA, Kuba, 29. septembra—Kubanska armada je danes razbila ekspedicijsko pomorsko silo, ki je bila organizirana na severnem delu Kube in katere namen je bil, da se strmoglavi 17-letno diktaturo gen. Rafael Trujillo Molina v republiki Dominiki.
Kuganski armadni preisko-*-—----—
valeč, polkovnik Oscar Diaz, ki je - že mesece vršil preiskavo v zvezi s poročili, da se na kubanskem ozemlju vršijo priprave za invazijo Dominika, je izjavil, da sta bili na odprtem morju zajeti dve ladji natovorjeni z vojaštvom.
Diaz je rekel, da se je 800 vojakov na ladjah "E1 Masco"
in "E1 Fantasma" podalo brez odpora ko so jih danes zjutraj ustavile kubanske bojne ladje,^
LAKE SUCCESS, 29. septembra. — Podpredsednik arabskega višjega sveta Jamal Hussein je danes zavrgel predlog za delitev Svete dežele in izjavil, da se bodo Arabci borili do' zadnje kaplje krvi proti temu predlogu.
Svoje izjave je Hussein podal na skupščini Združenih narodov ob priliki debat v zvezi s priporočili posebne komisije Z. N., ki je preiskala položaj v Palestini in priporočila, da se deželo razdeli v dve deželi, judovsko in arabsko.
Arabsko stališče je, da se ne more odločati o usodi Palestine potom pritiska od zunaj, ter da bi morala Palestina postati neodvisna.
(Poročilo iz Jeruzalema pravi, da je Visoki arabski svet napovedal splošno stavko sirom Palestine z namenom, da se stori vtis na Združene narode in tako podpre arabske zahteve za polno kontrolo nad Sveto deželo. Baje se bo stavke, ki je napovedana za petek, udeležilo okrog 1,200,000 Arabcev.)
Bivši ameriški vojaki sodelovali pri zaroti
Diaz je izjavil, da je v teku tedna bilo aretiranih 270 "revolucionarjev". Ekspedicijo, ki je imela namen, da strmoglavi Trujillovo diktaturo, so organizirali dominikanski patrioti. Število dobro oboroženih prostovoljcev je znašalo okrog 3,000 mož, med njimi pa je bilo tudi več sto ameriških vojakov in "pustolovcev" z vojaškimi skušnjami raznih narodnosti.
Izjava, da je zarota bila razbita, je sledila po viharnih debatah v kubanskem senatu, ko je senator Aurelio Alvarez obtožil predsednika G r a u S a n Martina, da uporablja vladne sklade in javne uradnike za podpiranje zarote proti Trujil-lu.
Diaz je rekel, dc. je armada zajela dokaze, da so v zaroto bili vmešani "nekateri visoki vladni uradniki."
Zarotniki imeli 11 letal
Kubanska armada je zajela tudi 11 letal, med njimi ameriško transportno letalo DC-3, ki je treščilo pri začetku tekočega meseca v predmestju Havane. Zaplenjeno je bilo nadalje veliko število pušk, strojnic, ročnih granat, 13 "trokov" muni-cije in zračnih bomb ko je bil 20. septembra vprizorjen pogon na "American ranch" pri Ha vani.
Ekspedicija je bila štiri tedne pripravljena in je samo čakala na znak, da krene proti Dominiki. Težave pa" so se pojavile, ker revolucionarji niso mogli dobiti potrebno število ladij in letal, da bi mogli izvršiti napad isto časno z morja in zraka.
Ameriški letalci dobili nalogo za bombardiranje
Poročila pravijo, da so revolucionarji najeli bivše letalce in mehaničarje slovitih ameriških "Flying Tigers", ki so dobili navodila, da bombardirajo glavno mesto Dominike, Ciudad Trujillo, predno bi se bile izkrcale čete oborožene z "bazooka-mi" in strojnicami.
Bombe, ki so bile zaplenjene 20. septembra in ki so bile težke do 300 funtov so baje bile namenjene z a bombardiranje dominiškega glavnega mesta. Tudi iz Baltimora so pričakovali ladje
Do odlaganja invazije je prišlo tudi vsled tega, ker revolucionarji niso mogli nabaviti v Zedinjenih državah surplusne ladje in čolne, ki so bili za časa vojne uporabljeni pri invazijah. Ladje so se imele priključiti ekspediciji in odpluti iz Baltimore že preteklega meseca, toda ameriška vlada jim ni hotela dati dovoljenje, da odpluje jo iz pristanišča.
Kot pravijo poročila, so Ze-dinj ne države pomagale, da se razbije pripravljeno invazijo in sicer soglasno s sklepom med-ameriške konference, ki se je vršila v Rio de Janeiro in na kateri konferenci je bil ustvarjen načrt za obrambo zapadne hemisfere.
Kot pravi Diaz je ekspedicij-ska sila že enkrat odplula z namenom, da izvrši invazijo, toda se je pozneje vrnila in spremenila datum za napad. Toda predno so mogli sprožiti drugi napad 22. septembra je kubanska armada razbila vse poiskuse za izvršitev invazije.
Ameriška bojna ladja naletela pri Trstu na mino
Zanimiv vzpored
Za nocojšnji program v roko borbi, je promoter Jack Ganson pridobil poznanega Whipper Billy Watson iz Toronto, ki bo po kazal ■ svojo spretnost v. temu športu; ko se bo pomeril iz Dr. Ed Meske iz Akrona, O. Roko-borba bo v Centralni orožarni. Prvič pa bo nastopil v Clevelan-du "Bobbin"' Bobby Becker iz New Yorka, ki se bo spoprijel z Bob Str angler Wagner jem. Poleg teh dveh parov, bodo v boi~-bi nastopili: Joe Gotch, in Mike Sharp iz Londona; Jack Moore iz Georgije, ki bo sedaj prvič v Clevelandu, in Ben Sharp, tudi iz 'Londona; ter Clevelandčan Fred Bozik in Pat "Irish" Flanagan iz' Bostona.
Ameriška firma "posodila" Nemcem svinec za napad na Čehoslovaško
NUERNBERG, 29. sept.—Na obravnavi proti nemškemu kemičnemu trustu "I. G. Farben industrije" so bili danes predloženi dokumenti, s katerimi je 'dokazano, da so uradniki nemške kemične industrije podpisali z delawarsko firmo "Ethyl Ev-port Corp." pogodbo, s katero jim je ameriška firma "posodila" 500 ton svince, ki so ga Nemci rabili na napad na Ceho-slovaŠko 1. 1938. Pogodba med nacističnim kemičnim irustom in ameriškim podjetjem je bila podpisana en teden, predno je Hitler odobril napad na jCeho-slovaško.
Predloženi dokumeti nadalje potrjujejo, da so istočasno uradniki Farben industrije kupili od Standard Oil Co, (N .J.) za $14,-000, gasolina, ki je bil namenjen za nemško zračno silo.
Pomožna ameriška proseku-torica Miss Belle Mayer je izjavila, da se je Hitler zanašal na kemični trust, da bo izkoristil svoje kartelne zveze za nabavo vojnega materijala, ki so ga nacisti nujno potrebovali.
Miss Mayer je rekla, da je Farben industrija stopila v zvezo s Standard Oil leta 1936 ali nar, dočim sta dva ostala pod-pa 1937.	1 legla poškodbam v bolnišnici.
TRST, 29. septembra—Ameriška bojna ladja "Fox" je danes na odprtem morju 18 milj pred Trstom naletela na mino, ki je eksplodirala in težko poškodovala ladjo. Ob priliki eksplozije je bil ubit en član posadke, dočim jih je sedem bilo ranjenih.
Imena ubitega in ranjenih članov posadke niso bila obelodanjena.
Iz ameriškega mornariškega stana so takoj poslali rušilec "Owen" na pomoč poškodovani ladji.
Ladja "Fox," ki je naletela na mino, je bila ena najbolj modernih ameriških ladij in je bila poslana v Sredozemlje preteklega julija. Ko se je eksplozija pripetila se je nahajala na poti iz Benetk v Trst.
Pri eksploziji trije mornarji ubiti
TRST, 29. sept.—Pri eksploziji, ki se je pripetila ko je rušilec "Fox" naletel na mino, je bil na licu mesta ubit en mor-
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
30. septembra 1947
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -—-
For Half Year—(Za pol leta) ——-
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske dražve);
For One Year—(Za celo leto) —-
For Half Year—(Za pol leta) -
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NAGODETOVA ŠPIJONSKA SKUPINA-DANAŠNJA PETA KOLONA
Obsojena špijonska skupina je tedaj samo nadaljevala, kar je počenjala že prej. Niti veličastna osvobodilna borba, niti žrtve, niti širokogrudnost ljudske oblasti in njena prizanesljivost jih niso odvrnOi od njihove zločinske poti. Vezala jih je njihova špijonska preteklost in jih silila v najbolj ogabne zločine.
V istem "času, ko so jugoslovanski narodi razvili občudovanja vredno delavnost pri obnavljanju razrušene domovine, so špijoni nadaljevali s svojim delovanjem. Pričeli so se povezovati, razdelili so si delo in si postavili načelo; v vsaki ustanovi smejo navezati stike s samo enim svojim agentom. To jiki je narekovala praksa njihove prejšnje špijonske delavnosti. Tako so zahtevali tudi njihovi gospodarji iz vohunskega centra 101 v Gradcu. Se večje konspirativnosti pa jih je učil Furlan, ki je z vso preciznostjo svoje prakse previdno odrezal podpis svojega pajdaša na špijonskem poročilu..
