PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla za-številka. Bil je edini
dnja
tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Jsl	dnevni ^ i
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 24 (12.349)
Trst, sreda, 29. januarja
linije)
•n!
—j'	O
Sedem mrtvih v eksploziji ameriške vesoljske ladje Chall « s
TRAGEDIJA V VESOLj«
Do nesreče je prišlo 48 sekund po izstrelitvi - Vzrokov še niso pojasnili Reagan odpovedal programsko poročilo - Globoka žalost v ZDA in drugod po svetu
CAPE CANAVERAL — Tragedija v vesolju. 48 sekund po izstrelitvi je nad Atlantskim oceanom eksplodiral »Challenger«, vesoljska ladja ameriškega progra-ma Shuttle. Na krovu je bilo sedem oseb. Vse so izgubile življenje. Petindvajseti polet ameriškega programa se je tragično končal.
V trenutku eksplozije je bila vesoljska ladja na višini približno 14 tisoč metrov. Množica, ki se je, kot običajno, zbrala ob izstrelišču je na jasnem nebu nenadoma zagledala ognjeno kroglo, nato pa se je sled belega dima, ki je spremljal vesoljsko ladjo od vzletišča dalje, razdvojila. Tehniki, ki so tako na izstrelišču Cape Canaveral kot na ekranih vesoljskega centra v Houstonu spremljali izstrelitev, niso mogli verjeti svojim očem. Po štiriindvajsetih uspešnih poletih je bila namreč včerajšnja izstrelitev rutinsko dejanje. Večkrat je sicer že prišlo do težav, vendar so bile to vedno malenkostne okvare, zaradi katerih so morali polet za kratek čas odložiti, nekajkrat pa je odložitev povzročilo vreme. Večjih .težav pri teh poletih pa ni bilo nikoli.
Sedaj bodo marali najprej ugotoviti vzroke. Možnosti, o katerih poročamo na dnigem mestu, je več, vsekakor pà bo včerajšnja tragedija verjetno vsaj za krajši čas zaustavila program Shuttle.
Ta program je stekel leta 1971 in še pred prvim poletom so vanj investirali 10 milijard dolarjev. Prvi polet so izvedli v letu 1981 in je v celoti uspel. Challenger, ki je včeraj eksplodiral, je bdi četrta tovrstna vesoljska ladja in je doslej že devetkrat poletela v vesolje.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slovenska kultura danes in jutri v Parizu
MARIJ ČUK
PARIZ — Nemara bo današnji dan prav gotovo pomemben za slovensko kulturo, saj ji center George Pompidou namenja kar dva večera. Slovenski glas se bo vendarle slišal v jrancoski metropoli, kot se je slišal tudi že prejšnji teden na dveh okroglih mizah in na razstavi tržaške založniške dejavnosti v malem joyerju Beaubourga. Skratka, danes in jutri bodo v sklopu niza simpozijev v okviru Trouver Trieste različni naši ustvarjalci in ra-
ziskovalci predstavili del umetniškega življenja, ki vsekakor bogati Trst in mu daje tiste razsežnosti, po katerih naj bi bil lahko zanimiv v svetu.
Žal, »uradni TrsU hoče to dejstvo nenaravno zanikati in tudi naša prisotnost v Parizu ni sad prizadevanj tržaških kulturnih iti političnih krogov, temveč bolj pritisk zunanjih faktorjev, individualnih stikov, francoske trmoglavosti, ki bo na primer pripeljala marca v Pariz veliko Plečnikovo razstavo, nad katero je baje sam direktor Beau-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tiskovna konferenca predsednika vlade Craxija
Teroristi prihajajo
• t	•	• Ci •	• •
iz Libije m hi rije
Po izvolitvi republikanskega župana v Gradežu
Spor o bolnišnicah sprožil krizo v večinski koaliciji na Goriškem
RIM — Polkovnik Gadafi je »pripravljen« pozvati Arabce in še zlasti Palestince, naj prenehajo s teroristično dejavnostjo v evropskih državah. V zameno zahteva jamstvo, da ameriška vojska ne bo napadla Libije. To je dejal predsednik vlade Bettino Craxi na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je sklical včeraj dopoldne v palači Chigi v zvezi z vprašanjem mednarodnega terorizma. Craxi je pojasnil, da mu je to informacijo posredoval predsednik malteške vlade Bonnici Sicer pa je Craxi v bistvu rezimi-ral že znane podatke o mednarodni teroristični dejavnosti. Dejal je, da je za zadnje teroristične atentate odgovorna organizacija, ki ji načeluje Abu Nidal in da ta organizacija nastopa pod več različnimi imeni. Ta organizacija je, po Craxijevih bese-dar, uživala podporo več držav, predvsem Sirije in Libije in o tem ob-
stajajo že zanesljivi dokazi. Ta organizacija naj bi imela sedeže v glavnih mestih Sirije in Libije Damasku in Tripolisu, operativne baze pa v Bejrutu. Teroristični skupini, ki sta izvedli atentata na dunajskem in na rimskem letališču pa sta, po Craxijevih besedah, prišli iz Damaska.
Predsednik vlade je na tiskovni konferenci govoril tudi o sklepih zunanjih ministrov EGS v zvezi z bojem proti terorizmu in je še zlasti pozitivno ocenil tisti del sklepnega dokumenta, v katerem je poudarjeno, naj države, ki podpirajo teroristično dejavnost, ne pričakujejo, da bodo zahodnoevropske države mimo prenašale tako početje. Po Craxijevem mnenju bi bilo težko nadzorovati stanje, ki bi nastalo po morebitnih novih terorističnih podvigih v Italiji. Sicer pa je Craxi poudaril, da Italija nasprotuje vsaki vojaški operaciji.
GORICA — Politični odnosi na Goriškem so se zaostrili zaradi različnih tolmačenj in stališč v zvezi z izvajanjem deželnega zdravstvenega načrta. Iz tega izhaja, da je treba zapreti bolnišnici v Gradežu in Krminu v taki obliki kot sta sedaj, pustiti v teh dveh krajih ambulante za prvo pomoč s kirurškimi oddelki,
Občutna pocenitev goriv
RIM — Močan padec cen naftnih derivatov na svetovnih tržiščih in posledično tudi splošne pocenitve v državah EGS so botrovali novim pocenitvam goriv tudi v Italiji. Od polnoči je torej plinsko olje za avtomobilski pogon cenejše za 24 lir (od 690 na 666 lir liter), za ogrevanje pa za kar 42 lir (od 608 na 566) kot tudi petrolej za ogrevanje (od 647 na 605), medtem ko se je gorilno olje pocenilo za 29 lir pri kg (od 438 na 409). Dozoreli so tudi pogoji za pocenitev bencina za 20 lir (od 1.340 na 1.320 za super), o čemer pa mora še odločati medministrski odbor za cene.
Ta vprašanja so segrela prebivalstvo Gradeža in Kr-mina, kjer je prišlo do ostrih polemik na račun deželne vlade in večinske koalicije, ki to vlado podpira. V Gradežu pa so republikanci in socialdemokrati izstopili iz prejšnje koalicije, ki je odražala stanje na deželni in pokrajinski ravni, in v ponedeljek zvečer izvolili republikanskega župana s pomočjo komunistov in zelenih.
Bomba iz Gradeža je počila včeraj na pokrajinski ravni. Včeraj pozno popoldne je predsednik goriške pokrajine Cumpeta ugodil zahtevam svetovalskih skupin KD. PSI in SSk, da prekine komaj začeto sejo. Komunisti in fašisti so proti temu ostro protestirali. Republikanci in socialdemokrati niso zinili, besede. Danes zvečer je v Gorici napovedan sestanek deželnih in pokrajinskih tajnikov KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk,
Ker bodo skoraj gotovo vsaj v krajevnem merilu nekatera stališča ostala taka, kakršna so se uokvirila v ponedeljek zvečer v Gradežu, je skoro gotovo, da pride do odstopa pokrajinskega odbora in sestave nove koalicije, najbrž brez republikanskega predstavnika. Polemike bi utegnile v teh dneh povzročiti spremembe tudi v drugih krajevnih upravah in v marsikateri ustanovi na Goriškem. (M. W.)
NA 8. STRANI
Vlada se ne zanaša na lastno večino in spet postavlja vprašanje zaupnice
RIM — Kaže, da vlada prav dosti ne zaupa trdnosti lastne večine v parlamentu. Navzlic ugodnemu poteku glasovanj o finančnem zakonu v zadnjih dneh, je nam-feč odločila, da postavi spet vprašanje zaupnice (torej javnega poimenskega glasovanja) glede člena 23, ki zadeva družinske doklade in nato glede člena 28, ki je v zvezi s samoprispevki (ticketi) za zdravila in za diagnostične preglede in analize. Tej odločitvi je močno oporekla komunistična parlamentarna skupina, kar je povzročilo zastoj v odnosih med vlado in opozicijo, ki so se bili y zadnjih dneh ublažili. »Ker se opozicije niso Poslužile obstrukcionističnih ali zavlačevalnih taktik, gr-tni ostri komunike komunistične poslanske skupine, je Postavitev vprašanja zaupnice namenjeno izključno smotru, da vsilijo disciplino nekaterim sektorjem večine, kar je v odkritem nasprotju s potrebo po korektnem odnosu med vlado in parlamentom«. »Jasno mora biti, poudarja nota KPI, da samo vlada krši še enkrat pravila institucionalne korektnosti in povzroča ponovne zastoje Pri postopku za finančni zakon«.
Večinske stranke so naravno nasprotnega mnenja. Socialist Sacconi, ki se proglaša za nekakšnega Robina
Hooda, zagovarja postavljanje vprašanja zaupnice za obrambo »trdnega jedra« ekonomskega manevra, liberalec Costa, dasi priznava komunistom, da so izvajali konstruktivno opozicijo, poudarja, da »vladi ne more nihče odrekati ustavne pravice, da postavlja vprašanje zaupnice«, demokristjan Cirino Pomicino zatrjuje,^ da se tako »dejansko odpravljajo s poti nadaljnje težave k odobritvi finančnega zakona«.
Popravki, ki so jih doslej uvedli k finančnemu zakonu, bodo vsekakor stali državno blagajno od 1.500 do 2.000 milijard lir. To postavlja nujnost, da vlada revi dira predvidene dohodke: glede kritja zakonov, ki pred videvajo izdatke (ali zmanjšanje dohodkov) je državni poglavar (ki jih mora podpisati) večkrat dokazal precejšnjo strogost. Ni torej izključiti, da .e predsednik republike že govoril tudi o tem na včerajšnjem srečanju s Craxijem. Gotovo je, da se je Cossiga pozanimal za postopek finančnega zakona in se je lotil tudi »piša« vladne preosnove ali »vetra« krize, o katerih je govoril med obiskom v Jugoslaviji.
G. R.
Zmagoslavje Italijanov
V včerajšnjem veleslalomu za SP v Adelbodnu so Italijani dosegli pravo zmagoslavje. Prvi je bil namreč Richard Pramotton, drugi pa Videmčan Marco Tonazzi (levo). Na tretje mesto se je uvrstil Avstrijec Strolz (desno). Zelo dober je bil Jugoslovan Rok Petrovič s četrtim mestom
Eksplozija utekočinjenega plina najverjetnejši vzrok tragedije v Cape Canaveralu
CAPE CANAVERAL — Ameriški vesoljski ustanovi NASA bo verjetno v kratkem času uspelo ugotoviti vzroke včerajšnje eksplozije vesoljske ladje Challenger. Nadzorniki izstrelitve razpolagajo namreč z vrsto natančnih naprav, ki vseskozi nadzirajo razne jaze izstrelitve in posredujejo vrsto pomembnih podatkov, kot na primer pritisk in temperaturo v posameznih delih vesoljske ladje, odprtje oziroma zaprtje raznih ventilov in druge. Na osnovi teh podatkov bo verjetno mogoče ugotoviti, kaj se je pripetilo v višini 15 tisoč metrov.
Že sedaj pa je moč z dokajšnjo gotovostjo sklepati, da je prišlo do eksplozije v velikem rezervoarju, ki vsebuje 721 ton najnevarnejše vesoljske mešanice, to je utekočinjenega vodika in kisika. Iz televizijskih posnetkov je bilo namreč moč ugotoviti, da stranski raketi, ki vsebujeta trdo gorivo, nista eksplodirali, ampak sta še po eksploziji prosto leteli. Velika ognjena krogla, ki jo je stotisoče Američanov v neposrednem prenosu gledalo po televizijskih ekranih, je bila torej eksplozija velikega rezervoarja s tekočim gorivom, ki je, kot re-
čeno zelo nevarna mešanica. Uporabljajo jo samo pri vesoljskih poletih in doslej še niso odkrili nobenega goriva, ki bi lahko zajamčilo večjo varnost. Sicer pa je, resnici na ljubo, to prva eksplozija tega goriva.
Kljub vsemu pa do eksplozije ni moglo priti, ne da bi bila na napravah kaka okvara, saj je rezervoar dokaj zaščiten. Najverjetneje je, da je med vzletom prišlo do okvare na termičnem ščitu, s katerim je obdan rezervoar in ki dejansko jamči tekočemu gorivu zelo nizko temperaturo. V primeru, da se temperatura zviša namreč gorivo preide iz tekočega v plinsko stanje, poveča se pritisk in nevarnost eksplozije je mnogo večja. Da vodik ne preide iz tekočega v plinsko stanje mora biti temperatura največ 251 stopinj pod ničlo. Zadostovala je torej majhna okvara na rezervarju ali pa okvara na črpalki, ki dovaja gorivo motorjem. Tako se je povečal pritisk v rezervarju in eksplozija je bila neizbežna. Vsekakor pa kozmonavti niso zaznali nobene okvare, kar verjetno ponovno dokazuje, da je do tragedije prišlo hipoma.
Člani posadke Challenger ja: spredaj z leve Michael Scobee in Ronald E. McMair; zadaj z leve Ellison S. sta McAuliffe, Gregory Jervis in Judith A. Resnik
J. Smith, Francis R. Onizuka, Sharon Chri-
(Telefoto AP)
V'
Ze prvi dan obnovljenega zasedanja o varnosti v Stockholmu
Usklajen nastop Zahodne Nemčije in Francije za večjo vlogo Evrope v mirovnih pogajanjih
BONN — Bonski vladni krogi označujejo včerajšnji skupni nastop francoskega zunanjega ministra Dumasa in zahodnonemškega zunanjega ministra Genscherja na obnovljenem zasedanju stockholmske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi kot politično sporočilo daljnosežnega pomena. Oba sta včeraj v Stockholmu zahtevala, da bi morala konferenca pospešeno sprejeti program za krepitev zaupanja v Evropi na vojaškem področju. Vsekakor do naslednje nadaljevalne konference KVSE, ki bo jeseni na Dunaju.
Pariz in Bonn sta hotela s skupnim nastopom svojih zunanjih ministrov v Stockholmu pokazati, da stojita obe vladi za njuno pobudo. Vladi sta se že v začetku januarja dogovorili o skupni pobudi v Stockholmu, ko sta se zunanja ministra sporazumela o še tesnejši organizacijski in vsebinski povezavi zunanjih politik obeh držav, da bi močneje uveljavili evropske interese.