Čeprav je bila stopnja sodelovanja pri vohunskih poslih posameznih obsojencev različna, vendar so jih družili isti naklepi. Vsa skupina je imela skupen cilj. Vsi so delali pri isti vohunski stvari, vsi so vedeli za skupno špi jonsko delo, vsi so delali po direktivah, ki so jih prejeli na sestankih in vsi so končno skušali razbiti "kvarte" in vso Osvobodilno fronto.
Jalovi so bili izgovpfi nekaterih obtožencev, češ, da so jih povojne neustaljene razmere zavedle v njihove zločine. Čas, v katerem so vohuni razvili svojo delavnost, ni dopuščal nikakega dvoma in tehtanja več. Položaj v osvobojeni domovini je bil več kot jasen. Samo vohuni bi radi videli, da bi bile razmere nerazčiščene in da bi lahko ribarili v kalnem. Za jugoslovanske narode pa so razmere popolnoma jasne: Smo v času, ko dokončujemo obnovo domovine in ko vse svoje sile posvečamo delu v petletnem planu.
Zunanje ptolitično pa so naše zahteve po Julijski Krajini in Slovenski Koroški bile dovolj jasne, da jih je čul in bil prisiljen upoštevati ves mednarodni svet. Le vohunom. ki so svoje elaborate o Trstu in Koroški pošiljali tujim silam, le njim niso mogle biti naše zahteve dovolj jasne. V istem času ko so naši politiki in diplomati branili naše zahteve pred mednarodno javnostjo, so ti vohuni po tujih časopisih klevetah Jugoslavijo, ji skušali jemati ugled in tud itako izpodbijati verodostojnosti tez naših politikov.
Vohunska skupina se ni zadovoljevala s pošiljanjem vohunskih poročil v inozemstvo, pripravljala je tudi teren za tujo intervencijo v Jugoslavili. V ta namen so vodili v inozemstvu brezvestno sovražno propagando, ščuvali so brez izbiranja sredstev na gospodarsko vojno in na vojaško intervencijo. V domovini pa so si nadeli nalogo pete kolone, podobne oni, ki je v času predaprilske Jugoslavije pripravljala teren za vdor hitlerjevskih roparjev v Jugoslavijo. Nagodetova vohunska skupina — peta kolona sedanjega časa —> je snovala slične zločinske naklepe. Organizirala in pripravljala je tla za vojaško okupacijo, tokrat drugih tujih intervencionistov.
Čeprav Nagodetova petokolonska skupina ni mogla igrati odločujoče vloge in kakor koli vplivati na razvoj naše federativne republike, vendar nikakor ne smemo podcenjevati njenega rušilnega, petokolonaškega delovanja.
Številne resolucije, ki jih je slovensko ljudstvo pošiljalo med potekom razprave Vrhovnemu sodišču z zahtevo po najstrožji kazni, dokazujejo, da je ljudstvo najstrožje obsodilo zločinsko delavnost obtoženih vohunov. Obenem pa je pokazalo tudi svojo pripravljenost, da še budneje čuva vse pridobitve narodnoosvobodilne borbe in da onemogoči delovanje vsem tistim, ki ovirajo ali skušajo uničevati napore delovnega ljudstva pri obnovi domovine. V izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti, pri odkupu žita, pri delovnih naporih v industriji, v odnosu do naših OF odborov povsod tam, kjer se bije bitka za dosledno izvajanje petletnega plana, se bodo odkrivali podobni protiljudski elementi.
Sleherni poizkus škoditi naši delovni skupnosti In državi bo izpodletel ravno ob budnosti našega ljudstva.
UREDNIKOVA POSTA
Podružnica SANSa št. 48 vas vabi na plesno prireditev
Cleveland, O. — V nedeljo dne 5. oktobra bo priredila podružnica SANSa št. 48 veliko plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za ples bo igrala Johnny Zalokar godba in sicer tako za stare kot za mlade. No, prav za prav mi ta bolj stari se ne bomo preveč silili v ples. To prepustimo naši mladini, če pa pride na vrsto kakšen prav lušten valček ali pa polka to pa že.
Ne bo zelo pusto za nas. Držali se bomo pri jaslih, pri hladnem pivu in pri železni vodi in pa kuharcah. Pri vsemu temu pa bomo še malo pokramljali, se pomenili o starih časih, spominih in tudi o novih zmešanih časih in ljudeh.
Vsi ta mladi pa naj plešejo po svoji mili volji, saj sami vemo, da mladost je samo enkrat in da ne pride več nazaj.
Torej podpisani vabim naše občinstvo in vse članstvo podružnice št. 48 SANSa, obenem pa tudi članstvo podružnic št. 39 in 106, kakor vse prijatelje in prijateljice, da nas posetite. Drugič pa bomo mi prišli k Vam. Potrebna nam je skupna pomoč, moramo se medsebojno podpirati.
Pa ne pozabite poslati Vaše sinove in hčere, ki se bodo prav gotovo dobro počutili na naši plesni veselici.
Torej na svidenje v nedeljo 5. oktobra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
A. Jankovich.
NA BRANIKU DELAVSKIH PRAVIC
Politika in gospodarstvo sta nerazdružno povezani. Sindikat deluje Ha gospodarskem področju. Zato se mora v obrambi delavskih pravic baviti tudi s politiko. Kajti ne gre zgolj za nekaj ničvrednih lir pri mezdi, marveč za mnogo zahtev, ki zadevajo neposredno tudi vso socialno strukturo in ves vladni sistem.
Na mednarodnem torišču se je ta čas zvrstil niz reakcionarnih manevrov, ki so plod stare fašistične miselnosti in ki naj ustvarijo nov fašizem v obrambo kapitalizma, resno zaskrbljenega, ker je strašna gospodarska kriza pred vrati in z njo nujna prebuditev vseh ljudstev. Narodom vsega sveta so se po drugem svetovnem spopadu odprle oči, razmajali so težki jarem izkoriščanja in sedaj si zavestno prizadevajo, da bi ustvarili novo družbo, ki jim bo zagotovila trajen mir in jih pobratila, ne pa tirala v novo vojno, ki bi spričo vojnih sredstev, ki je znanost ž njimi opremila oborožene sile, pomenila konec civilizacije in vsega človeštva.
Danes mislimo na Grčijo, kjer se je vgnezdila najhujša reakcija, kjer so se razvnele nove krvave borbe, kjer v znamenju tako imenovane zapad-ne demokracije aretirajo komuniste, kakor da bi bili navadni zločinci, kjer streljajo ljudi, ki se nočejo udinjiti omajanemu imperialističnemu kapitalizmu. Mislimo na Mehiko, kjer izdajajo prav take zatiralne ukrepe, pa na Kitajsko, ki jo nenehno pretresa vojna. Mislimo na dolarsko politiko in njen težavni lov za tržišči, na osvajalno civilizacijo Washingtona in Londona, na upore in nasilje, na junaško borbo Vietnama, ki v In-dokini teži po isti svobodi ka-kar špansko ljudstvo na Pirenejskem polotoku.
Vojna je vlila novo zavest vsem tem narodom, ki trpijo sedaj spričo protiljudske in pio-tidemokratične politike, katere nosilec je predvsem bela gospoda iz Bele hiše. Komunisti izven zakona, komunisti v ječo! Tako so gesla vseh onih, ki jih je strah pred bodočnostjo, ki z jasnimi in nedvomljivimi znamenji ter po sili zgodovinskega razvoja narodov vsega sveta zaznamenuje imperializem za zadnjo življensko fazo monopolnega kapitalizma.
Spopad dveh svetov, sveta ljudi, ki si hočejo vladati sami v najvišjem interesu organizirane družbe, to se pravi vse človeške skupnosti, in sveta za-sužnjevalcev se razvnema ta čas po vsej .zemlji, se osredotočuje prav na stikališčih resnične demokracije in antidemokracije: v Grčiji in Španiji, na Kitajskem in v Indoneziji, v Indoki-ni in v Trstu, kjer že dve leti drezajo v njegov mirni razvoj. Prav zadnje dni je bil tu dosežen višek, ko je bilo izvršsnih nekaj aretacij, ki so bile v na-
sprotju s slehernim pravom in so le znova razkrinkale naklep, da se spravijo s poti najdosled-nejši poborniki pravičnih idealov in obudi v novi obliki fašizem, ki je sovražen interesom ljudstva in prijatelj imperializma.
Zakaj so v Trstu aretirali preiskušene antifašiste ? Ker je treba ob prihodu guvernerja, na pragu dejanske ustanovitve "Svobodnega" ozemlja, ob slovesu tujih bajonetov in tuje vojaške oblasti spet pripraviti do sape reakcijo in novi fašizem, ki bo utegnil dvigniti glavo enako kakor grški le," če bo podprt in zaščiten. In v Trstu je treba zapustiti močno reakcijo in enako močan fašizem, da bodo dobili bolj ali manj zavestni agenti anglo-ameriškega kapitalizma odgovarjajoče naslednike, ko bo ljudstvo volilo svoje zastopnike v bodoči zbornici.
Prav v tem je vprašanje: Ali bo Trst v rokah svojega ljudstva, vladan in urejen od svojih ljudi in bo to pomenilo padec imperialistične protiljudske trdnjaj/e ali pa bodo po željah te gospode podedovali oblast valpi svetovnega imperializma in tedaj bo tod še slabše kakor v Italiji in Franciji in celo lahko tudi še slabše kakor v Grčiji, v Indoneziji in drugod.