V tem smislu sta se Genscher in Dumas tudi domenila, kaj bo vsak izmed njiju v svojem govoru poudaril. Genscher zlasti opozarja na čedalje
večji pomen večstranskih pogajanj o nadzorstvu nad oboroževanjem, ki naj bi dopolnjevala dvostranske ameriško-sovjetske pogovore. Genscher je tudi spomnil supersili na njime dogovore v Ženevi, ki jih marata uresničiti. Pogajanja KVSE so zelo primeren preskus resne volje ene in druge super-sile za razorožitev.
Francoski zunanji minister Dumas je podrobneje razčlenil sedanje stanje na pogajanjih med Vzhodom in Zahodom.
Tik pred prvo sejo letošnjega zasedanja stockholmske konference je tudi predsednik SPD Willy Brandt povedal nekaj misli o tem, kaj bi morala Evropa storiti zase. -V članku, ki ga je objavil dnevnik »Die Welt«, meni Brandt, da se spreminja razmerje med supersilama, kar zadeva zagotavljanje svetovnega miru. Iz tega izvira dvojno vprašanje, kakšne posledice imajo ti spremenjeni odnosi za Evropo in kako lahko evropske države izkoristijo položaj. Sedanje dogajanje med supersilama še ne pomeni začetka novega obdobja popuščanja napetosti, vendar je upoštevanja vredna
skupna izjava ZDA in ZSSR, da ne bo ne ena ne druga supersila poskušala doseči premoči nad drugo.
Evropa ne more samo jemati na znanje novega položaja in tudi ne more samo čakati, kaj bo padlo zanjo z mize velikanov. Evropa se mora sama brigati za svoje koristi, zlasti še ker ima kaj prispevati. To velja za dvostransko in večstransko sodelovanje med državami v Evropi, a tudi za dodatna prizadevanja pri utrjevanju miru.
Pomembno je tudi, da bi Evropejci na vzhodu in zahodu razmislili, kako naj vplivajo na mednarodno razpravo o premagovanju svetovne krize dolgov in o reformi svetovnih gospodarskih odnosov. Zavzemati se bo treba za to, da bi del denarja, ki ga zdaj dejansko zapravljajo za odvečno oboroževanje, uporabili predvsem v boju proti lakoti ih bedi v državah v razvoju. Za znanstveno in kulturno izmenjavo je dovolj uporabnih spodbud, četudi se je lanska konferenca v Budimpešti končala brez sklepov.
BOŽIDAR PAHOR
Včeraj na dnevnem redu zunanja politika
Po moskovskih pogovorih zbližanje med KPI in KP SZ
Kitajci naj bi kupili tudi ponesrečeni Feni
•	Tragedija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
»Flota« šteje še tri ladje, Columbio, Discovery in Atlantis; sprva so nameravali zgraditi še eno, a so ta načrt preklicah.
Challenger, ki je vzletel včeraj, bi moral ostati v vesolju sedem dni. V tem času bi morah člani posadke izstreliti dva satelita za komunikacije, zbrati vrsto podatkov v zvezi s Halle-yevo repatico in opraviti nekatere druge znanstvene poskuse. Profesorica 37-letna Christa McAuliffe, edina članica posadke ki ni bila kozmonavtka, bi morala imeti dve predavanji ki bi ju njeni dijaki poslušali v ZDA neposredno iz vesolja. Poleg nje so posadko sestavljali še 47-letni pilot Francis Richard Scobee, 41-letni pilot Michael Smith, 36-letna inženirka Judith Resnik, 35-letni kemik Ronald McMair, 40-letni inženir Ellison Onizuka in 42-letni izvedenec v elektriki Gregory Jervis.
Vest o tragediji je globoko odjeknila po vsej državi in drugod po svetu. Predsednik Reagan, ki bi bil mo ral sinoči podati programske izjave parlamentu, je to obveznost odložil za nedoločen čas. V Cape Canaveral je poslal podpredsednika Busha, uradni glasnik Bele hiše pa je napovedal, da se bo program Shuttle nadaljeval takoj ko bodo ugotovili vzroke včerajšnje nesreče jn odpravili morebitne okvare. Reagan je tudi napovedal svoj govor na televiziji. Vest o nesreči so objavili tudi v sovjetski zvezi, kjer je televizija brez komentarja ob oddajanju filma javila, da je v eksploziji izgubilo življenje pet kozmonavtov. V Italiji je vest vzbudila globoko žalost.
Včerajšnja nesreča je bila najhujša nesreča v zgodovini vesoljskih poletov. Pred 19 leti je na vzletišču eksplodirala ladjica programa Apollo s tremi kozmonavti na krovu. Zaradi kratkega stika so izgubili življenje Virgil Grissom, Edward White in Roger Chaffee. Leta 1967 je med pristajanjem strmoglavil sovjetski koz-mana\h Vladimir Komarov; štiri leta kasneje so med pristajanjem, verjetno zaradi zvišanja pritiska, umrli trije sovjetski kozmonavti in sicer Georgij Dobrovolski, Vladislav Volkov in Viktor Patsajev.
•	Slovenska
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bourga navdušen. To se z drugimi besedami pravi, da Trst ostaja gluh za svoje kozmopolitizme.
Sam niz mavtijestacij Trouver Trie ste pa najbrž že razjeda nekakšna »organizacijska kriza«. Podatki, ki smo jih na silo zbrali ob našem prihodu v Pariz pravijo, da se prireditev že težko prebija skozi labirint vsakršnih polemik, ki se čedalje bolj tikajo tudi finančnega vprašanja in najbrž bo Trouver Trieste še dolgo odmeval. Pa ne samo glede tega vprašanja, tu so še prepreke drugačnega značaja...
Sicer pa se prireditve nizajo, vendar nekako neopazno in trudno, kakršna je bila tudi ponedeljkova otvoritev razstave »Idees pour une ville« v arhitekturnem inštitutu. Medtem ko je zunaj snežilo in je dobila pariška noč pravljične obrise, smo v dveh tesnih prostorih inštituta lahko videli nekaj projektov Alda Rossija, Giorgia Grassija in Guida Canelle ter realizacije arhitekturah studiov Celli - Tognon in Semerani - Tamaro. To je v bistvu za neko intimnost, ki bo najbrž tudi taka ostala, saj si ne moremo misliti, da bi lahko poprečnega Parižana zamikala taka skopost razstavljenih materialov. Vedeti pa je treba, da je bila to ena izmed središčnih razstav celotne^- 'r -u-ver Trieste.	MARIJ ČUK
MOSKVA — Zunanjepolitična vprašanja so bila včeraj v središču peturnega pogovora med tajnikom KPI Natte in generalnim sekretarjem KP SZ Gorbačovom. Pogovorov sta se udeležih obe delegaciji, potekal pa je, kot trdi Pravda, v odkritem in prisrčno tovariškem vzdušju in v spoštovanju avtonomije obeh partij. Kaže torej, da je spor iz leta 1981 pozabljen in da so odnosi med obema partijama spet odlični.
Italijanski komunisti so izrekli priznanje predlogu sovjetskega voditelja o prepovedi jedrske oborožitve: predlog je po njihovem mnenju resen in bi utegnil preprečiti nadaljnjo oboroževalno tekmo. Ostaja seveda odprto marsikatero vprašanje, kot na primer problem krajevnih vojn, v prvi vrsti
vojna v Afganistanu ter odnosi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in SEV. KPI zagovarja konec vojaškega posega SZ v Afganistanu, ki naj spet postane suverena država.	,
Kar zadeva Bližnji vzhod sta stališči KPI in KP SZ v bistvu enaki. Treba si je prizadevati za pravično in miroljubno rešitev krize s priznanjem pravice palestinskega ljudstva do lastne države. Iskanje take politične rešitve pomeni obenem zagotoviti varnost vseh držav na tem območju, vključno z Izraelom. Govor je bil tudi o splošnem položaju v Sredo zemlju in Gorbačov je izrazil priznanje KPI za njeno prizadevanje, da se Američani ne bi posluževali oporišč NATO v Italiji za svoje pomorske manevre.
LJUBLJANA — Pred dobrim mesecem je lendavska rafinerija s posredovanjem Smelta prodala kitajskim kupcem opremo namenjeno za širitev njihovih zmogljivosti, ki je nekaj let »čakala« v zabojih. Za neizkoriščeno opremo, ki je v Lendavi pristala po ne ravno dobro preračunanih načrtih, je rafinerija dobila 19 milijonov dolarjev. To je seveda veliko manj, kot so morali zanjo odšteti ob nakupu, saj je ta napačna odločitev stala pred leti 29 milijonov dolarjev, k čemur je treba dodati še nekaj milijonov dolarjev drugih stroškov. Sedaj so smeltovci angažirali na podoben način kot pri reševanju Penija iz Kavadarcev.
Kot je povedal Peter Rigl, direktor marketinga v Smeltu so v tem primeru skupaj s predstavniki Penija in občine Kavadarci doslej pri-
pravili le osnove tehnične informacije o Peniju in jih posredovali ustreznim institucijam na Kitajskem, ki v svojih programih predvidevajo proizvodnjo feroniklja. Sedaj čakajo na odgovor.
Toda ob možni prodaji fouija, ki je pravzaprav za sedaj le eden od teoretičnih poskusov razreševanja tega problema je otežujoče dejstvo, da je oprema Penija zmontirana in je zato tudi vprašaljivo, kaj se lahko sploh še prenese na drugo lokacijo. Tega bi se natančneje lotili v primeru konkretnega povpraševanja. Taka »razprodaja« jugoslovanskih zgrešenih investicij prav gotovo ne more povrniti vse nastale škode napačnih odločitev. Verjetno pa je le bolje, če iz tako grenke izkušnje vendarle lahko rešimo vsaj del sredstev, kar dokazuje prvi primer, (dd)
Po begu bivšega predsednika Okella in prevzemu oblasti
Muse veni obeta mir in nov red v Ugandi
NAIROBI — Iz Rampale poročajo, da se življenje v ugandskem glavnem mestu počasi norma-lizira, hkrati pa so sporočih, da se je po predvčerajšnjem zavzetju drugega največjega mesta Jinje (80 kilometrov vzhodno od Rampale) četam nacionalnega odporniškega gibanja (NRA) Yowe-rija Musevenija predalo kakih šest tisoč vladnih vojakov. Za zdaj ni znano, kaj se je zgodilo z bivšim predsednikom generalom Titom Okellom, bivši diktator Idi Amin pa je iz Džede obtožil enote NRA za pokole civilistov.
Voditelj nacionalnega odporniškega gibanja (NRM) Museveni, ki je po zavzetju Rampale razglasil razpustitev vojaškega sveta generala Okella, je tudi v sporočilu kenijskemu predsedniku Molju zatrdil, da bodo skušah čimprej ustanoviti nacionalni svet, sestavljen iz vojakov in civilistov in iz predstavnikov vseh delov Ugande.
Yowerì Museveni je v sporočilu Molju poudaril, da odporniško gibanje spoštuje lani decembra v Nairobiju podpisani mirovni sporazum, vendar bo
njegovo uresničevanje terjalo določene spremembe. Pri tem je novi voditelj Ugande bržkone mislil na predstavnike kompromitirane vojaške oligarhije in tudi na civilne sodelavce dolgotrajne vladavine lumpenmilitariata, ki so jih sedaj z vojaško silo odstranih z oblasti.
Museveni je v govoru tujim diplomatom izjavil, da so v Ugandi v minulih 24 letih vladali »kriminalci«, obenem pa je dejal, da v deželi ne gre za etnično-tribahstična nasprotja, marveč se je Uganda znašla na robu zloma zaradi pomanjkanja dobrega vodstva in organizacije. Museveni je dejal, da bo do ustanovitve nacionalnega sveto oblast v rokah sveta odporniškega nacionalnega gibanja, medtem ko naj bi imeli v novem svetu večino civilisti (60 odstotkov mest), ostala mesta pa bodo dobili vojaki.
Iz Rampale-poročajo, da so trgovine in tržnice spet odprb, poleg tega pa so začeb delati nekateri uradi in tudi telefonske in telegrafske zveze s svetom so spet vzpostavljene. V prestolnico, ka-
mor je začela iz drugih krajev dežele prihajati tudi hrana, so se vrnili skoraj vsi prebivalci, ki so v minulih dneh zbežah, ker so se ustrašili novega nasilja vladne vojske.
V Rampali pravijo, da se je prvič po dolgih letih zgodilo, da po zamenjavi na oblasti in po spopadih med različnimi vojaškimi frakcijami ni prišlo do ropanja, plenjenja in maščevanja nad civilisti. To se je namreč ponovilo tudi po lanskem državnem udaru proti predsedniku Miltonu Obo-teju, ko je oblast prevzel vojaški svet generala Tita Okella.
Vodstvo nacionalnega odporniškega gibanja je pozvalo pripadnike ugandske ljudske osvobodilne vojske (UNLA) Tita Okella, naj se predajo in naj sodelujejo z novo oblastjo. Tuje agencije poročajo, da se je del bivše vladne vojske umaknil proti severu in severovzhodu Ugande ob meji s Sudanom, kamor se je pred sedmimi leti umaknila tudi premagana Aminova vojska.
AVGUST PUDGAR
Občutna kadrovska stiska zavira obalno kmetijstvo
Pred štirimi leti so pri Srednji pomorski in prometni šoli v Piranu odprli kmetijski oddelek. Tedanje raziskave so pokazale, da bi za načrtovani razvoj kmetijske proizvodnje potrebovali dva do tri kmetijske razrede. Namesto tega, pa je bil že zadnji vpis učencev dokaj skromen; tudi namere letošnjih o-smošolcev kažejo na manjše zanimanje za ta študij. To pa ni edina težava! Na Obali manjka tudi veliko strokovnih delavcev v celotnem agroživilstvu. To so denimo peki, mesarji, predelovalci rib in drugi. Stisko potrjujejo podatki, da v delovnih organizacijah Preskrba in Mlinotest že dalj časa niso dobili delavcev take stroke, kot bi jo potrebovali. V Drogi bi samo za enostavno reprodukcijo zaposlili po 60 novih strokovnih kadrov letno. Za obnovo približno 700 kmetij, kolikor jih je v tem prostoru, bi delo dobilo vsako leto po 20 delavcev in še bi lahko našteli.
Manjše zanimanje za vpis v kmetijski oddelek in pomanjkanje agro-živilskih delavcev, je vodilo k zadnjemu posvetu v Kopru, čeprav so razmišljanja in želje, da bi tudi v obalnem kmetijstvu stopili v korak
s časom, razmeroma stare in pogoste. Na dlani je, da bo mogoče zastavljen razvoj kmetijske proizvodnje na Obali uresničiti le z boljšo organizacijo dela in z več znanja.
Tako naj bi že v tem srednjeročnem obdobju meliorirali 1500 hektarov kmetijskih površin in jih opremili z namakalnimi sistemi; povečavah naj bi živinorejo; za obnovo vinogradov naj bi namenili 200 hektarov zemljišč, za oljčne nasade v prihodnjih petih letih 300 hektarov, dolgoročno pa 730.
S skupnimi močmi je torej nujno rešiti probleme izobraževanja strokovnih delavcev za kmetijstvo in celotno agroživilstvo. Obetavni so napori delovne organizacije Droga, ki je letos razpisala 22 kadrovskih štipendij, od teh 5 za otroke svojih kooperantov. Veliko je pričakovati tudi od odločitve, da na Obali o-mogočijo vpis v prvi letnik za različne smeri programa živilec, ti u~ čenči pa bi v drugem letniku nadaljevali šolanje v Mariboru. Temelj tako potrebnega in pomembnega je le človek oziroma vzgoja in izobraževanje takih ljudi, ki bodo znah in želeli pridelovati hrano!
MIRJAM MUŽENIČ
Maniaccovo delo »Storia del Frinii«
Nov pogled na zgodovino Furlanije
VIDEM —• Ob koncu prejšnjega leta je pri rimski založbi Newton Compton izšla Zgodovina Furlanije (Storia del Friuli) Tita Maniacca. Gre za delo, ki se bistveno razlikuje od vseh dosedanjih zgodovinskih knjig, ki so jih pripravili razni avtorji o Furlaniji. In ne samo zato, ker je Maniaccova proza po svojem pripovedništvu in po svojih posebnih ritmih odraz avtorjeve pesniške in pisateljske žilice, pač pa zato ker obravnavane teme in celotna zasnova knjige odražajo napor drugačnega pristopa k zgodovinopisju in sodobnejšega ter drugačnega tolmačenja dogajanja v Furlaniji.
Že predgovor s sklicevanjem na Pasolinija (njegov lik, kot dokazujejo pogosti citati iz njegovih poezij, se kot rdeča nit prepleta skozi vso knjigo) veliko pove o smislu dela. »Leta 1947 — pojasnjuje namreč Maniacco — je veliki poet iz Casarse zapisal: »Prišel bo vendar čas, ko se bo Furlanija zavedala, da ima neko zgodovino, neko preteklost, neko tradicijo«. Tedaj sta znana znanstvenika že objavila važna prispevka o furlanski zgodovini. Toda Pasolini je očitno mislil na nekaj drugega in zanj omenjeni knjigi nista odražali zgodovine neke narodnosti, nista bili znak in odraz prebujanja. Mimo navajanja datumov, objašnjavanja političnega in vojnega dogajanja, si je Pasolini očitno želel drugačen pristop, tak pristop, ki bi tolmačil furlanski svet, njegove občutke, njegov način življenja, njegovo originalnost ali različnost«.
Maniacco je očitno želel prehoditi tako pot. Njegovo delovno orodje so bili marksizem (Marks in Gramsci), kulturna antropologija, sodobni izsledki o materialni kulturi in o podrejenih slojih, ki izhajajo iz francoske šole Annales in ki so korenito prenovili zgodovinopisje. Od tod poglavja o furlanski mitologiji in o tipologiji hiše, od tod pozornost za okolje in za pridelke, od tod poglavje
»Dodatni pripomoček zemlji: kmet«, od tod poglavje o kmečkih uporih, ki dvigajo kmete na raven protagonistov zgodovine.
Maniaccovo delo torej v veliko večji meri upošteva sinhroničnost (torej konstante in globoke družbene strukture) kot pa diahroničnost (to je pozornost bolj površno, za razplet dogodkov). Zakoreninjene strukture, ki jih avtor obravnava in obelodani so konservatorizem Furlanov, dolgo obdobje fevdalizma, dejstvo, da je intelektualno vlogo imela skoraj izključno duhovščina, odsotnost ali skoraj buržoazije, pasivnost ljudskih množic, privrženost lastnemu jeziku in tradicijam.
Zasnova knjige je s tega vidika inovatorska, prav zato pa zahtevna in rezultat ne odraža vselej dejanskih namenov in zastavljenih ciljev. Misel ni vselej jasna, zlasti za nefurlanskega bralca, nov pristop se večkrat ustavlja pri citatu in ni konkretno uveljavljen. S tega vidika se pozna, da je Maniacco bolj pisatelj in pesnik kot pa zgodovinar. Vendar ta protislovja bi lahko tolmačili tudi v pozitivnem smislu in Maniaccovo delo je odraz dinamičnosti furlanske kulture. Kot naglasa avtor v zadnjih poglavjih svoje zgodovine, če dolga stoletja noben dogodek ni bistveno spremenil družbene strukture, dejavnost katoliških in socialističnih organizacij v prejšnjem in v tem stoletju, odporništvo, gospodarski vzpon, uveljavitev potrošniške družbe in množičnih medijev, potres in popotresna obnova, so v dobrem in v slabem, spremenili in še spreminjajo Furlanijo. Ob tem pa velja omeniti še eno dejstvo: Maniaccova knjiga je prva, ki je izšla v založbi neke vsedržavne družbe, ki nima svojega sedeža v deželi: tudi to je odraz novega obdobja, odraz dejstva, da je Furlanija le prišla v drugačen okvir.
ROBERTO PUSIOL
Predstavniki rižanskega vodovoda opozarjajo na »suho« bodočnost
Vojaško letalo strmoglavilo v bližini Marana Lagunare
KOPER — »Očitno je, da se na o-bali mnogi še vodno premalo zavedajo resnosti problemov, predvsem pia posledic zaradi morebitnega pomanjkanja vode,« so na nedavnem piogo-voru z novinarji piaudarjah tako predstavniki rižanskega vodovoda kot obalne SIS za vodno oskrbo.
Plan razvoja vodne oskrbe za obdobje do 1990. leta še ni sprejet, še pred sprejetjem pa ga na dokaj majave temelje postavlja pio občinah različen pristop do zagotavljanja sredstev za uresničevanje planskih načrtov. Tako, denimo, v koprski občini piredvidevajo, da naj b.i po zaključnih računih za gradnjo vodovodnega omrežja ozdi (organizacije združenega dela) pxri-spevah po 2 odstotka iz čistega dohodka, v izolski in piranski p>a px> 1,5 odstotka.
V minulem srednjeročnem obdobju so pri sisu za oskrbo z vodo zbrali le 51 odstotkov sredstev, ki naj bi jih ozdi prispievah v višini enega odstotka °d bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka, dobih so le 76 odstotkov sredstev, ki naj bi se zbrala iz enodnevnih zaslužkov delavcev; slednji oaj bi delali dan v letu px>sebej za to, da bodo prispevali denar za graditev višinskega vodovoda. Skratka, doseda-nji, pa tudi bodoči, način zbiranja sredstev ni tako trden, da bi planerji lahko rekli: denarno osnovo za planiranje imamo. Zaenkrat namreč še vcd-no ni znano, kako bodo v ozdih reagirali na predlog spiorazuma, pio katerem naj bi namensko za zagotavljale novih vodnih virov ozdi združe-vali sredstva glede na porabo vode ‘n uspješnost poslovanja. Dejstvo je namreč, da so v zagotavljanje novih vodnih virov po cenah iz konca 1985.
leta pjotrebne kar 3,3 milijarde dinarjev. S tem naj bi zgradih prvi del nove vodarne, obnovili staro, zgradili novo čistilno napravo in iz izvirov za sedanjim naravnim izvirom Rižane lahko črpali vsega okrog 600 litrov v sekundi. Tolikšne so namreč z raziskavami ugotovljene (odkrite) količine vode na območju izvira Rižane. Ta količina vode bi zadoščala za pokritje pjotreb tudi px> letu 1990, tja do leta 1995, ko bodo dobave vode s Hrvaške pričele usihati. Ne gre namreč prezreti, da zdaj obalno območje s Hrvaške (iz Gradol in sečoveljskega vira, ki je na hrvaški strani) dobiva okrog 300 litrov v sekundi in da se bodo dobave te vode p» letu 1995 pričele zmanjševati. Ob tem je seveda Ireba upoštevati tudi to, da bo pjoraba naraščala in da bo 1995 leta znašala
ILIRSKA BISTRICA — Konec pirejš-njega tedna se je v Ilirski Bistrici mudilo veččlansko predstavništvo Koordinacijskega odbora mladih komunistov zahodnega Krasa, v katerem so bili mladi iz vseh občin, ki so zastopane v odboru. Med svojim obiskom se je zastopmištvo srečalo s tamkajšnjimi predstavniki občinske konferm-
Darujte v sklad
MITJE ČUKA
že od 700 do 800 litrov vode v sekundi, torej več kot bo vode v resnici na voljo.
Deset let oziroma leto 1995 se mar-uikomu zdi še dokaj oddaljeno, tistim, ki se resneje '■ ukvarjajo z vodno 0-skrbo p«a ne. Zato opozarjajo, pripravljajo načrte, raziskujejo (doslej u-epešno) in prepričujejo potrošnike, da brez vode razvoj ni mogoč. Marsikdaj vse to izpade kot jalov trud, saj je vode trenutno še dovolj. Če bo prevladala ta logika, potem bodo na obali probleme učinkoviteje pričeli reševati šele, ko bodo žejni, ko bodo turisti slani, ko bodo nekateri stroji stali... to bo pa že prepxizno, mnogo bolj boleče kot danes pričeti z združevanjem sredstev za zagotovitev vsaj dela pjotrebne vode.
DUŠAN GRČA
ce ZSMS, obenem pa se je udeležilo seminarja, ki ga je omenjena organizacija priredila v zvezi s pripravami za bližnji kongres ZSMS,
Naj omenimo, da je srečanje spjadalo v okvir stikov, ki jih obe strani že več let imata; p>rve vezi so na pjobudo nekaterih zahodnokraških krožkov ZK MI bile vzpostavljene že pred pjetimi leti, sedaj pa kaže, da se stiki utrjujejo, saj bo delegacija Koordinacijskega odbora čez nekaj dni zopjet odpjo-tovala v Ilirsko Bistrico, tokrat na oraznevanja dneva slovenske kulture.
MARANO LAGUNARE — Včeraj dopoldan, približno ob 11. uri je pri kraju Marano Lagunare strmoglavilo vojaško letalo tipja E 104. Upravljal ga je 34-letni major Pasqualino Gorga, ki je v nesreči izgubil življenje.
Gorga je bil izkušen pilot, ki je do marca leta 1985 letel v sestavu letalske akrobatske skupine »Frecce tricolori«. To vsedržavno letalsko skupino je pustil, ko so ga premestili v vojaško letalsko bazo v kraju Villafranca puri Veroni. V neposredni bližini Villafrance se nahaja tudi vojaška baza, v kateri je Gorga stanoval z ženo.
Včeraj zjutraj so major Gorga in drugi dve letali vzleteli z vojaškega letališča v Villafranci. Leteli so v smeri Padova - Marano Lagunare -
Lignano Sabbiadoro. Ko so bili že v bližini kraja Marano Lagunare, je major Gorga pričel preusmerjati letala. S svojim letalom se je pomaknil v stran in tako nakazal novo smer. Pri tem je verjetno izgubil nadzorstvo nad letalom, ki je začelo naglo padati. Gorga je skušal zasilno pristati, kar pa se mu ni pjosrečilo. Letalo se je raztreščilo k tlom in takoj zatem eksplodiralo.
Na kraj nesreče, morski kanal pri Madonnini, ki je v zračni črti oddaljen približno en kilometer od Marana Lagunare, so nemudoma z- dvema izvidnicama pripluli karabinjerji iz Gradeža in San Giorgia di Nogaro, ter dva helikopterja iz Vidma. Posmrtne ostanke pilota so prepjeljali v mrtvašnico Marana, kjer bodo verjetno že jutri izvedli obdukcijo.
PREDNAROČNINA
za
primorski dnevnik
ZA LETO 1986
Plačilo do 31. januarja
CELOLETNA.......... 90.000 lir (+ 500 lir kolka)
MESEČNA............ 12.000 lir
Po 31. januarju bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. PLAČILA SPREJEMAJO:
Uprava v Trstu in Gorici
Raznašalci Primorskega dnevnika
Pošta: tekoči račun ZTT 13512348
Vsi slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem
Mladi tržaški komunisti na obisku v Ilirski Bistrici
----Marita Waltritsch ----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
49.
V Pemvi je bila dvorazrednica s 127 učenci. Učila sta Leopold Reja in Cecilija Fajgelj. -Kar štiri razide je imela slovenska šola v Podgori. Učencev je bilo 172. Poučevali so Josip Budal, Emilija Klančič, Zora čuk in Roza Novine. V Rupi je bila enorazred-bica s 56 učenci in dvema učiteljema: Antonom Fer-latom in Lado Ferlatovo. V Sovodnjah je bila dvo-Dtórednica s 131 učenci. Za učitelja sta bila Josip ^ajec in Ernesta Blažiča. Na Vrhu je bila enoraz-rednica s 43 učenci, za učitelja je bil Avgust Lestan.
Nimamo v tej publikaciji podatkov za Doberdob bi Jamlje, kajti, kot že povedano, ti dve šoli sta spadali v šolski okraj Gradišče ob Soči. V »Ročnem ^Pisniku« pa ni podatkov o šolah v tem okraju.
Očitno gre za pozabljivost.
* * *
Fašisti so v vsej državi prevzeli oblast konec ok-tobra 1928. še pred pohodom na Rim so iz večine
županstev v takratni Julijski Benečiji ter Furlaniji izgnali komunistične ter socialistične župane, razdejali so sedeže sindikatov ter obeh levičarskih strank. Podobno so ravnali tudi v slovenski okolici Trsta ter v Istri. Na Goriškem, če izvzamemo njihovo divjanje po razdejanju vrh Krna, kjer je bil poleti 1922 uničen spomenik alpincem, padlim med prvo svetovno vojno, ni bilo dotlej hujših primerov nasilja.
T0 so fašisti izvajali predvsem na tržiškem območju in še v marsikaterem drugem kraju v neposredni bližini Gorice, kjer so iz županstev izgnali komunistične oziroma socialistične župane. Po prevzemu oblasti pa so, že v prvi polovici leta 1923 izgnali iz županstev še ljudske (katoliške) župane ter tiste drugih meščanskih strank, ki se jim niso hoteli udinjati, časopisne kronike goriških ter še zlasti furlanskih časopisov so polne takih vesti.
Fašistom upravna razdelitev anektirane Julijske Benečije ni dala spati. Ta je bila še vedno razdeljena tako kot v avstrijskih časih. Mesto Trst z neposredno okolico, t.j. s kraji, ki sodijo še danes v tržaško občino. Goriška pokrajina. Istrska pokrajina. Naziv dežela so po novem spremenili v pokrajina. Istra je imela takrat središče v Poreču. Priključili so ji tudi Reko, ki je dotlej sodila v Ogrsko državo. Predvojni Goriški (ta je obsegala vso goriško okolico tja do Ajdovščine, Sežanski okraj tja do Istre, Tolminski okraj do vključno Cerkna in Bovca, ter okraj Gradišče ob Soči s Tržičem, Gradežem, červinjanom, Oglejem in Krminom) so pri-
ključili tudi Kanalsko dolino od Tablja do nove meje (ti kraji so pred vojno sodili v Koroško deželo) ter tiste predele dežele Kranjske, ki so bili priključeni I-taliji. To so bili okraji Idrija, Postojna, Vipava, Ilirska Bistrica in Senožeče. V teh je bilo prebivalstvo v celoti slovensko, y Kanalski dolini pa delno slovensko, delno nemško. Jasno je bilo, da je to še povečalo slovensko večino v Goriški pokrajini, saj je že pred vojno bila v njej slovenska večina kar d ve tre tj inska. Že res, da so takoj po vojni številni Slovenci iz Gorice ostali na ozemlju nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev, in da mnoge italijanska vojaška oblast ni pustila nazaj v zasedene kraje. Vendar pa je večina prebivalstva takratne Goriške bila slovenska. To se je pokazalo na prvih političnih volitvah po aneksiji, ki so bile v začetku leta 1921. Takrat je Goriška pokrajina poslala v rimsko poslansko zbornico pet poslancev. Kar štirje so pripadali jugoslovanskemu bloku: to so bili Josip Vilfan, Karel Podgornik, Virgilij šček in Josip Lavrenčič. Izvoljen je bil le en poslanec italijanske narodnosti in sicer komunist Giuseppe Tuntar. Komunisti so med furlanskim prebivalstvom pobrali večji del dediščine predvojnih Faiduttijevih katoličanov. Druge stranke vsedržavnega značaja so dobile premalo glasov, da bi izvolile svojega poslanca. Docela so pogoreli fašisti in nacionalisti združeni v nacionalnem bloku, ki so dobili na Goriškem relativno večino le v dveh občinah: Gorici in Foljanu. Povsod so bili poraženi. To je fašiste seveda razkačilo.