Hočemo gospodarsko in politično neodvisnost. Zato imamo kot sindikalna in razredna organizacija jasno nalogo, boriti se od vsega začetka za resnično demokratično vlado.
Hočemo mir in bratstvo, delo in socialno pravico. Zato se moramo od kraja upreti z vsemi našimi silami sleherni grožnji, vsajkemu ukrepu, ki bi nam skušal naše pravice odreči.
Hočemo, da postane Trst most, ki bo vezal vzhodne in za-padne narode. In zato moramo zavzeti jasno in natančno določeno stališče. Hočemo resnično demokracijo in zato pravimo za-sedbeni oblasti:
Vrnite svobodo našim tovarišem, ki ječe v tržaških zaporih, ali pa • sp bili zaradi politične previdnosti premeščeni v goriške! Vrnite svobodo, ker si jo bomo drugače priborili, če bo poteptana, kakor smo si jo znali priboriti v preteklih, a v nas še vedno živih dneh!
Enotni sindikati se spregovorili jasno. Kot organizacija delavcev bomo vedno jasno in nedvomno na strani delavskih pravic, pa naj bodo sindikalne, gospodarske ali pa tudi čisto politične.
Ivan Bukovec-Vojmir.
V "Delavski enolnosti"—Trst
NEMŠKA DEKLETA IMAJO 3 000 ŽENINOV
FRANKFURT, 25. septembra —Več kot 3,000 ameriških vojakov je vprašalo za dovoljenje, da lahko poročijo svoje nemške iž-voljenke. Prepoved za poroko je bila ukinjena preteklega decembra.
KOLIKO JE URA?
(Povesti o času)
M. ILJIN
Zgodba Marka in Julija
Pred dobrimi dva tisoč leti so ljudje lahko izhajali brez ure. V jutru "budi vojaka rog, meščana pa petelin," so pravili takrat, podnevi pa se da čas dognati po soncu. Vendar so tudi takrat že včasi imeli uro za neobhodno reč; ni bila samo za razkošje.
Brez ure niso mogli biti, na primer, sodniki. Da ne bi zavlačevali sodnega postopka, so določali vsakomur, ki je hotel govoriti, primeren čas. Za to pa je morala biti ura.
Grški in rimski sodniki so imeli preproste ure. Bila je to posoda z odprtino na dnu, iz katere se je izlivala voda približno v četrt ure. Vodni uri se reče po grško "klepsidra." Zato so, če so hoteli reči, da se je čegav govor vlekel celo uro, pravili: "Njegov govor je trajal štiri klepsidre."
Govornika, ki je govoril na zborovanju celih pet^ur zapored, so prekinili z vprašanjem:
"Ce moreš brez oddiha toliko časa govoriti, koliko klepsider bi pa mogel potem molčati?"
Govornik ni vedel, kaj bi odgovoril, in je ob splošnem smehu dokazal, da zna tudi molčati.
V	Rimu so sodili nekoč človeka, ki je bil zakrivil umor. Imeli so ga za Marka. Samo eno pričo je imel, prijatelja Julija, ki bi ga bil mogel rešiti. Sojenje je šlo h koncu, a Julija ni bilo od nikoder.
"Kaj je neki z njim?" si je mislil Mark. "Menda ga sploh ne bo?"
Po takrat veljavnem zakonu so imeli tožilec, toženi in sodnik enako časa* za svojo besedo. Vsak je mogel govoriti po dve klepsidri, to je pol ure.
Najprej je izpregovoril tožilec. Trdil je, da so vsi dokazi proti Marku. Za umor mora dobiti smrtno kazen. Tožilec je kmalu končal, in sodnik je vprašal Marka, kaj more povedati za obrambo.
Marku je bilo težko govoriti. Groza mu je hromila jezik, ko je videl, kako je padala voda iz klepsidra, kapljo za kapljo. Z vsako kapljo se je manjšala na-da na rešitev. Julija pa ni bilo.
Ena klepsidra je že prišla h koncu, načela se je druga. Tu pa se je zgodil čudež. Kaplje so začele padati bolj polagoma, mnogo bolj počasi kakor prej.
Mark je zopet pričel upati. Namenoma je zatezal povest, govoril je o svojih sorodnikih, ki so bili vsi pošteni ljudje, o svojem očetu, dedu in babici. Začel je že tudi pripovedovati o sestrič-ni svoje babice, ko se je tožilec nagnil k uri z vzklikom:
"Kdo pa je vrgel v uro kamenček? Aha, zato govori zločinec sedaj ne samo dve klepsidri, temveč že najmanj štiri.
Mark je pobledel. Tisti trenutek pa je množica zavalovila in skoz špalir je prišel Julij.
Mark je bil oproščen.
A kdo je vrgel kamenček v klepsidro ?
O tem knjiga, iz katere sem vzel to zgodbo, ne govori. Se vam li ne zdi, da je to storil sodnik, ki mu je bilo žal ubogega Marka ?
Aleksandri] ski ur ar j i
V	tistih časih, o katerih govorimo, namreč pred dobrimi dva tisoč leti, je radi izdelovanja vodnih ur posebno slovelo mesto Aleksandrija v Egiptu.
Bogato je bilo to trgovsko mesto. Pravili so, da se dobi v Aleksandriji vse, razen snega. Tu so se menda pojavile prve urarske delavnice^ na svetu. Izdelovanje ur, s katerim so se prej pečali redki učenjaki-iznaj-ditelji, je prešlo v roke obrtnikom, urarjev. Takrat so takemu
rokodelcu pravili automatarios-klepsidrarios. Besedi, ki nista kar tako, sta pomenili: mojster za samodelne vodne ure—avtomatske klepsidre.
Kako avtomatske, ali po domače—samodelne klepsidre ? Saj klepsidre, s katerimi smo se že seznanili, vendar še dolgo niso same delovale. Dovolj je bilo z njimi dela in skrbi.
Dvesto let, predno so se v Aleksandriji pojavile prve delavnice urarskih obrtnikov, je živel tam iznajditelj, ki se mu je posrečilo izmisliti novo, prav ostroumno zgrajeno vodno uro.
Pravili so mu Ktezibij. Bil je sin brivca, a očetov poklic mu ni prijal; namesto da bi bril aleksandrijske meščane, se je vneto zanimal za znanosti, zlasti pa za mehaniko.
Najbolj se je pečal s stroji, ki jih je poganjala voda. Pare in elektrike takrat še niso umeli izkoriščati ,edini mehanični sili sta bila voda in veter. Padanje vode je sililo mlinska kolesa, da so se vrtela, sapa pa je obračala jperotnice mlinov na veter. In glej Ktezibiju je šinila misel: Se li ne bi dala napraviti vodna ura, ki bi delovala sama, torej avtomatska ura?
Ura, ki jo je sestavil Ktezibij, je bila vpckakor bolj ostroumno napravljena, kakor je danes n'a-ša. Pa tudi njegova naloga je bila težja. Moral je napraviti uro, ki se sama navija in ki kaže pravi čas pozimi in poleti. Ne smemo pozabiti, da se je dolgost ure takrat vsak dan menjavala. Ktezibij je moral s tem računati.
Ura, ki jo je postavil Ktezibij v svetišču Arsinoe, je narisana pa sliki. Sestavljena je pa tako:
Na stebru so označene z rimskimi in arabskimi številkami ure. Rimske številke pomenijo nočne ure, arabske pa dnevne. Zabavno kazalo, ne? Ni okroglo, kakor naše, temveč ravno je.
Namesto kazalca je bila palči-ca, ki jo je držal v rokah majhen krilat deček, stoječ na cevki. Cevka se je vzdigovala iz ure sama in je polagoma dvigala dečka od spodaj do samega vrha stebra. Z dečkom vred pa se je vzdigovala iz ure sama in je polagoma dvigala dečka od spodaj do samega vrha stebra. Z dečkom vred pa se je dvigal tudi kazalec—njegova palčica—in ta je kazala čas. Seveda se razu^ me, da se je deček dvigal od spodaj do gori ravno štirindvajset ur. Potem pa je hitro padal navzdol in se nato znova začenjal počasi dvigati.
A to še ni vse. Ure so tiste čase bile v raznih dobah leta raz -lične dolgosti. Zato je bilo na stebru 12 kazal, za vsak mesec posebej. Steber se je sam od sebe počasi obračal okoli osi in porival pod dečkovo palico ravno tisto kazalo, ki ga je bilo treba.
Vidite, ura je bila resnično hudo pametno napravljena. Ne bo vam pa težko spoznati se v nje ustroju, če boste pazljivo preči-tali, kar vam sedaj povem, in če ne pozabite na sliko, na kateri je narisana Ktezibijeva ura.
Na nasprotni strani stebra je stal kipec drugega krilatega dečka, ki se je ves čas z milimi solzami jokal, ker mu je menda bilo žal izgubljenega časa.
Voda je prihajala vanj po cevki iz vodovoda, iztekala pa je s solzami iz oči. Solze so mu po kapljicah padale k nogam, od tod pa so tekle po posebni cevki v ozko škatljico, položeno kakor nalašč pod onim dečkom. V tej škatljici je bila pluta, na njej pa pritrjena ista cevka, na kateri je stal deček s palčico.
Kakor se je voda v. škatljici nabirala, tako se je pluta dvigala, z njo pa seveda tudi deček s palico. Ko se je deček dvignil do vrha in se je konec palčice ustavljal ob številki XII, se je voda
iz škatle naglo izlila po kolena-sti, v obliki črke L napravljeni cevki, pluta je padla k dnu, z njo pa tudi deček. Začenjal se je nov dan, in deček je zopet nastopal svojo pot.