Z enotnim sklicem federacije CGIL-CISL-UIL
Danes stavka delavcev Aquile in podjetij z državno udeležbo
Tajništvo enotne pokrajinske Meracije CGIL-CISL-UIL se je sestalo za pregled priprav na današnjo stavko delavcev v podjetjih z državno udeležbo in v rafineriji Total, hkrati pa je razpravljalo o zadnjem srečanju s predstavniki družbe Finmare in o sprejetju paketa za Trst in Gorico.
Glede današnje stavke so navzoči še enkrat poudarih njen značaj jasnega odgovora na neuspeli izid srečanja pri predsedstvu vlade 7. januarja, o katerem so delavci že razpravljali na skupščinah, ki so jih imeli v pripravo na stavko. Danes ob 9. uri se bodo stavkajoči zbrali na Šentjakobskem trgu, od koder bodo v sprevodu krenili na Goldonijev trg in tam ob 10.30 zaključili manifestar cijo z zborovanjem.
O pakdtu so se udeleženci sestanka dogovorili, da ga bodo podrobno preučili na posebnem srečanju 4. februarja, zato so večji del razprave posvetih problemom Tržaškega Lloyda. Glede pripravljenosti družbe Friulia in nekaterih zasebnikov, da bi kot delničarji vstopili v družbo, se je pokrajinska enotna sindikalna federacija izrazila kritično zlasti zaradi metode, s katero so se vprašanja lotile deželna in krajevne uprave, pa tudi sami zasebni podjetniki. S predlogom namreč sploh niso seznanili sindikalnih organizacij, s katerimi bi morah podrobno preveriti tako vsebino, kot predvsem skladnost pobude s temeljnimi cilji, na katerih potekajo pogajanja z IRI in z vlado. Sindikati zato zahtevajo nujno srečanje vseh zainteresiranih strani, hkrati pa izražajo prvo pozitivno oceno dejstva, da smo končno vendarle priča konkretnega in konstruktivnega zadržanja krajevnega podjetništva, Id je bilo doslej ob odprtih vprašanjih povsem odsotno.
Sindikati pa k temu dodajajo, da bi to pripravljenost morali drugače usmeriti in sicer predvsem v povečanje prometa, s posegi na preostale transportne sektorje. Vprašanje razvoja Tržaškega Lloyda je namreč tesno povezano z razvojem javne vloge brodovja in njegove uporabe na Jadranu. To pa je seveda problem vsedržavne politike prevozov, kjer se improvizirane bližnjice le težko predstavljajo kot pametna in ustrezne rešitve.
V tem smislu sindikati pozivajo deželo, zasebnike, Lloyd in IRI, naj si prizadevajo — tudi z ustanavljanjem novih družb — za pridobitev novega blaga m novih trgov. Enotno tajništvo CGIL-CISL-UIL pa bo na teh temeljih sprožilo ostro soočanje s krajevnimi upravami in z javnimi in zasebnimi delodajalci.
KPI načelno ne nasprotuje vstopu zasebnega kapitala v Tržaški Lloyd
Spor okrog vloge ustanove IRI v Julijski krajini je prešel v odločilno fazo, vlada pa mora končno prevzeti nase vso odgovornost za izbire gospodarske politike tega območja v krizi. Pomena novega zakona o olajšavah za vlaganja in zaposlovanje v Trstu in Gorici (paket) ne sme izvotliti pomanjkanje ustreznih ministrskih izbir, tako glede državnih udeležb, kot glede transporta, zunanje trgovine, industrije in znanstvenega raziskovanja. Tako je v uvodu včerajšnje tiskovne konference o stališčih KPI do prihodnosti Tržaškega Lloyda dejal pokrajinski tajnik, Ugo Poli.
Komunisti so se že pred časom zavzeli za priznanje operativne avtonomije v postopku prestrukturiranja in racionalizacije podjetij v lasti Finmare, tudi z namenom, da bi zaščitili italijansko prisotnost v jadranskem pomorskem prometu, z ustreznimi spremembami vladnega zakonskega osnutka o normah za prestrukturiranje javnega brodovja. Po januarskih srečanjih s predstavniki predsedstva vlade, IRI in Finmare, pa so komunisti oblikovah naslednja stališča, ki jih bomo strnjeno razčlenili.
V prvi vrsti so prepričani, da brez odobritve zakonskega osnutka št. 149 o normah za preureditev javnega brodovja (se pravi tistega v rokah Finmare), ki ga trenutno obravnavajo v senatu, ne bo prihodnosti za nobeno od družb prvenstvenega vsedržavnega pomena. Interesi zasebnih ladjar-
jev namreč že mesece preprečujejo, da bi država opravila svojo strateško izbiro v korist prisotnosti italijanske zastave v pomorskem prometu in torej za soočanje z mednarodno konkurenco na tem sektorju, v bran italijanske avtonomije.
Drugič, komunisti opozarjajo, da Finmare že izvaja svoje restruktura-cijske načrte, ne da bi kdajkoli objavila njihovo vsebino. Nujen je zato poseg sindikatov za preveritev ekonomskih učinkov in zaposlitvenih krčenj ter za zagotovitev razvoja, proti usmerjenosti v sanacijo, temelječo le na ukinjanju pomorskih linij. KPI poleg tega poudarja nujnost preverjanja že doseženih rezultatov in zavrača vsakršne operacije organizacijskega inženirstva, ki bi spravile pod vprašaj avtonomno vlogo treh družb prvenstveno vsedržavnega interesa. V tem okviru je treba zaščititi in pri: znati trgovsko, tehnično in profesionalno raven Tržaškega Lloyda, ki predstavlja temeljni del javne prisotnosti v pomorskem sektorju. Pri tem komunisti dodajajo kritiko na račun deželnega odbora, ki da je šel na pogovore s predstavniki Finmare izključno s političnimi argumenti.
KPI tudi zavrača vsak kampanhi-zem, saj mora Lloyd ostati vehka družba vsedržavnega pomena. Glede vstopa zasebnih podjetnikov med delničarje pa ugotavlja, da gre za novost v obnašanju tržaških industrij-cev, ki pa je hkrati zakonski pogoj
za pristop družbe Friuha. KPI v tej zvezi nima ideoloških predsodkov, vendar opozarja na nekatere pogoje in nevarnosti. V prvi vrsti je treba ugotoviti finančne zmožnosti zasebnega kapitala, tudi zato, da bi preprečili špekulacije v zvezi z dostopom do javnih skladov iz novega zakona o brodovju. Drugič, določiti je treba globalni finančni poseg Friuhe v tržaška podjetja, koder je bila družba že leta povsem odsotna. Zelo pomembno bo tudi preprečiti, da bi v ta namen izkoriščah javna sredstva iz paketa za Trst ah da bi Lloyd omejih na družbo krajevnega pomena. Povrhu pa bo potrebno prej ugotoviti, kakšne namene ima zasebni kapital v zvezi z zaposlitveno ravnijo.
Na temelju Vseh teh ugotovitev KPI meni, da obstanek in razvoj vloge jadranske pomorske poti in tržaškega pristanišča v okviru italijanske pro-metno-transportne pohtike, zahteva prizadevanja v smeri razširitve zunanjetrgovinske in transportne dejavnosti tudi proti deželam SEV, s čimer bi ovrednotih mednarodno in evropsko vlogo Trsta in dežele. Hkrati pa je nujno zagotoviti ustrezno izrabo javnih investicij sklada FIO za zgodovinska pristanišča, in torej tudi za tržaško, ter prioritetno obvezo tržaških in deželnih gospodarstvenikov, da bodo uporabljali tržaško pristanišče in Lloydove prevoze v svojem poslovanju. (vb)
S ponedeljkove seje pokrajinskega sveta
Slovenščina (tokrat slovenska glasba) vedno trn v peti za predstavnike liste
Zanimivi pobudi pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave
Vabilo v svet gledališča in filma tržaški mladini
Konec tega meseca zapade rok za predložitev prošenj na pokrajinsko u-pravo za prejem finančnih prispevkov, ki jih nato pokrajina porazdeljuje raznim kulturnim ustanovam za svoje dejavnosti na osnovi deželnega zakona 68-81. Prošnje za prispevke lahko vložijo tudi občinske uprave in tudi sama pokrajina za pobude, ki jih nameravajo izpeljati v teku letošnjega leta.
In prav s tem deželnim zakonom, oziroma s prošnjo za prispevek, je bil povezan tudi sklep, ki ga je odbornik Harej predložil na ponedeljkovi pokrajinski seji. Predlagal je, da bi pokrajinska uprava zaprosila za prispevek v višini 24 milijonov lir, da bi tudi letos priredila ciklus koncertov, kot novembra lani, ker so pač poželi precejšen uspeh. Njegov predlog je bil sicer sprejet s široko večino glasov (proti so glasovah le misovci in svetovalka TpT Paludetto, ki sicer skoraj vedno glasuje v nasprotju z listarsko svetovalsko skupino) z nekaterimi popravki, ki jih je na osnovi določenih »pomislekov« ne samo LpT ampak tudi iz vrst KD (da ne govorimo o MSI) predlagal predsednik Marchio.
Kje je pravzaprav tičalo jabolko spora? Predstavljal ga je program koncertov, ker je bil pač lanski tako sestavljen, da je na njem nastopilo precejšnje število slovenskih zborov in vokalnih skupin. Tega ni sicer nihče omenil med razpravo, vendar pa je bila prav sestava programa glavna sporna točka. Predvsem Listo za Trst je ta program
najbolj zaskrbljal, saj, kakor smo izvedeli, je bila pokrajinska svetovalska skupina deležna ostrih napadov s strani vodstva liste zaradi lanskega pretežno »slovenskega« programa koncertov.
Pri tem naj odpremo še kratek oklepaj: na dnevnem redu ponedeljkove seje je bil tudi sklep, na osnovi katerega bi pokrajinska uprava morala izplačati stroške le za lanske koncerte, vendar pa je bil prav zaradi tega nasprotovanja liste odložen z dnevnega reda.
Kot rečeno je bil sklep za vložitev prošnje za priredbo štirih koncertov komorne glasbe tržaških avtorjev, sprejet s popravkom, da bo o programu najprej sklepala pristojna pokrajinska komisija in nato pokrajinski svet.
Sicer pa je bila ponedeljkova seja posvečena vrsti vprašanj upravnega
značaja. Na začetku se je komunistični svetovalec Spadaro spomnil pred kratkim preminulega zgodovinarja Ernesta Sestana, predsednik Marchio pa je govoril o gospodarskem položaju na Tržaškem, oziroma o ukrepih, ki so bih sedaj sprejeti (o paketu) in o pobudah in stanju pogajanj za reševanje gospodarske krize. -Potem ko se je zahvalil tržaškim parlamentarcem za delo, ki so ga opravili v parlamentu in evropskem parlamentarcu Rossettiju za njegova prizadevanja v Strasbourgu, je Marchio tudi podprl današnjo stavko, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza v zvezi z zadevo Total in s potekom pogajanj z družbo IRI. Skupščino je tudi seznanil, da' bo pokrajina v petek prijela od deželne uprave študijo, ki so jo pripravili izvedenci o uresničljivosti termoelektrarne na premog v Miljah.
Tržaška pokrajina je podprla dve zanimivi pobudi kulturnega značaja, ki sta namenjeni mladim. V sodelovanju z ljudskim gledališčem La Contrada bo nudila mladim od 15. do 24. leta starosti po znižani ceni tisoč a-bonmajev, s katerimi si bodo le-ti lahka ogledah štiri od osem iger na izbiro. V sodelovanju s kinoklubom Cappeha Underground in z Zvezo slovenskih kulturnih društev pa bo nudila šolam možnost, da predvajajo učencem oz. dijakom sto filmov iz filmskega arhiva Cappehe, ki daje na razpolago več kot 2 tisoč naslovov.
Kot je na včerajšnji predstavitvi dejal pokrajinski odbornik za šolstvo, poklicno izobraževanje in mladinsko problematiko Manfredi Podllucci, sta pobudi izraz posebne pozornosti, ki jo pokrajinska uprava posveča mladim. Pri tem uprava skuša ravnati sistematično. Opira se predvsem na izsledke raziskav o tržaški mladini, Id sta ju po njenem naročilu izvedla raziskovalni center CENSIS iz Rima in Tržaška univerza. Ti raziskavi sta med drugim pokazali, da si tržaška mladina žeh novih možnosti kulturnega udejstvovanja ter da pogreša tesnejšo povezavo med šolo in izven-šolskimi kulturnimi dejavnostmi. Prav tej potrebi pokrajinska uprava skuša priti naproti s pobudama, ki bosta mladini nudili možnost, da se tudi prek šolskih struktur približa svetu gledališča in filma.
Prek »Vabila v gledališče 1986«, kot je ime pobudi ljudskega gledališča La Contrada, si bodo mladi lahko o-gledali v gledališču Cristallo nekaj starejših in sodobnejših del, ki sodijo v svetovno dramsko zakladnico. Od 30. januarja do 2. februarja bo skupi-
na Cooperativa Attori e Tecnici predstavila igro Michaela Frayna Hrup za odrom; od 13. od 16. februarja bodo na sporedu Pirandellove Enodejanke v izvedbi skupine La Bottega dell’Attore; od 20. do 23. februarja bo nastopala Compagnia della Log-getta gledališkega središča iz Brescie z igro Johna Osboma Jezno pomni; od 6. do 9. marca bo na sporedu Deus ex machina Woodyja Allena v izvedbi skupine Festa mobile; od 13. do 16. marca bo Teatro Pubblico Pugliese predstavil Prerojenje Itala Sve-va; od 10. do 13. aprila si bo mogoče ogledati Prijatelje Arnolda We-skerja v izvedbi skupine I racconti inquieti; ljudsko gledališče La Contrada bo nastopalo od 15. do 20. aprila z igro Petra Turrinija Dunajski tango; od 29. aprila do 4. maja pa bo Teatro Regionale Toscano predstavil Machiavellijevo Clizio. Poleg štirih od naštetih predstav se bo mogoče udeležiti z abonmajem, ki bo mladim od 15. do 24. leta na voljo za 12 tisoč lir, tudi predavanje o dramatiki Itala Sveva in o italijanski »commedii dell’arte«, ki ju bosta imela gledališčnika Gianni Fenzi in Nico Pepe. Na račun »Vabila v gledališče 1986«, ki je vsekakor zanimiva pobuda, naj nam bo dovoljena pripomba, ki smo jo sicer že izrekli na včerajšnji predstavitvi. Obžalujemo, da v repertoarju, v katerem se pojavljajo tudi imena sodobnih angleških, ameriških in avstrijskih dramatikov, ni našlo mesta delo, ki bi lahko mlade tržaške gledalce opozorilo na slovensko gledališko produkcijo. To možnost bi bilo treba upoštevati vsaj v bodočih izvedbah te prireditve, če bo seveda do njih prišlo.