Znova je prihajala voda po cevi iz vodovoda in zopet se je izlivala iz kolenaste cevke.
Sedaj je treba samo še preiskati, kako je bilo napravljeno to, da se je steber sam obračal okoli osi.
Iz kolenaste cevke se je voda izlivala na mlinsko kolesce, ki se je sukalo, in ki je sililo drugo, na isto os nasajeno malo, zob-často kolesce, ali po domače vre-teno, da se je tudi obračalo. Vre-teno je s svojimi zobci grabilo zobce drugega kolesca, da se je moralo še ono vrteti. To kolesce pa je s svoje strani obračalo zopet drugo vreteno, a to drugo vreteno je sukalo še eno zobča-sto kolesce. Tako je mlinsko kolesce s pomočjo četverice zobča-stih kolesc ali vreten sukalo os, na katero je bil pritrjen steber.
Vsakih štiriindvajset ur se je voda izlivala iz kolesnaste cevi, in je malo obrnila mlinsko kolesce, in od tega se je zasukal tudi steber. Za leto dni se popolnoma zasuknilo, no—potem pa se je vse začelo nanovo.
Vidite, to je bila večna ura; in samo vodovod je bilo treba, da je šla. Taka klepsidra je po pravici bila avtomatična.
Po Ktezibiju so delali še bolj umetne in zamotane ure. Ohranila se je slika, na kateri je narisana vodna ura, ki se na zunaj skoro nič ne razlikuje od naše; ima okroglo kazalo, gibljiv kazalec in celo utež. Samo da ta utež ni bila težka, kakor pri naši uri, temveč bila je lahka, iz lesa. Plaval je' kakor v mali karu-njici, iz katere je vedno tekla voda curkoma. Kakor se je voda nižala, tako je padala tudi pluta in gibala mehanizem.
(Dalje v četrtek)
PROFESOR PRAVI, DA EISENHOWER NE ZNA VODITI UNIVERZO
GREELEY, Colo., 25. septembra—Bivši predsednik colorad-ske državne univerze, dr. George Willard Frasier je danes izjavil, da general Eisenhower ima toliko pojma glede upravljanja z univerzo kot ga ima on glede upravljanja armade v bojnem spopadu.
Svojo izjavo je dr. Frasier podal ob priliki jesenske skupščine študentov, ko je napadel vojaške osebe, ki so nastavljene na glavne mirnodobske položaje.
"Izgleda, da se Zedinjehe države pripravljajo na vojno," je rekel dr. Frasier in pristavil, da je naša edina rešitev v prosveti.
"Prvič v zgodovini ima naša dežela, več vojakov, kot pa učiteljev. Takšne razmere dajo slutiti, da se deželo vodi v odprti vojni spopad."
OGENJ UNIČIL POMOL NA HUDSON RIVER
NEW YORK, 29. septembra. — V pristanišču Grace Steamship Lines na Hudson River je izbruhnil požar, ki je povzročil veliko materijalno škodo. Pomol, ki je cenjen na $5,000,000, je bil popolnoma uničen.
RUSI BAJE OHRABLJAJO TIHOTAPLJENJE JUDOV
LONDON, 28. septembra. — Včerajšnji "London Mail" poroča, da je neka uradna angleška preiskava ugotovila, da sovjetske oblasti namenoma obrabljajo Jude, da se iz vzhodne Evrope preselijo v Palestino.
V FRANCIJI SO PONAREJALI AMERIŠKE BANKOVCE
PARIZ, 29. sef)t. — Francoska policija je s pomočjo ameriške tajne službe zajela tovarno, v kateri se je izdelovalo ameriške dolarje. Policija je zaplenila ponarejene bankovce v vrednosti $234,000,000.
30. septembra 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Razprava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani proti voliunslci skupini: Nagode, Snoj, Furian
ludi Snoju pojasnila na vprašanja
Tožilec; "Dobro. Kaj pa je bilo naprej ? Komu ste naročili, da naj napiše odgovore na ta vprašanja?"
Furian: "Posvetoval sem se s Sircem, kaj bi se dalo narediti."
Tožilec: "Ali ste morda koga . imenovali?"
Furian; "Morda sem imenoval kakega kolego."
Tožilec; "Katerega kolego ste imenovali?"
"Furian; "Morda sem imenoval Štempiharja."
Tožilec; "Kaj ste rekli, ko ste imenovali štempiharja? Sire je izjavil, da ste rekli, da Štempi-harju ne boste povedali, za koga so ta vprašanja, ker sicer Štempihar verjetno ne bi hotel napisati odgovora."
Furian; "Morda, da sem."
Tožilec; "Se ne spominjate? Ste še komu dali ta vprašanja?"
Furian: "Ne vem."
Tožilec; "Ali vam Snoj ni nikdar govoril, da bo dal še komu ta vprašanja?"
Furian; "Ne vem, kaj sva midva s Snojem govorila."
Tožilec: "Ali se spominjate, da vam je Snoj izrecno povedal, komu bo ta vprašanja dal, in da ste vi dali na to svoj pristanek?"
Furian; "Se ne morem spomniti."
Tožilec; "Dobro. Kakšna so bila vaša navodila, da ste vprašanja dali Hočevarjev!?"
Furian: "Rekel sem, naj napiše svoje vtise."
Tožilec: "Ali je ona takoj vedela, kakšna vsebina naj bo? Ali bi Hočevarjeva napisala tako poročilo, če bi vedela, da ste vi, Furian, pošten slovenski človek?"
Furian: "Jaz nisem vedel, kaj bo ona napisala."
Tožilec: "Ce bi ona smatrala, da je Furian pošten Slovenec, ali bi mogla dati tako poročilo? Komu izmed poštenih ljudi bi Hočevarjeva lahko dala tako poročilo, komu, naštejte mi, komu izmed Slovencev?"
Furian: "Jaz sem videl to poročilo, ko mi ga je dala."
Tožilec; "Kaj ste I^očevarjevi naročili takrat, ko ste ji dali pisati poročilo? Ali ste ji rekl|, da ga lahko nese pokazat na kvart?"
Furian; "Ni govora."
Tožilec; "Nasprotno, kaj ste ji rekli?"
Furian: "Rekel sem, naj obdrži to zase."
Tožilec; "Ali ste se strinjali 2 njenim odgovorom, odnosno Poročilom?"
Furian; "Ne morem reči."
Tožilec: "Torej niste nameravali dati takšnega naprej?"
Furian: "Ne."
^irlan je popravljal poročilo Hočevar j eve
Furian je bil mnenja, da bi ^ bilo treba poročilo še dokončno izdelati. V ta namen sta s Lju-bom Sircem pripisala poročilu Hočevarjeve svoje lastne pripombe.
Tožilec: "Kaj mislite, kakšne So te pripombe ? Ali so lažje ka-^or poročilo samo?"
Furian; "Se ne spominjam."
Tožilec; "Kaj je hujši izraz: zverinski—ali krut?"
Furian: "Zverinski."
Tožilec; "Hujši izraz je zve-rinstvo, vi ste Hitlerju prečrtali zverinski in ste mu dali izraz: krut. Pravite, da ste znanstvenik, sklicujete se v svojih zasliševanjih, da niste imeli opravka z dnevno politiko, nego da ste su v znanost. Ali je to gradivo,
1 je podlaga za znanstveno razpravo?"
Tožilec: "Zakaj ne?"
Furian: "Ker ne ustreza."
Toalec: "Ne zato, ker ne
ustreza, nego ker je predstavnik ameriškega Rdečega križa v Jugoslaviji prej odšel v Ameriko in ste bili vi prej aretirani."
Pomožni tožilec: "Po kom ste potem mislili to poslati v inozemstvo? Ali sta s Sircem govorila o tem?"
Furian: "Da, Sire je rekel, da bo govoril s članom predstavništva tuje države."
Tožilec: "Zakaj?"
Furian; "Če bi lahko on to poslal."
Belogardistična literatura v Furlanovem domu
Tožilec: "Vi imate ogromno literature."
Furian: "Ne vem, če se lahko trdi."
Tožilec; "Imate ogromno literature, imate tudi zbirko belo-gardistične literature. Zakaj imate zbirko te belogardistične literature?"
Furian: "Leta 1945, takoj ko sem prišel v Ljubljano, sem šel v knjigarno pri škofiji in tam vse to pobral."
Tožilec; "V koliko izvodih so vam to dali?"
Furian: "Vse, kar sem navedel."	,
Tožilec; "Zakaj imate 'Ukrajina joka' v dveh izvodih (navaja imena še drugih knjig) . . . 'Črne bukve' v dveh izvodih, 'Kri mučencev' v dveh izvodih. .. 'Slovenski domobranec' v 12 izvodih . . .?"
Furian; "To meni ni znano, kako je prav za prav to."
Furlanovo udejstvovanje med vojno
Tožilec; "Preidimo na čas, ki je precej za nami—na leto 1941. Kdaj in kako ste šli iz Jugoslavije?"
Furian: "Šel sem marca 1941 pred napadom na Jugoslavijo."
Tožilec: "Zakaj ste šli pred napadom na Jugoslavijo?"
Furian: "Pričakoval sem kapitulacije Jugoslavije, zato sfem odšel."
Tožilec; "S čigavo pomočjo ste odšli iz Jugoslavije?"
"FuHan: "S pomočjo nekega mojega angleškega prijatelja. Lorensona."