Zdaj pa še nekaj podatkov o filmih iz arhiva Cappelle Underground, ki si jih bo tržaška šolska mladina lahko ogledala zastonj v svojih šolah. Kot že rečeno, je na izbiro nad 2 tisoč naslovov. Gre za celovečerne filme, tudi v originalnih jezikih, za znanstvene in dokumentarne filme ter za filme, v katerih so posneti koncerti in baleti. Na voljo je tudi kakih 40 slovenskih filmov. Pisne tehnične' predstavitve filmov bodo v italijanščini in slovenščini, na željo posameznih šol pa bo vodstvo kinokluba nudilo izvedence, ki bodo izbrane filme predstavili po šolah. Seveda bo vodstvo nudilo šolam tudi pomoč pri izbiranju naslovov.
• V zvezi z našim poročilom s srečanja VZPI-ANPI v Križu smo dolžni pojasnilo, da bo kriška sekcija podelila pokal na smučarskem tekmovanju za pokal Skdanc, ki ga prireja ŠD Mladina, (jk)
® Tržaška občina obvešča nabiralce gob, naj predložijo prošnjo za nabiranje gob v letošnjem letu. Prošnjo lahko predloži vsak zase ali preko druge osebe. Oddati jo je treba občinskemu protokolarnemu uradu, ki jo bo oštevilčil po redu predložitve. Vsakdo lahko predloži največ eno prošnjo.
Sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi šolarji
Sneguljčica danes v Kulturnem domu
Danes se bodo v Kulturnem domu zvrstile predstave baletne pravljice »Sneguljčica in sedem palčkov«, ki jo izvajajo šolarji in dijaki slovenskih in italijanskih mestnih šol v sodelovanju s slovenskim dijaškim domom »Srečko Kosovel«. Kot smo že poročali, je umetniški vodja animiranega baleta Joža Komljenovič, član reškega pionirskega gledališča. Predpremiera bo na sporedu ob 9.30, premiera pa ob 11. uri. Ob 14.30 in ob 16.30 bosta na vrsti popoldanski predstavi. Na ogled baletne pravljice o Sneguljčici so vabljene šole, starši in vsi, ki jim je spontani otroški živžav všeč.
Ob navzočnosti ministra Signorileja
MARCA V TRSTU DEŽELNA KONFERENCA O PREVOZIH
Deželna konferenca o prevozih bo 20. in 21. marca v Trstu, udeležil pa se je bo tudi minister za-prevoze Signorile. Glavni cilj konference bo proučiti in odobriti tako imenovani »integralni načrt za prevoze v deželi Furlaniji - Julijski krajini v perspektivi leta 2000«. Zasedanje je bilo svoj čas predvideno za zadnje dni januarja ali začetek februarja, do preložitve pa je prišlo na prošnjo samega ministra, ki se je obvezal z deželno upravo, da se bo udeležil prvega dne zasedanja.
Te vesti je posredoval deželni odbornik za prevoze Di Benedetto na Včerajšnjem pripravljalnem srečanju, ki so se ga med drugim u-deležili predsednik deželne Unionca-mere Bravo, evropski poslanec Rossetti kot edini italijanski zastopnik v evropski komisiji za prevoze, pred-
stavniki deželnih gospodarskih in družbenih sil, sindikalnih organizacij, ANAS, državnih železnic, civilnega letalstva, tržaške univerze ter inštituta za proučevanje prevozov Di Benedetto je ob tej priložnosti poudaril pomen konference še posebno na dejstvo, da dežela nasprotuje izbiram, ki jih vsebuje vsedr-žavm splošni načrt za prevoze Zasedanje bo v kongresnem centru na pomorski postaji ter bo trajal dva dni. Prvi dan bodo ob udeležbi ministra Signorileja v jutranjih u-rah na vrsti glavna poročila in splošna razprava, popoldne pa bo govor predvsem o infrastrukturah. Drugi dan bo delo potekalo na dveh ločenih zasedanjih, od katerih bo prvo posvečeno krajevnim javnim prevozom, drugo pa blagovnemu transportu.
V DSI predstavitev Jezove knjige spominov na taborišče
Delo je predstavil pisatelj Boris Pahor
Pisatelj Boris Pahor je na ponedeljkovem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev predstavil knjigo prijatelja Franca Jeze — »Spomini na taborišče«, ki je izšla v knjižni zbirki goriške Mohorjeve družbe za leto 1986. Izdaja je brošurna, na belih platnicah pa so narisane tri vrste bodeče žice. Pri predstavitvi dela se je Pahor zaustavil predvsem pri vsestranskih literarnih in človeških odlikah tega dela.
Franc Jeza se je v svoji knjigi izkazal za izredno plemenitega človeka. O grozovitih dogodkih piše odmaknjeno. Nikjer ni zaslediti očitkov, mržnje ali sovraštva do Nemcev, kar je prav čudno, saj je knjiga nastala takoj po koncu vojne, ko se rane in spomini še niso prav zacelili. Avtor podaja vse tragične podobe z neverjetno lahkoto, »kot da bi se s pere-
som, komaj dotikal papirja«. Knjigi Se odlikuje po svoji psihološki poglo blj&nosti. Jezik je tekoč, mehak, ka' dokazuje, da je bil Jeza talentiran pi satelj. Javnost pozna tega avtorji predvsem kot dobrega publicista ii kritika. Prav gotovo bi bil zasluži priznanje, da bi knjiga izšla, ko ji bil še živ. Vsebina pa bi bila prat gotovo vredna boljše izdaje, kot ji brošura.
Ob predstavitvi knjige je Boris Pa hor skoro neopazno prešel v opisova nje lastnih doživetij in grozot, ki si se takrat dogajale v taboriščih smrti Ob tem je številna publika zadrževa la dih, saj so bile stvari, ki so se do gajale pred pičlimi štiridesetimi leti za marsikoga, predvsem pa za mlaj še poslušalce, nepojmljivo pričevanji o človeški okrutnosti.. .
HJ
Celodnevni protest oklicali C G IL, C/SL, UIL in SSŠ
Naroči se na Primorski!
Včeraj okrnjen pouk na šolah zaradi stavke šolskega osebja
Včerajšnja vsedržavna celodnevna stavka šolnikov, ki so jo oklicali šolski sindikati CGIL, CISL, UIL in kateri se je pridružil tudi Sindikat slovenske šole, je žela na Tržaškem le delen uspeh. Organizatorji protestne akcije so skušali za en dan prekiniti pouk na šolah vseh vrst in stopenj, da bi tako konkretno opozorili na vsa nerešena vprašanja, s katerimi se morajo šolniki tačas soočati na svojih delovnih mestih. Kljub temu, da je bila na nekaterih šolah udeležba pri stavki skorajda stoodstotna, pa so na drugih tudi včeraj imeli reden ali deloma okrnjen pouk. Pri tem je treba upoštevati, da se je stavki odzval visok odstotek rednih učiteljev in profesorjev, medtem ko je bil odziv suplentov na stavko manjši. Na nekaterih šolah so tako prav s suplenti zapolnili »luknje« stavkajo-
čih rednih učiteljev in profesorjev in »izpeljali« kolikor toliko reden pouk.
Na slovenskih osnovnih šolah se je udeležilo stavke veliko število učiteljev. Vse šole svetoivanskega ravnateljstva niso imele pouka. Prav tako je bil zaprt lonjerski državni o-troški vrtec, medtem ko je državni vrtec v Barko vi j ah redno deloval. V nabrežinskem didaktičnem ravnateljstvu je imela pouk le šola v Briščkih in deloma (en razred) šola v Nabrežini. V Saležu so se sicer učitelji in učenci zjutraj predstavili pred šolo, ki pa je bila zaprta. Od šol openskega didaktičnega ravnateljstva sta imeli delno pouk le šola na Proseku in šola na Repentabru. Večina vrtcev je bila zaprta. V dolinskem didaktičnem ravnateljstvu so imeli delno pouk le v MačkoJjah (od 40 šolnikov
se le dva nista udeležila stavke). Od šestih državnih vrtcev tega ravnateljstva sta bila zaprta le dva.
Na nižjih srednjih šolah Gregorčič v Nabrežini in Kosovel na Opčinah ni bilo pouka. Na nižji srednji šoli Cankar pri Sv. Jakobu so imeli le nekateri razredi nekaj ur pouka (na tej šoli se je odzvalo stavki približno 70 odstotkov šolnikov). Na šoli Gruden v Nabrežini je imel le en razred popoln pouk, nekateri razredi pa okrnjenega. Na tej šoli se je udeležilo stavke 83 odstotkov stalnih profesorjev in 20 odstotkov nestalnega osebja. Na šoli Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu ni bilo pouka, pač pa so imeli na oddelku pri Katinari reden pouk. Podobno je bilo tudi na šoli Levstik: na Proseku ni bilo pouka, oddeljeni razredi v Križu pa so imeli pouk.
Na višjih srednjih šolah je popolnoma odpadel pouk na znanstvenem in klasičnem liceju Prešeren. Na učiteljišču Slomšek je večina stalnih profesorjev stavkala, suplenti pa so bili v glavnem prisotni. Pouk je bil zato na tej šoli okrnjen. Na poklicnem zavodu Stefan je bila večina profesorjev prisotnih; dijaki so se sicer zjutraj zbrali pred šolo, nato pa jo odmahali domov. Na trgovskem tehničnem zavodu Zois je bil reden pouk (odpadla je le šesta učna ura), le v 2 A razredu ni bilo pouka zaradi odsotnosti profesorjev in dijakov.
Javna skupščina šolnikov, dijakov in staršev
Predstavniki šolskih sindikatov CGIL, CISL, UIL so v ponedeljek zvečer na javni skupščini v prostorih italijanskega klasičnega liceja Petrarca obrazložili zakaj so se odločili za včerajšnjo celodnevno stavko. Na skupščini so želeli organizatorji vzpostaviti globlji stik med šolniki, dijaki in starši, to je med tistimi komponentami, ki so neposredno in posredno vezane na šolsko dejavnost. Namera jim je le delno uspela, saj je bil odziv na skupščino ne preveč ohrabrujoč za temeljitejšo razpravo o vseh odprtih vprašanjih italijanskega šolstva.
Do izraza je prišla tako potreba po večji povezanosti med šolskimi komponentami; le na ta način bo nato mogoče pripraviti akcije, ki bi bile res učinkovite, je bilo poudarjeno na skupščini. Za takšno sodelovanje so se med drugimi izrekli tudi sami dijaki, ki so dokaj kritično ocenili dosedanji mlačni odgovor šolnikov na negativne aspekte finančnega zakona.
Danes je cenejši
Eksperimentalna služba za poklicno izobraževanje
Dragocena pomoč nižješolcem pri izbiri nadaljnjega študija
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje, Ulica Cerreto 12, priredi v soboto, 1. februarja 86, VEČER DIAPOZITIV O JULIJCIH. Predvajal jih bo Mario Gregorič. Začetek ob 20. uri. Vabljeni.
KD J. Rapotec - Prebeneg prireja v petek, 31. t.m., ob 20.30 nastop mešanega pevskega zbora ter dramske skupine KD Slovenec iz Boršta z i-gro »Anbet je bjeu«. Vljudno vabljeni!
KD Krasno polje - Gročana priredi v soboto, 1. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Gročani Prešernovo proslavo. Nastopajo:	mešani pevski
zbor Tabor z Opčin, otroci osnovne 'šole na Pesku, gojenci Glasbene šole, domači recitatorji. Slavnostni govor Marij Čuk.
KD Primorsko vabi na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopil bo domači pevski zbor Primorsko in harmonikarski orkester Synthesis 4.
SKD Primorec - Trebče priredi KULTURNI VEČER s pevskim zborom Slovenec in dramsko skupino iz Boršta z veseloigro »Anbet je bjeu« jutri, 30. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni!
SKD Vigred vabi vse člane društva na 1. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Petek, 31. t. m., v društvenem proslovu s pričetkom ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem skli-oauju. Vabljeni!
V okviru deželnega ravnateljstva za šolstvo, poklicno izobraževanje, kulturne dejavnosti in dobrine deluje tudi slovenska služba za šolsko poklicno izobraževanje, ki jo vodi psihologinja Zdenka Strajn. Omenjena služba je sicer še vedno eksperimentalnega značaja, je pa že zelo dobro vpeljana. Njena poglavitna naloga je spodbujanje mladega človeka pri izbiri nadaljnjega, neobveznega šolanja. Pri tem pa je važno, da operater in profesorji dijaku ne vsiljujejo ali neposredno svetujejo pri izbiri študija, temveč upoštevajo njegove težnje, želje in šolske uspehe, skratka, dijakovo osebnost. Nižja srednja šola mora torej biti tako formativnega kot orientativnega značaja.
Služba za šolsko poklicno izobraževanje deluje v »trikotniku« šolski dejavniki — učenci — starši. To sodelovanje skuša dijaku pomagati pri izoblikovanju in razumevanju njegove osebnosti, njen končni cilj pa je čimbolj ustrezna šolska izbira. Zaenkrat se sodelovanje začenja v zadnjih razredih nižjih srednjih šol, počasi pa se uvaja v druge in celo v prve razrede. V ta namen že pripravljajo delovne zvezke, oziroma vpra-
šalne pole za drugi letnik nižje srednje šole, iz katerih bodo razvidne težnje in nagnjenja posameznega dijaka. Družina, se pravi starši, so pri dijakovi izbiri soudeleženi tako, da tudi sami izpopolnjujejo posebne pole in izrazijo svoje želje. Ker je končni cilj takega trojnega sodelovanja dijakova pravilna odločitev, je treba vprašalnike izpolniti že v času predvpisa v višjo šolo. Služba za šolsko poklicno izobraževanje je javno priznana samo v naši deželi hi je seveda prirejena specifičnosti slovenskih šol. Zato večkrat naleti na tehnične težave, saj je treba vse gradivo sproti prevajati. Kot nam je povedala prof. Strajnova, pa je tudi ta ovira zadnje čase manjša, saj je za prevajalsko službo dobro poskrbljeno. V preteklem letu so tako že uvedli novost — predmetnik, s katerim se dijaki seznanjajo s šolskimi predmeti vseh vrst šol. Ta pripomoček je toliko bolj pomemben, če pomislimo, da bo leta 2000 okrog 12 tisoč novih poklicev, ki bodo zahtevah svojevrstno specializacijo. V tej smeri naj bi bila izdelana tudi šolska reforma, ki bi v zadnjih dveh ah treh letih študente soočila s praktičnim delom in
s stvarnimi delovnimi izkušnjami. Tradicionalni poklici se namreč umikajo novim, potrebna bo torej temeljita splošna kulturna podlaga, na katero naj bi se pozneje opirala še specializacija. Poleg omenjenega predmetnika so v preteklem šolskem letu operaterji šolske službe in profesorji višjih srednjih šol omogo-čili takozvane ure hospitacije dijakov nižjih srednjih šol. Le-te so zelo koristne za dijake, ki tako lahko pridejo v neposreden stik z načinom u-čenja in življenja na višjih šolah, pa naj bo to poklicni ali tehnični zavod, znanstveni ah klasični licej in učiteljišče.
Zaenkrat lahko trdimo, da se dijaki okvirno najraje odločajo za nadaljevanje študija na trgovskem tehničnem zavodu in na znanstvenem hceju. V primerih pa, da se dijaki, profesorji in starši ne morejo zediniti glede šolske izbire, se lahko na prof. Strajnovo obrnejo z individualnimi pogovori. Vsekakor bi morah pri izbiranju nadaljnjega šolanja nositi levji delež profesorji sami, služba za šolsko poklicno izobraževanje pa naj bi njihovo delo spodbujala in pospeševala.
Trojica Jugoslovanov kradla rojakom
Agenti tržaškega letečega oddelka sc prijavili sodišču tri jugoslovanske državljane pod obtožbo sodelovanja pri tatvini v obtežilnih okoliščinah enega, ki je sodeloval s trojico, pa še iščejo.
Policijski agenti so prišli na sled tatinski tolpi v soboto, 25. januarja. Policijska izvidnica je na nabrežju opazila tri moške, ki so se z več torbami v rokah urno oddaljili od e-nega od tamkaj parkiranih avtomobilov jugoslovanske registracije. Ko so se jim približah, so skušah neznanci pobegniti. Enemu je to uspelo, dva pa so agenti onesposobih in privedb na kvesturo. Zaplenili so tudi torbe, v katerih je bilo blago, ki so ga nepridipravi izmaknili iz jugoslovanskega avtomobila.
Na kvesturi so agenti ugotovih istovetnost obeh moških. Gre za 31-letnega Tomislava Singerja in 25-letnega Ivico Singerja. Pri obeh so našli nož in škarje. Na podlagi njunih izjav so izsledili tudi Zlato Ra-donič, ženo Ivice Singerja, ki je bivala v nekem penzionu v Trstu. V njeni sobi so našli številne torbe t ukradenim blagom, zato so tudi njo prijavih sodišču. Moški, ki mu je uspelo pobegniti policiji, naj bi se imenoval Milivoj Golič. Tudi njega so prijavih sodišču zaradi prekupčevanja.
• Od 30. marca dalje bo Alitalia za povezavo med Trstom in Rimom u-porabljala večja letala, da bi zadostila večjemu popraševanju. Sedaj letijo na tej progi letala DC-9, ki zmorejo 125 potnikov, od 30. marca pa bodo uporabljali nove MD/80, ki lahko prevažajo 158 potnikov.
razna obvestila
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 30. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča svoje člane, da so vabila za sodelovanje pri razstavi Poklon A. Černigoju na razpolago v Tržaški knjigami.
»	Sporočamo žalostno vest,
da nas je zapustila naša dra-
* ga mama, nona in sestra
Marija Pernič vd. Petaros
Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt.
Žalujoči sin Stanko, hčeri Zmaga in Marčela z družinama, brata, sestra ter drugo sorodstvo.
Boršt, 29. januarja 1986
Niz prireditev se bo pričel to nedeljo
Pustovanj*« škedenjske »Pro loco«
S prvim februarjem podražitev tarif mestnega prevoza
Tudi letos bo folklorno združenje »Pro loco Servola« pripravilo vrsto Postnih manifestacij, ki se bodo večinoma odvijale v Skednju, deloma Pa tudi v tržaškem mestnem središču.
Prva prireditev bo v nedeljo, 2. februarja. Ob 10.30 bo z Ul. Grana-“Cri krenil pustni sprevod ž alegoričnim vozom in šemami po mestnih u-’cah do Trga Unità. Sodelovah bosta godbi Refolo in Triestinissima, ki bosta igrah tudi v četrtek, 6. februarja, ko bo v popoldanskih urah P® škedenjskih uhcah veseljačenje »Pestunje in dojenčki«. S pričetkom nb 14.30 bosta v nedeljo, 9. in v torek, 11. februarja, na sporedu pustna sprevoda. Prvi se bo odvijal po Skedenju, drugi pa bo s Trga Unità krenil proti Trgu Garibaldi. V obeh Pfibierih bosta sodelovah že omenje-ni godbi in bodo podelili priznanja najboljšim maskam in vozom. Niz Pfjreditev se bo zaključil na pepel-jlcn?v sredo, ko bodo ob 15.30 na dvorišču škedenjske kinodvorane slo-Vesno pokopali pusta.
Vzporedno s temi prireditvami bo °d 30. januarja do 5. februarja potekel enogastronomski teden. V o-
kviru te prireditve bodo škedenjske gostilne (vseh je 19) nudile po sorazmerno nizkih in fiksnih cenah (v nekaterih primerih za 5, v drugih pa za 10 tisoč lir) obroke krajevnih tradicionalnih ali pa eksotičnih jedi, od jote do japonskih rezancev. Točili bodo tudi pristna domača in boljša vina iz drugih krajev.
POBUDA KROŽKA ISTRIA
Srečanje o klanju prašičev in pripravi svinjskega mesa
Krožek »Istria« prireja v petek, 31. t.m., v socialnem centru Sv. Mavra pri Sesljanu javno srečanje na temo »Vidiki kmečkega gospodarstva v I-stri in na Krasu: prašič«. Na srečanju, ki se bo pričelo ob 18. uri, bodo sodelovah izvedenci v klanju prašičev in v pripravi svinjskega mesa. Drugi del večera bo v bližnji gostilni »Ai sportivi«, kjer bo pokušnja nekaterih izmed jedi, o katerih bo govor na srečanju.
Od sobote, 1. februarja, bodo morah koristniki mestnih avtobusnih prevozov odšteti sto lir več za vožnjo z avtobusom. Po novih tarifah, ki jih je določila deželna uprava za vse pokrajine v Furlaniji - Julijski krajini, bo stal tako listek za vožnje na avtobusnih progah mestnega prevoznega podjetja ACT 500 hr. Za proge z dvema odsekoma (tiste, ki vodijo na Kras, v Milje) bo stal hstek tisoč lir. Cena abonmajev bo ostala nespremenjena (za mesečno vozovnico za vse proge avtobusov ACT bo treba tako še vedno odšteti 15 tisoč hr).
Vodstvo podjetja ACT sporoča, da od 1. februarja dalje ne bodo veljali več sedanji listki. Tisti, ki si je že nabavil večje število teh hstkov, jih lahko zamenja (ob doplačilu) do najkasneje 31. maja na sledečih blagajniških okencih:
1.	v Ul. S. Cilino 99 (bivše skladišče pri Sv. Ivanu);
2.	na avtobusni postaji v Trstu;
3.	na avtobusni postaji v Miljah.
Okenca so odprta ob delavnikih od
8.15 do 12. ure.
Poenotene doklade javnih uslužbencev
Deželna sindikalna zveza CGIL obvešča javne uslužbence, ki ' so pred zdravstveno reformo bili zavarovani pri INADEL, da je vlada prek zakonskega odloka štev. 790 z dne 30. decembra 1985 poenotila bolezenske doklade za vse javne uslužbence. Znašala bo 1,35 odstotka obdavčljive osnove plač. Ta ukrep predstavlja precejšnjo izboljšavo za občinske, pokrajinske in bolnišniške uslužbence, katerih doklada je doslej znašala 2,9 odstotka obdavčljive osnove plač, in za zaposlene v poldržavnem sektorju, ki so doslej plačevah v višini 1,75 odstotka. Zakonski ukrep je začel veljati z januarjem.
• Italijansko - ameriško združenje bo 3. februarja začelo štirimesečne tečaje angleščine za razhčne stopnje. Informacije nudijo na sedežu u-stanove v Ul. Roma 15 (tel. 630301) od 16. do 19.30.
Gasilske vaje v Glinščici
Preteklo soboto in nedeljo je ob koči Premuda v Dolini Glinščice v dolinski občini potekal dvodnevni gasilski tečaj članov prostovoljnih gasilskih društev Globojner in Breg. Tečaj je finansirala dežela, .vodili pa so ga izvedenci deželne gozdarske službe. Prihodnji konec tedna bo podoben tečaj v devinsko-nabrežinski občini in se ga bodo udeležili tudi tamkajšnji prosto-
' voljni gasilci
V Mačkoljah obnovili gostilno Tul
Po nekaj mesecih zaprtja so v soboto v Mačkoljah spet odprli edino gostilno v vasi. Gostilno, ki so jo nekoliko obnovili in preuredili, sta prevzela Marijana in Duilio Tul, ki bosta s pomočjo matere Marcele vodila obrat in bila na razpolago tako domačinom kot vsem ostalim klientom z domačo kuhinjo in seveda z dobro domačo kapljico. Kako je znana gostilna Tul, je pokazala velika množica domačinov in gostov, ki so prihiteli na odprtje obnovljenega lokala ter zaželeli lastnikom veliko uspeha. Na otvoritvi so bili prisotni tudi člani domačega pevskega zbora KD »Primorsko«, ki so takoj ob začetku ubrano zapeli nekaj naših lepih slovenskih, pesmi. Slavje in veselo razpoloženje se je nadaljevalo pozno v noč. (mm)
Dan slovenske kulture v Mačkoljah
V nedeljo je bil v Srenjski hiši v Mačkoljah kar dvojni praznik. Organizirala sta ga družno župnijski svet in PD Mačkolje.
Ob 400-letnici Trubarjeve smrti sta gospoda A. Grmek in S. Čuk predstavila nekatere zelo važne knjige, ki so temelji naše tiskane besede, kot npr. Dalmatinova Biblija, Trubarjev katekizem pa tudi poznejše, a nam malo znane Slomškove Drobtinice, kar vse je bilo razstavljeno na mizah ob Prešernovi sliki. S tem smo se oddolžili velikanu slovenske tiskane besede — pesniku Prešernu in tako kar med prvimi na Tržaškem proslavili Dan slovenske kulture.
Lep in zelo pomemben je bil zlasti drugi del programa, ko se je naša mladina razgovarjala z g. Francem Boletom, urednikom silno priljubljene mladinske revije Ognjišče. Zadovoljiv je bil pogled na vrsto mladih, ki so na odru, sede ob ved-
no mladostnem g. Boletu z branjem in pripovednim pričevanjem dokazali, da Ognjišče zares radi berejo. Zanimivo je bilo prisluhniti razlagi urednika Boleta o nastajanju, razvoju in življenju te mladinske revije.
Okvirno sliko celotni prireditvi sta postavila oba zbora Slovenski šopek, ki sta (otroški ob uvodu, dekliški ob sklepu) zapela vsak par pesmi.
Posrečeno kuliso na odru pa so tvorili razobešeni lepaki z zbirkami zanimivih in poučnih prilog iz Ognjišča.
Hvaležni poslušalci v povsem polni dvorani so z navdušenimi aplavzi nagradili vse izvajalce programa, zlasti pa g. Franca Boleta. Odhajali smo vsi v prepričanju, da za tako kulturno osvežitev in obogatitev velja žrtvovati tudi par uric še tako lepega in sončnega nedeljskega popoldneva sredi zime.
Udeleženka
Prijetno in veselo vzdušje v Borštu
V soboto je na odru borštanske Srenjske hiše zopet zaživela veseloigra »Ambet je bjeu«. Domači igralci in ustvarjalci dramske skupine PD Slovenec so namreč teden dni po kulturni prireditvi ob priložnosti sv. Antona, po vaški tradiciji, nastop ponovili. Na ponovitvi otroški pevski zbor osnovne šole iz Boršta ni sodeloval. Tokrat je pod vodstvom Bože Hrvatič nastopil le mešani pevski zbor Slovenec, ki se je predstavil s priljubljenim »Venčkom tržaških pesmi« in drugimi pesmimi.
Uspešnost prireditve 17. januarja, na dan vaškega praznika, je imela v naši okolici obširen odmev, tako da je ponovitev privabila v Boršt številne obiskovalce iz bližnjih vasi. Ponovitvenemu nastopu so prisostvovali tudi nekateri člani KD Skala iz Gabrij pri Gorici, s katerimi ima PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca prijateljske stike. Dvorana je bila tako prenatrpana tudi v soboto, ko je kulturni večer stekel v prijetnem in veselem vzdušju.
Pevci mešanega zbora Slovenec in člani društvene dramske skupine pa bodo oživeli in popestrili še mnoge večere, saj bodo jutri v priredbi SKD Primorec gostovali v Ljudskem domu v Trebčah, v prihodnjih dneh v Pre benegu, Ricmanjih in Domju ter marca v Boljuncu in Mačkoljah.
Barbara Boneta
SLOVENSKO ■ STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Gostovanje
MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Arthur Miller LOV NA ČAROVNICE
Režija: FRANCI KRIŽAJ
v petek, 31. januarja ob 20.30 — ABONMA RED A in D (premierski ter mladinski v sredo) v soboto, 1. februarja, ob 20.30 — ABONMA RED B, F in E (prva in druga sobota po premieri ter mladinski v čeitrtek) v nedeljo, 2. febr. ob 16. uri — ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE
SSG gostuje s Cowardovo komedijo »Hudomušna prikazen« v Kočevju danes, 29. trn., ob 19.30 ter v Ajdovščini v petek, 31. t.m., ob 19.30.
VERDI
V	petek, 31. t.m., ob 20. uri (red A/E) bo na sporedu Rossinijeva opera »La donna del lago«.
Jutri, 30. t.m., ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo) muzikolog Rodolfo Celletti predstavil Rossinijevo opero.
ROSSETTI
Danes ob 17.00 (red sreda) bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine predstavil »Eroe di scena, fantasma d’amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 3 ure.
TEATRO CRISTALLO
Danes, 29. 1., ob 9. in 11. uri: Predstave za šole. Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajne in gledališka skupina »I Nuovi di Podrecca« predstavljajo »L’Arcadia in Brenta« C. Goldonija. Glasba B. Galuppi, režija F. Macedonio, scene S. D’Osmo. Informacije in rezervacije pri Teatro StabOe (tel. na št. 567-201).
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	četrtek, 6. februarja: Retrogardi-stični dogodek KRST POD TRIGLAVOM - na velikem odru CG. Premiera.
Mala dvorana
Od 30.1. do 4. 2. : Gledališki seminar. Vodi ga Teatro del Canguro iz Ancone.
V	soboto, 1. februarja, ob 10. uri: Beethowen - Teatro del Canguro, Ancona, Lutkovna predstava.
Okrogla dvorana
V	petek, 31. t. m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Nočni program.
V	četrtek, 6. februarja, ob 10. in 18. uri: To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen. Recitira Marijan Benedičič.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
V	ponedeljek, 3. februarja, ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus. Peter Rosei, klavir.
Srednja dvorana
V	sredo, 5. februarja, ob 19. uri: Literarni večer društva slovenskih pisateljev.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 29. t.m., ob 20. uri: Pier Paolo Pasolini »Orgija«. Predstava bo v Solkanu za red, premiera in izven.
Ponovitev v četrtek, za red četrtek in izven.