Furian je izpovedal, da so odšli v inozemstvo tudi njegova žena in dva otroka, ne more se pa spominjati, kdaj je dobil za to potovanje tisoč dolarjev.
Tožilec: "Poglejmo, kako je bilo v inozemstvu. Kaj je to 'Primorski komite?' Ali veste za to ime ? Kdo je bil član 'Primorskega komiteja'?"
Furian: "To so bili dr. (Ivan) Čok, ki je bil predsednik, profesor Rudolf in potem so tudi mene izvolili."
Tožilec; "Ali poznate dr. Čoka? Kdo je to?"
Furian: "Bil je odvetnik v Trstu, potem se je preselil v Beograd."
Tožilec: "Kje je danes?"
Furlna; "V Trstu, kolikor vem."
Tožilec; "Zakaj pa ni v Jugoslaviji ?"
Furian: "Tega ne vem."
Tožilec: "Ali veste, da je Čok agent tuje obveščevalne službe?"
Furian: "Tega ne vem."
Tožilec: "Kdo je profesor Rudolf?"
Furian; "Bil je profesor na trgovski akademiji." ■
Tožilec: "Kakšna je bila njegova funkcija med vojno?"
Furian: "Jaz zelo malo vem o tem, ker mene ni bilo tam. Oni so delali v Jeruzalemu in Kairu."
Tožilec; "Kaj je delal v Kairu?"
Furian: "Izdajal je časopis." (V Kairu je izhajala"Bazovica." Op. SANSa).
Tožilec: "On je bil v Kairu v tuji službi, bil je agent obveščevalne službe, vi to dobro veste."
Furian; "Jaz tega ne vem."
Tožilec; "Dobro, vi ste bili v Ameriki, profesor Rudolf pa je bil v Afriki. Ali ste mu kdaj pisali pismo ,ali ste kedaj pošiljal radiograme, telegrame?"
Furian: "Jaz sem mu poslal enkrat telegram."
Tožilec: "In če vam pokažemo pet telegramov?"
Furian; "Arhiva, ki je bil, od takrat nisem pogledal."
Glede pisem in telegramov, ki jih je pošiljal v Kairo agentu tuje (angleške) obveščevalne službe profesorju Rudolfu, pravi Furian, da je v njih samo prosil, naj mu pošlje gradivo, ki ga bo poslal v propagadne svrhe.
Tožilec; "Jaz vam bom dobesedno navedel; 'Ali bi hoteli z menoj vzpostaviti stalno obveščevalno službo?' Ali ste pisali Rudolfu?"
Obtoženi Furian prizanva, da je pisava njegova, zanika pa, da bi to pisal.
Tožilec; "Ali poznate Mikšiče-vo? Kdo je to?"
Furian: "To je žena, nekega Poljaka."
Tožilec; "Ali veste, v kakšni službi je?"
Furian: "Sklepal sem, kakor da bi bila v tuji službi."
Tožilec: "Ne sklepali Ona je bila že davno razkrinkana, vi ste to vedeli i« ste se za afero ^lo zanimali."
Furian: "Jaz ničesar ne vem o tem."
Tožilec; "Komu ste podtaknili Mikšičevo?" •
Obtoženi Furian molči, na ponovno vprašanje pa odgovori, da jo je podtaknil dr. Marušiču (ministru Titove vlade).
Tožilec; "Komu pa še prej?"
Furian; "Ne vem."
Tožilec; "Dr. Kreku?"
Furian; "Saj je bila pri dr. Kreku uradnica." (Očividno je, da so bili tajni angleški agenti nastavljeni kot uslužbenci v raznih uradih jugoslovanske vlade. Op. SANS-a).
Tožilec: "Ali poznate Miss Ruth?"
Furian; "Ne vem, katera? (Furian skuša zatajiti to Miss Ruth, češ, da se tega nfe spominja).
Tožilec; "Vam bom prvi del jaz povedal; V Beogradu je, ali veste sedaj?"
Furian: "Nič ne vem za to."
Tožilec; "še ne veste? Miss Ruth, uradnica tujega konzulata
v Beogradu."
Furian; "Ne."
Tožilec; "Ni dolgo tega, bilo je meseca maja 1946, ko je bila v Ljubljani pri vas. Ali se spomnite?"
Furian sprva molči, nato pa pravi; "Da." (Takrat je bila pri dr. Furlanu v Ljuoljani še neka druga tuja državljanka).
Tožilec; "Poglejte, obtoženi Furian, kako smo potrpežljivi! Kaj pa, če bi vam povedal, kaj ste tema dvema Angležinjama govorili?"
Furian; "Ne vem, za katere gre . . . Včasih je prišel k meni konzul in je tudi koga s seboj pripeljal."
Srednje evropska kombinacija
Tožilec; "Vam bom jaz povedal. Vi ste tej Miss Ruth, ki se je izredno dobro spominjate, za katero točno veste, kje sta se sestala, za katero dobro veste, kje sta se sprehajala—govorili,
da je v Sloveniji močno gibanje za ustvarjanje katoliške'unije z Avstrijo."
Furian; "O tem ni govora."
Tožilec; "Vi ste utemeljili na ta način, da ste povedali, da se ima velik del Slovencev za Avstrijce."
Furian; "O tem ni .govora. Če kdo pride k meni . .
Tožilec; "Saj je to vaš koncept: srednjeevropska kombinacija. Poglejte sem, ali je to vaša pisava? Če imate še kaj spomina, boste lahko povedali, da je to pisava Borisa Furlana. Samo to še poglejte. Ali je to'vaša pisava ?"
Obtoženi Furian gleda nekaj časa pokazani dokument, nato pa pravi; "Tako je!"
Tožilec: "Ali ste napisali vi to?"
Furian; "Da!"
Tožilec: "S r e d n j eevropska kombinacija (združitev Slovenije s iPrimorjem, Avstrije in drugih delov katoliške Nemčije v katoliško državo. Op. SANSa), ni samo vaša ideja, ampak je bila ideja vse vaše skupine, ideja Nagodetove skupine. Kombinacija o Evropi med štirimi morji. Kako bi mogel kdo samo misliti, da bi si Miss Ruth kaj takega izmislila. Ali se spominjate knjige, ki jo je o Jugoslaviji napisal neki Jones, ki je bil precej časa v Jugoslaviji? On dobro pozna naše razmere. Ali se spominjate?"
Furian: "Jaz knjige nisem videl, ker jo je takrat šele pisal."
Tožilec pokaže Furlanu dotič-no knjigo: "Tole je tista knjižica. In major Jones je javno napisal, kdo je preprečil, da v tej knjigi nista dva odstavka, v katerih je opisal življenje in delo poveljnika Tita. Major Jones trdi, da je to napravil Furian."
Furian: "To je izključeno. On kaj takega ne more trditi." Tožilec: "Vi ste špijon." Furian; "Nikoli."
(Dalje prihodnjič)
Društveni koledar
OKTOBRA
3.	oktobra, petek. — Veterans Blaškovič Post 5275 — Ples v avditoriju SND.
4.	oktobra, sobota. — Svobodo-' miselne Slovenke št. 2 SDZ.
Ples v avditoriju SND,
5.	oktobra, nedelja. — Creation Fraternal Day — Prireditev v avditoriju 'SND,
5, oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd.
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog, Slovenk v Slov, društ. domu na Recher Ave.
10.	oktobra, petek. — Sharpey Club — Ples v avditoriju SND.
11.	oktobra, sobota. — Ples dr. Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ v Slov. nar, domu, na St, Clair Ave,
12. oktobra, nedelja. — Young Clevelanders Club — Ples v avditoriju SND.
12. oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road
17.	oktobra, petek. — Independent Veterans Club — Ples v avditoriju SND,
18.	oktobra, sobota. — Cleve-landski Slovenci ša. 14 — Ples v avditoriju SND.
19.	oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington
:ZSZ V SDD na Waterloo Rd.
24.	oktobra, petek. — Community Welfare Club — Ples v v avditoriju SND.
25.	oktobra, sobota. — Carniola Tent No 1288 T. M — Ples v avditoriju SND.
26.	oktobra, nedelja. — Dram. zbor "Ivan Cankar" — Prireditev v avditoriju SND.
26. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd.
26. oktobra, nedelja — Koncert pev. zbora "Planina" v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O,
Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T, M. za leto 1947 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline De1oe-vec, 1110 E. 72 St., EN. 8254; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič,
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND,
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25, v mesecu.
Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758,
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotik o z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E, 6 2nd St,; vhod samo na E, 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
BEDFORD—Velike lote na High, Archer, Wellman, Dewhurst in Broad-mor; kanalizacija, voda, plin. $550-$700.
SOLON—1 4/5 akra, Cannon Rd., zap. od Harper Rd., 205 fev. spredaj, $650.; 3V2 akra Solon Rc., vz. Richmond, poleg Metropolitan parka, $1250.— 30 akrov, \\2 milje vz. od Solon mestne dvorane na Bainbridge Rd., $3100.
I. R. MARTIN — Realtor
AUBURN CORNEHB—10 akrov/IVa milje sev. od Auburn Corners- na Rt. 44, $1550. 11 Vj akra, Giles Rd,, gozd In čista zemlja, 1 miljo od Rt. 44, $1100.