V	soboto, 1. februarja, ob 19.30: B. Brecht in K. Weill »Opera za tri groše«, gostovanje PDG v Desklah.
kino
Ariston 15.30 — 22.00 »Cinger e Fred«. Režija F. Fellini.
Eden 15.20 — 22.00 »Mascara« in »I bisogni della signora«. Prepovedana mladim pod 18. letom.
Excelsior 17.00 — 22.15 «Scemo di guerra«. Beppe Grillo.
Excelsior II. 17.30 — 21.45 »Tutta colpa del paradiso«. Ornella Muti, Francesco Nuti.
Fenice Danes zaprto.
Nazionale Dvorana štev. 1 16.00 — 22.00 »Odissea del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana štev. 2 16.30 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana štev. 3 16.15 — 22.00 »I sohti ignoti vent’anni dopo«.
Mignon 16.30 — 22.15 »Terminator«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Explorers«.
Capital Danes zaprto.
Jutri ob 16.30 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Vittorio Veneta 16.30 — 22.00 »Broodway umid sex«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30 — 22,10 »Carmen story«.
Lumiere 16.30 — 22.00 »C’è un fantasma tra noi due«.
Radio 15.30 — 21.30 »Chorus Cali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da se je preselil v Dijaški dom, Ul. Ginnastica 72, tel. 577941.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
priredi
danes, 29. januarja, obi 16.30 v Kulturnem domu v Trstu
baletno igro
SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV
Izvajajo slovenski in italijanski otroci iz Trsta.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
Vstopnina 2.000 lir.
»IMiderila
Ul. sv. Frančiška 20
VAS VABI
jutri, 30. januarja, ob 18. uri na otvoritev razstave
JOŽE CIUHA akvareli in grafika
izleti
SPDT prireja ob 6. pokalu Skdanc v organizaciji ŠD Mladina, avtobusni izlet v Ravascletto, kjer bo 16. februarja tekmovanje v veleslalomu. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah, cena izleta pa je 12.000 lir. člani SPDT, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj se zglasijo pri odgovornemu smučarskega odseka Pavlu Pachimi (tel. na št. 742A88).
Nove telefonske številke PD
Javna telefonska služba SIP je dodelila tržaškemu uredništvu Primorskega dnevnika nove telefonske številke, ki so torej odslej naslednje: 764-832, 764-833, 764-834, 764-835 In 723-360.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 29. januarja
KONSTANTIN
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06 — Dolžina dneva 9.36 — Luna vzide ob 21.05 in zatone ob 9.29.
Jutri, ČETRTEK, 30. januarja MARTINA
Plimovanje danes: ob 5.32 najnižja —21 cm, ob 11.02 najvišja 33 cm, ob 17.29 najnižja —53 cm.
Vreme včeraj: temperatura zraka 2 stopinji, zračni tlak 1021,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Aurora Venier, Benedetta Deticek.
UMRLI SO: 67-letni Eugenio Morat-to, 50-letna Franca Zadnik, 49-letni Mario Ban, 89-letna Carmela Sciorti-no, 52-letna Regina Secchi, 71-letni Guerrino Vegliach, 60-letna Luigia Laurenti, 83-letna Vittoria Lugli, 52-letni Livio Quadrini, 75-letna Ludmila Ugotti, 86-letna Luigia Werch, 88-let-na Lucia Baschiera, 76-letni Secondo Gattari, 71-letna Antonia Taucar, 80-letna Maria Pernic, 87-letna Minerva Nardin.
DNEVNA m NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. t. m., do sobote, 1. februarja (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19.
Sesljan	(tel.	299-751),	Bazovica	(tel.
226-210), žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul.	dellTstria 35,
Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12.
Sesljan	(tel.	299-751),	Bazovica	(tel.
226-210), žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
Sesljan	(tel.	299-751),	Bazovica	(tel.
226-210), Žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan ERIKA MILKOVIČ. Vse najboljše ji želijo mama, tata in sestra Tjaša.
A
Mali Angeli se je pridružila sestrica
LINDA
Lucilli in Franku Crevatinu iskreno čestita
KD F. Venturini
koncerti
Glasbena matica Trst. Sezona 1985-86. V. abonmajski koncert Jutri, 30. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta.
šolske vesti
Vodje bralnih značk slovenskih didaktičnih ravnateljstev osnovnih ter nižjih srednjih šol so naprošeni, da do 31. t. m. sporočijo učiteljici Dragi Lupine število in vrsto bralnih značk za tekoče šolsko leto.
razstave
V	prostorih Tržaške kreditne banke
v Ul. F. Filzi 10 razstavlja svoja dela grafik Mauro Tonet.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom. Do 2. februarja razstava akvarelov Roberta Hlavatyja na temo 4 letni časi. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
V	umetnostni galeriji Malcanton — Ul. Malcanton 14 bo od 30. t.m. do 22. februarja razstavljal svoje grafike in akvarele Jože Ciuha.
V	galeriji Cartesius — Ul. Marconi 16 bo od 28. trn., do 11. februarja, na ogled skupinska razstava jedkanic, na kateri bo sodelovalo 16 slikarjev.
V	Ilirski Bistrici v novi mali galeriji razstavlja svoja dela Klavdija Raza-Floreancig.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese (Trg Giotti 8, 1. nad.) je odprta razstava 15 itabjanskih in ameriških študentov.
darovi in prispevki
Elza in Tonči Pertot darujeta 100 tisoč lir za TPK Sirena.
Ob obletnici smrti nepozabnega o-četa Adalberta Stubla darujejo Sonja, Berti in Lori 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Jelkino mama Drago Daneu daruje Dorica Filipčič 30.000 lir za Sklad M. čuk.
V	spomin na Ita Kolariča darujeta D. in M. Benčina 10.000 lir za Sklad M. čuk.
V	spomin na Ita Koleriča daruje Olga Ban 10.000 lir za Sklad M. čuk.
V	spomin na svoje pokojne daruje Ivanka Bolčina 20.000 lir za Sklad M. čuk.
V	spomin na Ita Koleriča in Pepco Race daruje družina Počkar 20 tisoč lir za Združenje aktivistov.
Ob 1. obletnici smrti Antona Ušaja darujeta žena in sin z družino
20.000	lir za ŠD Sokol.
V	spomin na prijatelja Hadrijana Cotiča daruje Mario Škerlj 20.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Hadrijana Cotiča darujeta Ančko in Lučana
15.000	Ur za godbo na pihala Vesna iz Križa.
mali oglasi
NUJNO iščem v najem 1 sobo za zdravniško ambulanto na področju Nabrežine - Sesljana - Proseka. Tel. po 20. uri na št. 229450.
NUJNO iščem nekoga, ki bi nudil lekcije iz trgovinstva in knjigovodstva. Tel. 040/228164 od 17. do 20. ure.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Anton Bole pri Pi-ščanih.
V	OSMICO vabi še do 7. februarja Robert Pipan iz Mavhinj.
KUPIM akacije ali kole za trte. Tel. na št. 227-240.
PRODAM vespo PX 200, letnik ’82, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040/212-417.
PRODAM seno v balah. Telefonirati popoldne na št. 226-113.
NA PEČI se je pred 20 dnevi zgubil nemški ovčar po imenu Fon, slep na levo oko in tetoviran v levo uho 66199. Nagrada za najditelja. Tel. na št. 0481/882-317.
V	RONKAH je odprl osmico Karlo Vižintin.
PRODAM pando 30. Telefon: 229250.
menjalnica
28. 1. 1986
Ameriški dolar							1.620,—
Kanadski f dolar					\		1.125,—
Švicarski’ frank							800,—
Danska krona .							181 —
Norveška klona							215.—
Švedska krona							214,—
Holandski fiorini							600.—
Francoski frank							219,—
Belgijski frank							32,—
Funt šterling .				#	\		2.260,—
Irski šterling ,							2.040 —
Nemška marka							679 —
Avstrijski šiling							96.-
Portugalski eskudo							10.-
Japonski jen .							750 —
španska pezeta							10.—
Avstralski dolar				#			1.100,—
Grška drahma				.			10,-
Debeli dinar							4,—
Drobni dinar .					,		4,—
iS»
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - Ul i ca P. PILL-1 ic -	:'51‘ ni-^r.
avtomobil in človek
radioteieviaija
Za novo pando drugi motor iz serije FIRE
V šestih letih obstoja so pri Fiatu izdelali skoraj poldrugi milijon pand, točneje 1.400.000 kosov. V svojem segmentu je panda v letu 1984 imela v vsej Evropi približno 50 odstotkov. Nič čudnega torej, če so se pri Fiatu odločili, da pando ohranijo pri življenju, in sicer s skoraj nespremenjeno zunanjo obliko, medtem ko se pod pločevino skriva marsikaj novega.
Naj omenimo predvsem motor. Stari zračnohlajehi dvovaljnik, ki je pred pando poganjal še 126, pred njim pa slavnega fiat 500, odhaja v zasluženi pokoj, panda pa bo odslej razpolagala s sodobnim 750-kubičndm vodno hlajenim štirivaljnikom iz serije FIRE. Osnovni model jo torej panda 750, «na voljo pa sta še panda 1000 in panda 4X4, ki jo prav tako poganja tisoč kubični štirivaljnik iz serije FIRE. Pri Fiatu poudarjajo, da so držali obljubo in da je FIRE 1000, ki so ga predstavili pred dvema letoma v resnici izhodišče za novo serijo motorjev, ki jo označuje majhno število sestavnih delov, preprosta zgradba, varčnost in zanesljivost.
Poleg novega motorja je na j več j a novost pri različicah 750 in 1000 tudi zadnja prema. Obese so na moč podobne tistim, ki jih že ima Y 10: gre za posamične obese z drogom v obliki grške črke omega, ki zagotavlja izredno lego na cesti.
Osnovna različica pande ima že znane in po našem mnenju izredno praktične in funkcionalne sedeže, ki jih je
mogoče nastaniti na najrazličnejše načine (glej sliko), kar je bilo eden od vzrokov velikega uspeha Fiatovega malčka že od vsega začetka. Izvedbe S razpolagajo seveda s klasičnimi sedeži. Zavore so pri vseh različicah e-nake: koluti spredaj, bobni zadaj, brez servoojačevalnika.
Gre kot vidimo za nekatere pomembne, vendar na zunaj skoraj nevidne posege, ki bodo pandi zagotovili še nekaj let uspehov, ki mu bo botrovala vsekakor tudi majhna požrešnost novih motorjev FIRE.
Peugeot 205 - tudi kabriolet
Čez nekaj dni bodo v Franciji začeli prodajati tri nove različice Peugeotovega malčka 205. Gre za kabriolet, za limuzino s samodejnim menjalnikom in za novo različico GTI, ki dosega najvišjo hitrost 200 km na Oro. Objavljamo sliko novega kabrioleja, ki je nastal s sodelovanjem Pinin-tarine. Turinski stilist že vrsto let sodeluje s Peugeotom, za katerega je narisal vse večje limuzine. Kabriolet bo na voljo z dvema motorjema: 1360 in 1580 kubikov, ki zmoreta 80 oz. 115 KM in poženeta vozilo do 166 oz. 190 Inn na uro.
italijanska televizija
Prvi kanal
9.30 Televideo - poskusni program
10.30	Due prigionieri - TV nadalj.
11.30	Taxi - TV film
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra? - Opoldanski spored z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute o...
14.00	Halo... kdo igra? - Zadnji poziv
14.15	Quark - znanstvena oddaja
15.00	Komični film
15.30	Dokumentarec
16.00	Včerajšnje, današnje in večne zgodbe
16.30	Pac man - risanka
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Magic - risanke
18.00	Dnevnik 1 - Kronike
18.30	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.40 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Professione pericolo! - TV film
21.30	Politična tribuna
22.15	Dnevnik 1 22.25 Filmske novosti
22.30	Športna sreda
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal
9.30 Televideo - poskusni program
11.55	Cordialmente - vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
Ljubljana
8.30	Periskop: fotografija
9.00 Športnik Bili - risana serija
9.25 Kje, kako, kam med počitnicami - dokumentarec
9.30	Pusti me na miru - dokumentarna serija
10.30	Vsa čuda sveta - TV drama
11.40 Rdeči balon - film
12.15	Kje, kam, kako med počitnicami - dokumentarec
16.00	Poročila
16.05 Roža čudotvora - jugoslovanske otroške pesmi
16.20	Štirje fantje muzikantje
16.55	PJ v hokeju: Kompas Olimpija - Partizan
19.24 TV in radio nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
19.55	Vreme
20.00	Film tedna: Viktor - Viktorija - ameriški film
22.10 TV dnevnik H
Koper
14.15	TV Novice
14.20	Uboga Klara
15.00	Pustolovci - film
17.30	Kanadska narava - dok.
18.00	Mladinski TV film
CANALE 5
9.50	General Hospital - TV film
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	R pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	La valle dei pini - TV roman
15.30	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom
18.00	Webster	-	TV	film
18.30	C’est la	vie -	kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zdg Zag	-	kviz
20.30	Visitors	-	TV	film
22.30	Bing Bang - znanstveni tednik
23.15	Šport: Boks
00.15 L’amante giovane - film
RETEQUATTRO
10.00	Questo mio	folle cuore	•	film
11.45	Magazine -	rubrike
12.15	Mr. Abbott	e famiglia
12.45	Ciao ciao -	otroška oddaja
14.15	Destini - TV novela
15.00	Agua viva - TV novela
15.50	Verdi dimore - film
17.50	Lucy show - TV film
18.20	Ai confini della notte -TV film
18.50	I Ryan - TV nadaljevanka
19.30	Febbre d’amore - TV nadalj.
20.30	California - TV film
21.30	Detective per amore - TV film
22.30	A cuore aperto - TV film
23.30	Agente speciale - TV film 00.30 Mod Squad i ragazzi di Greer -
TV film
1.30	Agenzia UNCLE
ITALIA 1
9.40	Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
13.20	Help - nagradno tekmovanje
14.15	Deejay Television - glasbena
oddaja
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
18.00	La casa nella prateria -TV film
13.25	Knjižne novosti
13.30	Capdtol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - otroška oddaja
15.15	Nagradno tekmovanje
16.00	Dokumentarec
16.30	Pane e marmellata - otroška oddaja
17.35	Iz parlamenta
17.40	Dokumentarec
18.15	Programi pristopanja
18.30	Športne vesti
18.40	Ceste v San Franciscu 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti
20.30	Baciami strega - TV nadalj.
21.30	Dai sbirro - film Nastopa Lino Ventura
22.15	Dnevnik 2 - Nocoj
22.25	Dai sbirro - 2. del filma
23.15	Dokumentarec
00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.20 Puccini - TV nadaljevanka