BAINBRIDGE—3',2 'milje od Solon mestne dvorane; izpod $200 aker.— 13.4 akra vogal Geauga Lake-Jackson Rd., s gozdom, $1870,
LO 1368
Trgovine naprodaj
PRODA ALI SOLASTNIŠTVO
se nudi osebi z prodajno izkušnjo livarskih izdelkov, v aluminijski livarni — PR 2164.
po 6. uri pokličite EN 9915
FARME NAPRODAJ
Vrtna farma, 30 akrov peščene zemljo na Rt. 20, zap., 16 milj izven Clevelanda.
7 sob, plinski vrelec, $27,000. Se razdeli.
43 akrov. Rt. 20, Cuyahoga Co., 7-sobna liiša, 2 hleva, $18,000.
26 akrov sadnega drevja, 6 vinograda, 4 akre gozda, majhna hiSa, 600 čevljev jrpredaj. Se lahko razdeli. Se vidi po dogovoru.
Cvetličnjak, 17,000 kva. čev., stanovanje poleg, garaža, 4 akre dobre zemlje, $31,500.
8 akrov, Dover Rd., jagode, nič poslopij, $5,000.
43 akrov, 5 sob, plinski fornez, sadno drevje, $13,000.
96 akrov, 2 hiši, 10-5 sob, 2 hleva, ko-košnjak, garaža, $18,000.
41 akrov, 2-druž. hiša, 5-4, plinski fornez na vročo vodo, blizu Columbia Station, $17,000.
T. R. ATEN. 27195 Lorain Rd.—Westlake 174 ali 1441J
31. oktobra, petek. — Athletic League of SNPJ — Ples v avditoriju SND.
NOVEMBRA
1.	novembra, sobota. — Jugoslav Camp št. 293 WOW. — Ples v avditoriju SND.
2,	novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Jesenski koncert v avditoriju SND.
tmf
Zemljišča
7425 ELTON
od Lorain-W. 73 St.; lep dom, spalnica in kopalnica spodaj; 2 spalnici zgoraj; nova kuhinja in nov plinski fornez. Weather-Seal okna, garaža. Vse to za $7300.
Boulion — LA 5024
SHAW AVE.,
blizu W. Clifton Blvd. Za 2 družini; 5-5 sob, podstrešje, klet in vse v dobrem stanju. Garaža. $13,600. A. SPERLING — Realtor 9713 DENISON — WO 7200
Razno
LASTNIK
proda 3,hiše; 2 na eni loti, vsaka po 6 sob s fornezom; klet in pralni Cebri; na 1256 in 1258 E. 59 St. Cena $8,600. Hiša na 1275 E. 59 St. ima 12 sob; 6-6, 2 forneza, 2 kopalnici in pralni čebri. Cena $7,600. Zglasite se pri lastniku na 1275 E. 59 St.
V NAJEM SE ODDA
hišo za eno družino; 6 sob popolnoma opremljene. Se lahko takoj vselite. Podnevi pokličite MA 2980, po 8. zvečer pa EX 6372.
Parkway Hardware Store
11836 Lorain Ave,
Pri nas si lahko nabavite vsakovrstno železnino in potrebščine za dom po nižjih cenah kot drugje. Odprto od 8. zj. do 9. zv. KOPECKY BROTHERS, lastniki
Farma naprodaj
8 Vi akrov. Vključivši bungalow s 6 sobami; 3 spalnice, ognjišče; vino-' grad, sadovnjak; popolna oprema. Idealno za kokošjerejo. Od državne glavne ceste, 1% ure od Square. Proda se za gotovino ali pa zamenja za mestno posestvo. Pokličite lastnika
EX 6923
STAREJŠI MOŠKI
želi dobiti v najem stanovanje s 2 ali 3 sobami. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
Huron okraj
Majhna farma; 8i/i akrov; zelo rodovitna zemlja, fina hiša s 6 sobami, ognjišče, elektrika, klet, hlev, kokošnjak in druga zunanja poslopja. Lepo sadje. Cena za hitro prodajo. $5,800. Nahaja se okrog 7% milj vzhodno od Norwalka. če se hoče, se lahko kupi tudi živino in 'brodje.
9Vž akrov farma s kokošjerejo; velik kokošnjak, brooder in druga zunanja poslopja; dobra hiša s 5 sobami, prenovljena, s garažo poleg; izvrstna zaloga vode, elektrika. Lepa okolica. 6 milj zapadno od Norwalka. Cena za prodajo. $6,800.
H. C. BARRE — Realtor
OVER 33 EAST MAIN ST., NORWALK, OHIO — TEL,: 1086
Avti naprodaj
200 AVTOV NA IZBERO
OD LETA 1947 DO 1937 Največji prodajalec avtov v Ohio.
OHIO AUTO SALES
4307 EUCLID AVE.
Prodaj+e vaš avto
HENRY OLRICH
MI PLAČAMO
"NAJ".VIŠJE CENE
Prinesite vaš lastninski izkaz!
HENRY OLRICH MOTORS, Inc.
6504 EUCLID AVE.—EX 4787
3 ODRASLE OSEBE
želijo dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. POKLIČITE EX 3439
HIŠA NAPRODAJ
8 sob hiša s 5 sobami in straniščem spodaj; zgoraj 3 sobe in kopalnica. Zadaj je cottage z 2 sobami. Garaža za 2 avta. Lota 85x150. Nahaja se blizu slovenske cerkve v Euclidu in transportacije. IV 0957
Izvršimo vsakovrstna popravila na usnjenih jopičih vsakega izdelka
LONDON GARMENT CO. 1220 West 6th St.
STANOVANJE IŠČE
dvojica brez otrok; snažna. Oba delata. Poštena plačnika. V Collin-woodu ali Euclidu. Kdor ima ali bo imel v kratkem 3-4-ali 5 sob naj pokliče
IV 5702
Moški in ženske! OBIŠČITE OHIO STATE BEVERAGE STORE 6119 St. Clair Ave.
kjer imamo nad 80 vrst fine pive in vina ter mehke pijače. Cene so zmerne.
Odprto od 9. zj. do 8. zv. Beatrice Shafiran, last. •
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proli OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 HJCKNOW AVENUE KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
Kupci novih avtov
1946 IN 1947 AVTI
Glejte! Glejte!
ČITAJTE TO!
Sledeče avte prodajamo v našo zgubo in vaš dobiček, da si napravimo prostor za popolnoma novo zalogo. Vabimo prodajalce in javnost. Te avte se bo prodalo po $50 do $75 nad našo aktualno ceno v petek in soboto. Vse morajo itil Ne zahteva se zamenjav. Takojšnja dostava. Ne kličite-;—pridite osebno.
1946 Buick super sedan 1946 Dodge custom sedan (2)
1946	Chevrolet club coupe
1947	Plymouth 2-door 1947 Mercury sedan
1946	Chevrolet 2-door .(2)
1947	Chevrolet club coupe 1939 Plymouth coupe
Mi vemo, da ne morete primerjati cena na teh avtih. Izberite si vašo lastno tvrdko za financiranje. Zelo majhno število milj na prevoznini. Večina imajo radio aparate in grelce.
Thiel Motor Sales
7939 BROADWAY
ODPRTO DO 8. Z v.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neif Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
Se mora prodati
Traktor—model H; 14" plug na gumijastih kolesih; double disc; stroj za koruzo in žito in stroj za košenje. Cena $2,500 za vse skupaj.
SWIFT MOTORS, Inc. 6606 Euclid Ave.
Posluga
ROTOTILLERS
Novi in rabljeni; demonstratorji; popolni tillage; 1 operacija. Deli in popravila.
MERKLE MOTORS
17601 LORAIN AVE. OR 7100
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU"
do
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
PRENOVIMO—POPRAVIMO
_ FORNEZE
Novi fornezi na premog, olje, plin, ^orko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST

A. AVDEJENKO
LJUBIM
Poslovenil: D. RAVLJEN
(Nadaljevanje )
— v katerem zakonu za zaščito dela je zapisano, da je treba lokomotivo čistiti v takem mrazu, ko niti gavran ne more trepniti s perutnicami? Človek niti dihati ne more, stroj pa naj se kar blešči .
Borisov in jaz sva prevzela Ribin delež.
Slab človek, z eno besedo — Riba! Pa še kakšna riba. — krap!
Pripravila sva petrolej, krpe in predivo in se lotila dela.
Oprala sva kolesa. V mrazu se je petrolej' spreminjal v ledeno brozgo, izjedal kožo, zgo-ščeval se v grudice, ki se lahko drobijo in se povesijo v krpah. Prsti nama drevenijo. Cu-pje padajo iz rok, petroljnica pozvanja ob tleh. Zdajci pohi-tiva Boris in jaz kakor zgovor-jena .na lokomotivo in tiščiva roke v samo peč. Prijetno naju objema toplota, para se vrtinči kakor megla in naju napaja z opojno dremavico.
Konice Borisovljih prstov so docela pobledele, petrolejke kapljice se jih ne drže več in Borisov si mane prste, jih drgne in pri tem čvrsto stiska zobe. Njegova usta so, rekel bi, kakor zašita. Le zdaj pa zdaj nabira obrvi in me naglo pogleda. Tedaj vidim njegove okrogle zenice in umazane podplutbe na licih.
Smehljam se in pogumim Borisova. Pri tem se sam po nva-lem tresem jn se mi ž{Ji, da mi med zobmi škriplje in žvižga hladen, predirljiv veter. Menda mi bo zdaj zdaj zdrsnil z usten predlog, da bi se šla z Borisovim ogret, pa vendar nočem prvi spregovoriti. Opazim, da bi tudi Borisov rad nasvetoval, da bi se pogrela na lokomotivi, vendar čaka, da bi jaz spregovoril, In tako kar naprej ličiva lokomotivo.
Molčala sva, dokler se ni poslednji del lokomotive bleščal kakor vranja perut. Nato sva stopila na tla, da bi šla. Vendar sva še želela pogledati, kako sva pomladila lokomotivo. Ob-ideva jo, ne moreva se je na-gledati in se venomer nasmihava.
... Na prsih moje lokomotive se sveti kakor jarko sonce odlikovanje, na katerem so v medenino vrezane besede;
"Lokomotiva tekmuje s plav-žarji. Niti minute zadržka!"
Službujoči na postaji, kretni-čarji, zavirači in premikači ogledujejo lokomotivo kakor da jo vidijo prvikrat; dolgo in očitajoče se mude s pogledom na madežih, majhnih kakor zrno, najsi ti madeži niso prava umazanija, marveč samo njena posledica. Toda niti teh nama ne odpustijo.
Priključimo tri vagone s koriti za grodelj. Treba jih bo postaviti pod plavže, da se vanje zlije taljeno železo. V socialistični pogodbi je določba, po kateri sem dolžan podstaviti vagone v treh minutah.
Speljal sem. Za menoj so krenili tudi kretničarji, zavirkči in premikači. Radi bi opazovali moje delo pa se delajo, kakor da gredo po svojih opravkih. Na oloSčenem boku lokomotive se blešči številka dvajset. Čez ograjo ploščadi plavžarne se sklanjajo mojstri, plavžarji, rudarji. Med njimi vidim plavžar-ja Kramarenka. Snel je polste-no čepico, gladi njene neposlušne krajce in gleda, ne da bi trenil, na moje ustne, na kolesa lokomotive in na mojo roko, ki počiva na vzvodi; za paro.
Ne boj se, Kramarenko, ne bom zatajil! Koliko noči sem že premišljeval in računal, kako spravim vagone pod razbeljeno reko! In zdaj peljem po znani poti. Z očmi merim razdaljo do prvega žleba, po katerem poteče grodelj. Tu je treba podstaviti vagon. Obračam ravnalo nakratko, ne izpustim zavore iz rok in neprestano pazim, kako se vlak premika, čim je zavirač dal znamenje, naj ustavim, že sem izpustil paro in potegnil zavoro — in lokomotiva je obstala kakor ukopana.
V dveh minutah so bili podstavljeni vagoni za petdeset ton grodlja, medtem ko so prfej potrebovali za tak opravek po deset do petnajst minut.
Nihče mi ne privošči niti besedice pohvale. Toda mene ne bodo preslepili. Opazil sem, kako so dvignili glave in mi s tem izkazali priznanje. In njih nasmeh je tako miren in ljubezniv.
Pričakoval sem, da bo napetost popustila, da se bo razburjenje poleglo, toda oboje se je samo še stopnjevalo.
Ko so me spet priklenili k vagonom, polnim grodlja, sem že dal moč svoji lokomotivi — paro in vodo: zrak — in premog: hrano. Stala je pred vagoni. Čutil sem, kako trepeče. Bilo je kakor da sodoživlja — mojo vznemirjenost.
Isti mah kakor vlakovodja sem tudi jaz dal znak s piskom in sem odprl paro: vlak je zdir-jal.
Lej tam svetlobno znamenje! Vožnja je trajala tri minute. Prej so zapravljali po deset minut, nakar so kdaj pa kdaj stali po pol ure pred vhodom. Nemara bo tako tudi danes? S strahom gledam, kakršne barve je ^svetlobno znamenje. Je rdeče? Pa, kakor rana. Znamenje, naj ustavim. Zapreka.
Zaman me bo po sedmih minutah pričakovalo desetero in desetero delavcev na drugem koncu tovarne, da bi izlili grodelj, ki ga je plavilo tisočero ljudi. Razblinjen grodelj bom pripeljal, žerjav bo razlil korita kalupe in pokvaril neskončne verike strojev, surovo železo pa bo gosto in lepljivo.
Lokomotivo zaupam Boriso-vu, sam pa stečem na postajo.
Nadomestni premikač, pijan od brezdelja, je bil stavil z drugim premikačem, da bo na en sam vdih pokadil vso cigareto in da bo isti čas pokašljal z zadnjico. Dnevni na postaji se
Uncle Sam Says

Pmppy Labor Day, mom and pop! Another Savings Bond for the time when dad retires. Well, friend, you can do what he is doing—bringing home # part of the fniit of his labor in the form of IT. S. Savings Bonds. Do something now while your earnings and productivity are high to get the home you'd like to own, comfort in your old age or a college diploma for your Jcrfmny or Mary. Join the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank.
U. S. Trtatury DtfarimtHi
je zabaval ob tem in je pozabil na vlak.
Planil sem nad dnevnega in ga hotel lopniti po povešenem gobcu, vendar sem se premagal. Ne utegnem sestavljati zapisnika. Obrnem signal in stečem na lokomotivo.
Cez pet minut smo bili v livarni. Vožnja je trajala osem minut, brez odbitka treh minift zamude.
Livarji so izlivali belo in gibko surovo železo pa so pozabili na številko moje lokomotive, kakor da o njej še niso čuli in niso ničesar brali v listih, čeprav je bila že kakih desetkrat omenjena.	,
... A moja napetost raste zdržema. Mojo lokomotivo poznajo tudi pomožni delavci in mojster in inženir. Z menoj se pozdravlja načelnik plavžar-stva, inženir, in me sprašuje, kako napreduje delo. Pogovarjam se z njimi kakor s sebi enakimi in se ne čudim svoji drznosti.
K moji lokomotivi pristopi delavska posada, ki iztovarja iz vagonov žlindro, odpadke iz plavžev, in me prosi pomoči, da bi pospešila delo in da plavži ne bi počivali. Ta posada mi zaupa. Previdno zapeljem jo vagonov z ' žlindro, skočim, preizkusim toploto žlindre in pregledam, če ni še kaj surovega železa vmes. Posadi pomagam pripeti vagone z vrvjo k lokomotivi.
Vse je nared. Toda jaz še ne verjamem ne sebi ne posadi, zato še enkrat vse skupaj preizkusim.
— Gotovo . . . Poženi!'— vpi-jo delavci.
Tisti trenutek bi moral lokomotivo trzniti nazaj, da bi se vagonska korita prevrnila. Odprem ravnalo, napnem vrv in iz-sipam iz vagonov žlindro v tankem curku, da se ne bi vsa na-mah razlila. Kakor ognjeniška lava pada žlindra hrupno po pobočju, pokrije ves bližnji sneg z modrikastim pepelom in ožar-ja noč z rdečim sijem. Vagoni stoje čisti, pobeljeni z apnom kakor s sladkorjem, pripravljeni za prevoz k plavžem.
S tem je izpolnjena poslednja točka socialistične pogodbe. Toda napetost ne popušča.

Dela za moške

Au+o Body & Fender man
VISOKA PLAČA OD URE ZA IZURJENEGA DELAVCA
Stalno delo.
FRANKEL CHEVROLET 1258 E. lOSih St.,
pri Superior Ave.

KEMIČNI DELAVCI
stalno delo — dobra plača
Počitniški načrt, skupinska hospitalizacija.
GENERAL CHEMICAL CO.
OB VZNOŽJU WARNER RD. HRIBA
Punch Press operatorji
PODNEVI IN PONOČI 5214 ur tedensko.
Visoka plača od ure In komada.
Modem Tool & Die Co.
5389 W. 130 ST. CL 6410
Moški in ženske!
Zaslužite, ko se učite na ta način: Vi si služite mesečno plačo, ko se učite dela', ki vas kvalificira za boljše službe; dobite vso vzdržavo. Naše delo s programom učenja za psihiatrične pomočnike, plača divi-dende. Vprašajte za Miss Blevins,
Cleveland State Hospital
Grem mimo lokomotive številka štiri in vidim ob njej klečati strojevodjo in kurjača. Snažita lokomotivo, ropočeta s ključi in pomlajata stroj.
Pristopim k njima pomagam napraviti lokomotivo takšno, kakršna je moja.
(Dalje prihodnjič)
30. septembra 1947
Dela za moške
BODY-FENDER POPRAVLJALCI
♦	(5)
Plača od ure, nadurno delo, počitnice, zavarovalnina. Idealne razmere, stalno.
SCHAEFER BODY 5009 Superior
Predelavec avtnih tranfimisi,j
Plača od ure. Zglasite se osebno.
TRIO-AUTO PARTS REBUILDERS. Inc. 9100 Si. Clair Ave.
MOŠKI
23-28 let stari za "COMPOSITION" & "FINISHING" DEPT.
Plača od ure.
UARCO INC.
13300 COIT RD. — GL 7220
LAHKO TOVARNIŠKO DELO
ASSEMBLERS DRILL PRESS OPERATORJI
1. in 2. šift. — Plača od ure.
BRYANT HEATER CO.
17825 ST. CLAIR AVE.
Ml POTREBUJEMO
PUNCH PRESS OPERATORJE TEŽAKE ROČNE NAKLADALCE' in MLADE MOŠKE ZA PRODUKCIJSKO DELO
Visoka plača na uro.
Murray Ohio Mfg. Co.
1115 EAST 152nd ST.
Shear operatorji
^ - IZURJENI
Si morajo sami vzpostaviti delo Dobra plača od ure in komada.
GEOMETRIC STAMPING CO.
«HUE. 200 St.
Moški za popravila na avtnih ogrodjih
Izvrstna plača in dobre delovne razmere.
Zglasite se takoj. Bennett-Yurick Buick Inc. 10228 Lorain Ave.
AVTNI MEHANIKI
IZURJENI NA FORD AVTIH
Izvrstni! delovne razmere; najvišja plača v mestu, bonus. Vprašajte za R. E. Gray.
Birkett L. Williams Co. 4601 Euclid Ave.
ALUMINUM BUFFERS
in moški, ki bi se vadili anodizing; tudi za splošno oskrbniško delo; podnevni in nočni šift.
Master Anodizers & Platers, Inc.
Krick Rd., Bedford 1400
(Northfield & Forbe«)
Avto mehanika
Izurjena na Ford, avtih; izvrstne delovne razmere. Moderno, novo poslopje in oprema. Prodajalec direktno iz tovarne. Tedensko jamstvo in 50-50 načrt.
Skupinska zavarovalnina. Počitnice s plačo.
BEDFORD FORD CO. Bedford 1115
Ob večerih: Bedford 131 W 4
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakoprhv-nost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! širite "Enakopravnost!"
Dela za ženske
Dela za moške
Squeezer molderji
Dobra plača od komada.
TIFFIN FOUNDRY INC.
TIFFIN, OHIO
MOŠKI ZA DELO V SKLADIŠČU
Prednost ima moški z znanjem lekarniškega dela. 5 dni tedensko. Plača od ure.
GRAY'S DRUG INC. 2400 Superior Ave.
SERVICE POSLOVODJA
dobi službo pri prodajalcu Fordov; izvrstna prilika za pravo osebo s primerno izkušnjo. Najvišja plača in bonus za dobrega delavca.
RUDY FICK, INC.
5310 SI. Clair Ave__HE 1103.
BEEF BONERS (2)
IZURJENI—STALNO DELO Dobra plača od ure. Vprašajte za Mr. Hansen EARL C. GIBBS, Inc. 3378 W. 65 Si.
Grinders—Trimmers & Polishers
NA ALUMINIJASTIH KOSIH
Dobra plača od ure. MOHAWK FOUNDRIES INC. 4758 Warner Rd.
KOVAČ
popolnoma izurjen dela pri wzo-vih in lokomotivah. Plača od ure. 6 dni tedensko. — MR. BELL. ERIE R. R. 3030 E. 55th ST. — MI 6998
STAREJŠI MOŠKI
za delo na jardu in, za voziti; 2 opremljeni sobi na razpolago. Tedenska plača. Pokličite
CHAGRIN FALLS 8254
PLUMBERJI
PRVOVRSTNI POPRAVLJALCI PLAČA OD URE Pokličite HE 7943
STROJEPISKA - BILLER
Plača bd ure. Prilika za napredovanje za sposobno dekle.
ROADWAY EXPRESS
703 Eagle Ave., PR 3416
DVOJICA
dobi dobro službo, da bi prevzela popolno oskrbo doma in tu živela. V lepem kraju blizu transportacije. Pokličite CH 4034
Operatorice šivalnih strojev
Izurjene ali neizurjene. ' Plača od ure. CLEVELAND TUCKING AND PLEATING CO. 2530 Superior Ave.
Tipkarica Dictaphone
5VŽ dni tedenskoL PLAČA OD URE Pokličite HE 0440

Dela za ženske
Power Machine operalorice
Izurjene—Plača od komada.
Broadway Dress Mfg. Co. 5284 broadway
FANCY PACKERS
Plača od ure. Zglasite se pri
Fanny Farmer Candy Shop
1923 EAST 19th ST.
KAŠIRKA
za prodajalno s sadjem; tedenska plača; stalno delo. Dobre delovne razmere.
7616 St. Clair Ave.
HE 0810
Registrirane bolničarke
Plača $175 mesečno in vzdržava.
Community Hospital fremont, ohio
POŠTNO DEKLE
18-21; graduantinja high šole. Na zapadni strani. Tedenska plača; 5 dni tedensko.
GLIDDEN CO. 11001 Madison Ave.—WO 8300
STRE2AJKE
Dobra plača in napitnina. Nov prostor pravkar otvorjen,
Roy Rial Coffee Shop
8204 carnegie ave.
ŽENSKA NAD 30 LET
ki ima rada otroke, dobi dobro službo. Lahka gospodinjska dela in oskrba otrok v zameno za stanova-nje, hrano in nekaj plače. Ima prosti čas.
AT 5643
GOSPODINJA
Starejša ženska za popolno oskrbo doma; mora imeti rada otroke. Starši so zaposleni. Mora tu živeti, ima lastno sobo. Blizu busa.
RE 3301
TIPK ARIČ A
izurjena; in za splošno pisarniško delo. 5Vz dni tedensko. Tedenska plača.
l. winograd CH 6590
ŽENSKA ^
dobi delo za dva dni v* tednu; da bi prala in snažila. Samo 3 odrasle osebe v družini. Plača $6 na dan. POKLIČITE MRS. BENICH
IV 0551
BUS BOYS
Dobra plača in napitnina; dobre delovne razmere; damo uniforme.
HICKORY GRILL
929 Chester Ave.
Delavec za skladišče s
pohištvom
Mora biti pripraven z orodjem za sestavo pohištva; stalno. Tedenska plača. Zglasite se pri M. A. Krich-man.
KURTZ FURNITURE CO.
310 Prospect Ave.
MLADI MOŠKI
Na razpolago imamo nekaj služb v našemu skladišču, za delavce pri izpolnjevanju naročil, sprejemanju in odpremljenju; izkušnja ni potrebna. Plača od ure. Zglasite se pri Mr. Mann.
PENNSYLVANIA RUBBER & SUPPLY 2819 Prospect Ave.
KURJAČ
licenciran za delo skozi celo leto. Plača od ure.
Dobre delovne razmere.
LAKE SHORE HOTEL LA 1700
OSKRBNIK
za splošna dela skozi celo leto. ]piača od ure.
Dobre delovne razmere.
LAKE SHORE HOTEL LA 1700
Punch Press operatorji
Prvovrstni; plača od ure poleg plače od komada. Podnevni in nočni šift.
Boehm Pressed Steel Co.
Walworth pri West 63rd St.
Floor Molderja
IZURJENA ZA LIVARNO V BLIŽINI AKRONA
DOBRA PLAČA OD URE. Newton Brass Foundry 61 E. STATE ST. BARBERTON, OHIO
Ročne šivilje
Izurjene finishers in za všivanje okrog rokavov na moški obleki. Izvrstna prilika za dober zaslužek, razne podpore za bolezni, nezgode in zavarovalnina ter hospitalizacija. Plačani prazniki in počitnice.
The Joseph & Feiss Co.
2149 W, 53 STREET, med Clark in Lorain
Dela za moške
GRILL MEN
Dobra plača, dobre delovne razmere. Nov prostor se je pravkar otvorilo. •
Roy Rial Coffee Shop
8204 CARNEGIE AVE.
UPSETTER ROLLER OPERATORJI
Plača od ure in komada.
Mid-West Forge Co.
17301 ST. CLAIR AVE.
MILLING MACHINE OPERATORJI
Morajo si sami vzpostaviti delo; podnevno in nočno delo. Plača od ure.
accurate machine tool, Inc. 2015 e. 65th St.
TIPKARICA
ZA NASLOVLJENJE Mora biti natančna. 5 dni tedensko.
THE HAUSER-KING CO. 701 Caxlon Bldg.
OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV
Plača od ure in komada. Prijetne delovne razmere. Počitnice s plačo; bolniška zavarovalnina.
"Godba tekom dela."
KAREN SUE TOGS 1426 W. 3rd St. (soba 516)
Ženske zo popravljanje
IZURJENE DELA NA SUKNJAH, SUITS IN OBLEKAH
Stalno delo — Tedenska plača
QUINN^AAHS
1421 EUCLID ave.
PUNCH PRESS OPERATORICE
Lahko štempljanje, stalno delo, morajo biti pri volji delati ponoči; ni umazano delo, nobenega dviganja; downtown, 5Vž dni tedensko. Plača od ure.
REID PRODUCTS 1071 Power Ave.,
blisu E. 12—Superior
ASSEMBLERS
18-35; lahko delo, nobenega dvlgr nja in ne umazano: vas izučim"-. Podnevni in nočni Sift; morate bit^ urne s prsti; downtown; plača od ure.
REID PRODUCTS 1071 Power Ave.',
blSxu E. 12—.Superior
BODY - PAINT DELAVEC
Izurjen pri popravilih in barvanju avtov. Plača na podlagi provizije; dobre delovne razmere. STEUDEL MOTORS inc. 8620 Lorain A v*.
TEŽAKI
stalno delo. Dobra plača od ure. , DARLING & CO. 3750 Valley Rd.
Rubber Press operator]!
Podnevni in nočni Sift. Stalno delo — Plača od ure Izkušnj« ni potrebna HE 6175
TUMBLING ROOM MAN
Izurjen za "ball rolling and burnishing." Plača od ure. 40 ur.
THE LANGENAU MFG. CO. 8403 Franklin
Knjigovodkinja
Accounts Receivable oddelek Stanovalka na vzhodni strani imo prednost.
5 dni tedensko—plača.
MR. MILLER
THE BROOKS OIL CO. 3304 E. 87 St. MI 5100
STENOGRAFKA TIPKARICA
Lahko "dictation," splošno pis®'' niško delo v nakupovalnem in metnem departmentu. — Tedens*^ plača.
Pokličite Personnel Dept.
NATIONAL SMELTING CO.
DI 0060
i