Tretji kanal
U 45 Televideo - poskusni program
12.30	Šport
13.00	Dokumentarec
14.00	Nogomet
17.00	Dadaumpa - variete 18.10 Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Kanada, Kanada - dok.
20.05 Dokumentarec
20.30	Dracula - film
22.15	Dnevnik 3 22.50 Rock koncert
18.30	Pacific international airport -TV film
18.55 TV novice
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji oddaji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Slovenci na pariški razstavi »Trouver Trieste«
RIM — Začetek tedna jugoslovanskega filma
GRADEŽ — Ob izvolitvi novega župana
TREBČE — V kratkem metan tudi V vzhodnokraških vaseh TRST — Tiskovna konferenca KPI o Lloydu
TRST — Predstava o igralcu Moissiju v postavitvi deželnega gledališča Furlanije - Julijske krajine TRST — Pobude pokrajinske uprave za mladino
VIDEM — Predstava »Faust Food« BAZOVICA — Nogomet: ZSŠDI — Slovenija
19.30	TVD Stičišče 19.50 Rugby
20.30	Glasbena oddaja
22.00	TVD Vse danes
22.15 Dan Ivana Denisovicha - film
postaje
19.00	Gioco delle coppie - nagradno tekmovanje
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Risanke
20.30	OK! Il prezzo è giusto <-
22.45	Premiere - filmske novosti
23.15	Cannon - TV film
0.15 Strike Force - TV film
1.15	Quincy - TV film
2.15	Gli invincibili - TV film
TELEPADOVA
13.00	Capitan Futuro - risanka
13.30	Anna dai capelli rossi - risanka
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Andrea Celeste - TV novela
16.00	TV film
17.00	Transor 5 - risanka
17.30	Lamù - risanka
18.00	Coccinella - risanka
18.30	Capitan Futuro - risanka
19.00	Carmin - TV novela
20.00	Ransie - risanka
20.30	Dottor John - TV film
21.30	Butterflay - film
23.30	Dokumentarec
TR1VENETA
13.00	Rugby - šport
14.00	L’ultimo indizio - TV film
15.00	Monitor
15.30	II fuorilegge di Tombstone ■ film
17.00	Risanke
18.00	Filmski program
18.30	Una signora in gamba - TV film
19.30	Disperatamente tua - TV film
20.15	Film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
12.30	Dick Van Dyke - TV film
13.00	Lamù - risanka
13.30	Senorita Andrea - TV novela
14.30	Lamù - risanka
15.00	Vultus - risanka
15.30	Glasbena oddaja
17.30	Dokumentarec
18.30	Sherlock Holmes - TV film
19.00	TV dnevnik
19.30	Senorita Andrea - TV novela
20.30	II drčo di Mosca
22.30	TV dnevnik
22.45	Košarkarska tekma: Liberti Firenze - Fantoni Udine
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček, (7.40) Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Almanah: Primorska diaspora v svetu; 8.40 Glasbeni mozaik;
10.00	Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12.00, Lahka glasba; 13.20 Cecilijanka 1985: moški zbor Novega sv. Antona iz Trsta (vodi Edi 'Race), dekliški zbor »Števerjan« (vodi Alenka Čemic) ter mešani zbor »Štandrež« (vodi Mirko Špacapan), nato: Glasbena priloga;
14.10	Čas in prostor: Gospodarska problematika, nato: Glasbene skice;
15.00	»Čarobni globus«; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Poezija slovenskega zapada; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 0-tvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije, objave; 7.00 II. Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Otvoritev — danes na valu radia Koper; 13.40 Glasba drugih celin: južna Amerika; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Fantje po polj’gredo: ansambel Rž;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov - glasba; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti; 15.45 Sublime - glasbeni program.; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti;
17.00	Kompasova srečanja; 17.45 Jadro in motor; 18.10 The Guitar Club;
18.32	Iz klasičnega repertoarja: E-dvard Grieg - koncert; 19.00 Jazz.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io 86; 10.30 Radio anch’ io - popevke; 11.10 Pronto quiz; 11.30 Una settimana come un’altra, 6. nadalj.; 12.03 Via Asiago Tenda — glasbena oddaja; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Habitat; 16.00 R Paginone; 17.30 Radio 1 - jazz;
18.00	Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs;
20.00	Radijski oder: L’angelo azzurro; 21.03 Radijski variete; 21.30 Nočna glasba; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.05 Napoved programa; 8.45 Andrea - 13. nadalj.; 9.10 Prečit a jmo tretjo stran dnevnikov;
9.32	Salviamo la faccia; 10.13 Radijska fantazija; 10.30 Radio 2 — 3131;
12.10	in 14.00 Deželni programi; 12.45 Discogame tre; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Znani romani; 16.35 Mladina danes; 18.00 G. Verga: Mastro don Gesualdo; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Kulturne aktualnosti.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo make donsko in srbokrvatsko; 9.05 Glasbena matmeja; 10.05 Rezervirano za...;
10.40	Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15 25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00 -glasba; 18.00 Naj narodi pojo - 6. oddaja; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev — Peter Makovec; 20.35 Minute z mezzosopranistko Marjano Lipovšek; 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Macbeth«; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Zimzelene melodije.
jugoslovanska televizija
zasebne
Preustroj bolniških kapacitet povzroča vrsto polemik
Vroča razprava v Gorici, nov župan (PRI) v Gradežu
Že včeraj smo v našem listu poudarjali, da vprašanje zaprtja nekaterih bolnišnic razburja duhove v enaki meri kot restrukturacdja nekaterih drugih. Najhuje je na tem področju prizadeta Goriška, ki je s svojimi štirimi bolnišnicami v ospredju zanimanja deželne vlade in njenega obnovitvenega načrta.
Zelo vroče je bilo okrog tega na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta, ki se je zaradi razvejane in polemične razprave zaključila ob 1.46 ponoči. Istočasno je v Gradežu potekala zelo vroča seja in dosedanja šti-ristrankarska koalicija (v Gradežu liberalcev nd) je šla po vodi. Poročilo o glasovanju v Gradežu je odjeknilo tudi v goriškem občinskem svetu in tudi tu je prišlo, prav zaradi tega, do ostrih polemik ter se je zaradi tega seja zavlekla pozno v noč.
V Gradežu je doslej Občino upravljala koalicija med KD-PRI-PSI-PSDI. Župan je bil demokristjan Reverdito. Ta stranka je imela župane vso povojno dobo, še pred nekaj leti je imela absolutno večino. Sedaj ima devet svetovalcev od skupnega števila dvajsetih, vendar pa je ena svetovalka
že šla svojo samostojno pot. Republikanci so v Gradežu zelo močni. Med deželnimi in pokrajinskimi vodstvi PRI in PSDI na eni strani ter grade-škimi sekcijami teh strank je prišlo do spora v zvezi z bolnišnico. Na pokrajini podpirajo deželni načrt re-strukturacije bolnišnic. V Gradežu se temu upirajo. Zaradi tega je tam prišlo do široke ljudske akcije, ki kaže precej podobnosti s tržaškim melonom. Štirje republikanci, en socialdemokrat, en zelen so se pogovorili s štirimi komunisti in v ponedeljek zvečer izvolili republikanca Fabia Zanetti j a. Dobil je deset glasov in bil izvoljen (včeraj ponoči smo v našem poročanju napak menih, da je potrebna še ena volitev. Zanetti pa je bil izvoljen, ker se odpadnica iz demo-kristjanske stranke ni udeležila glasovanja, zaradi tega je 10 glasov na 19 prisotnih veljavnih). Osem demokristjanov je glasovalo za potrditev Reverdita, en glas (svojega) pa je dobil socialist Toso. V prihodnjih dneh bo še ena seja. V odbor naj bi prišli dva republikanca, dva komunista, en zelen in en socialdemokrat. KD je prvič izgubila župana, komunisti so prvič prišli v odbor. Koliko ča-
sa bo tak odbor ostal na oblasti ni znano, kajti dobiti mora pri glasovanju o proračunu absolutno večino, t.j. enajst glasov.
Očitno pa je, da bo gradeški primer imel posledice v pokrajinskem in deželnem merilu. Najprej v pokrajinski upravi, saj je pokrajinski odbornik De Grassi, republikanec, podprl s svojim glasom ta nov odbor v Gradežu. Pokrajinski tajnik KD Cri-sci je dejal, da bo zahteval njegov odstop is pokrajinskega odbora. Sicer pa bosta tudi pokrajinski vodstvi PRI in PSDI napadli svoje člane in zahtevah premislek. V Gradežu pa so trdno prepričam v svoje početje v prid bolnišnici. Če pride do razpusta občinskega sveta in predčasnih vohtev utegne priti do ustanovitve lokalne liste po tržaškem zgledu. Tla so za to pripravljena in tudi godna.
O bolnišnicah je bil govor v ponedeljek zvečer tudi v goriškem občinskem svetu. Do razprave ni prišlo po zamish odbora, marveč na zahtevo svetovalske komisije za zdravstvena vprašanja, ki je tudi, z večino glasov v njeni sredi, predstavila primerno resolucijo. V njej se zahte-
va večja angažiranost občine pri KZE za ovrednotenje goriške bolnišnice, zato da se v Gorici ovrednotijo razni servisi in službe.
Še pred začetkom razprave je prišla iz Gradeža vest o tamkajšnji izvolitvi. Zaradi tega so zastopniki dveh strank, KD in PSI sestavih dodatek k že prej pripravljeni resoluciji, v kateri je bila izrečena obsodba atipičnih pohtičnih koahcij, kakršna je nekaj minut prej nastala v Gradežu. Ta popravek so potem osvojili, pa čeprav s kakim popravkom, tudi republikanci, socialdemokrati in Slovenska skupnost.
Že sama resolucija v prvotni obliki nd bila pozitivno sprejeta od vseh strank v občinskem svetu, kaj še dodatek. Resolucijo je najprej obširno obrazložil republikanec Drufuca. K besedi so se oglasih še socialdemokrat Zuealli, ki je ostro obsodil svoje strankarske tovariše v Gradežu. Mi-sovec Noselli je dejal, da soglaša z besedilom prvotne resolucije, ne pa z dodatkom. Komunist Salomoni je dejal, da bo njegova skupina zavrnila ves paket resolucije. Kasneje je v nadaljnjem posegu Salomoni dejal, da
je bilo treba razpravljati o položaju zdravstva ne pa o drugačnih koah-cijah, do katerih prihaja v drugi občini. Zastopnik zelene liste Fiorehi je dejal, da je resolucija pomanjkljiva, da je v Gorici splošno nezaupanje v zdravstvene naprave, da je treba obsoditi vodenje KZE. Glasoval bo proti. Socialist Waltritsch je dejal, da je bila svojčas goriška bolnišnica na prvih mestih v dežeh, sedaj pa močno zaostajamo. Treba se je otresti iz četi KZE in Gorica mora pokazati večjo angažiranost za svojo bolnišnico. Zato je resolucija na mestu. Liberalec Fomasir je obtožil sedanjo večino, da se za bolnišnico sploh ne zanima.
Zatem je prišlo do ostrih polemik med županom Scaranom in komunistom Battellom o načinu glasovanja že prej predložene resolucije in kasnejšega dodatka. Svetovalci so zatem glasovah dvakrat. Za resolucijo je glasovalo 22 svetovalcev (13 KD, 3 PSI, 2 PSDI, 2 PRI, 2 SSk) proti pa deset (6 KPI, 3 MSI, 1 PLI, 1 zelen). Za dodatek, ki obsoja dogajanje v Gradežu je prav tako glasovalo 22 svetovalcev večine, 10 je bilo nasprotnih, liberalec se je vzdržal.
Dogodki v Gradežu odjeknili na pokrajinski ravni
Po sedmih minutah Cumpeta prekinil sejo Danes preverjanje z deželnimi tajniki
Tako kratke seje pokrajinskega sveta v Gorici še ni bilo. Predsednik pokrajine Cumpeta jo je prekinil po kratkih izjavah demokristjana Berga-mina, socialista Ceja in Špacapana od Slovenske skupnosti, ki so trajale vsega skupaj 7 minut, potem pa, kljub zahtevi komunista Poletta in fašista Cosme po razpravi, odšel iz sejne dvorane. Z njim so šli tudi drugi odborniki in svetovalci KD, PSI in SSk. V dvorani pa sta Poletto in Cosma povedala svoje mnenje o razpletu dogodkov. Poslušali so jih tudi odborniki in svetovalci PRI in PSDI.
Za 17. uro napovedana seja pokrajinskega sveta se je pričela šele ob 18.20, torej s skoro enoinpolumo zamudo. Večer prej, kot poročamo tudi na drugem mestu, je v Gradežu prišlo do sestave nove koalicije med republikanci, socialdemokrati, komunisti in zelenimi. Novoizvoljeni župan je včeraj zjutraj v Gradežu izjavil, da namerava nadaljevati po začrtani poti in v najkrajšem času sestaviti odbor. Zdelo se je, da bo goriški pokrajinski odbor takoj odstopil, tudi zato, ker je v njem republikanec De Grassi, ki je istočasno med tistimi svetovalci v Gradežu, ki so omogočili izvolitev novega župana.
Včeraj ves dan je bilo v Gorici več
sestankov med zastopniki KD in PSI. Najostrejši so demokristjani zaradi izgube županskega mesta v Gradežu.
Ko je sinoči Cumpeta otvoril sejo, je demokristjan Bergamin prebral 15 vrstic dolgo izjavo, ki sta jo podpisala tudi Cej (PSI) in Špacapan (SSk). V njej je rečeno, da svetovalske skupine teh treh strank v sporazumu s pokrajinskimi tajništvi strank ugotavljajo, da ni več poli-tično-programske platforme odbora, ki mu predseduje Cumpeta, zaradi stališč, ki sta jih zavzeli PRI in PS Dl v zvezi z izvajanjem zdravstvenega načrta, tako kot sta določila deželni odbor in svet in ki je odraz 5-strankarske koalicije na deželni in pokrajinski ravni. Treba je odnose znotraj te koalicije razčistiti, menijo podpisniki, zaradi tega zahtevajo, da predsednik prekine sejo pokrajinskega sveta v pričakovanju raz-čiščenja. Do tega naj bi prišlo že danes, ko se bodo v Gorici sestala deželna in pokrajinska tajništva koah-cijskih strank.
Bergaminovo izjavo sta podkrepila Cej in Špacapan. Zatem je Cumpeta sejo prekinil, kljub protestom Poletta. Zastopnik KPI je obtožil pokrajinskega predsednika, da se udinja zahtevam demokristjanov, da gre
za krizo, ki je nastala izven pokrajinskega sveta, da so izjave treh predstavnikov večine ozke. Poletto je še dejal, da se paralizira delo pokrajinskega sveta v trenutku, ko bi bilo treba razpravljati in paketu Altissimo, o prosti coni, o globalni zaščiti, o državnih udeležbah itd.
Poslušali so ga, kot že omenjeno svetovalci KPI, MSI, PSDI in PRI (tudi odbornika Bressan in De Grassi) . Zatem je fašist Cosma dal nekaj izjav proti večinski koaliciji in predlagal, da opozicija zasede dvorano pokrajinskega sveta. Svetovalci opozicije so v dvorani ostali še naprej.
Drevi v Steverjanu občinska seja
Danes zvečer, ob 20. uri, bo v Šte-verjanu seja tamkajšnjega občinskega sveta. Sejo sklicuje župan Ivan Humar tik pred koncem januarja, enako kot so napravili njegovi kolegi v vseh drugih občinah, saj je treba do tega datuma odobriti vrsto prošenj in drugih sklepov. Svetovalci so poklicani, da županu dajo pooblastila, da zaprosi nekatere deželne prispevke.
Množično sodelovanje dijakov ob včerajšnji vsedržavni stavki
Včerajšnja vsedržavna stavka u-čiteljev in profesorjev ter dijakov, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL -CISL-UIL je tudi na Goriškem naletela na zelo visok odziv. To seveda velja predvsem za šole z italijanskim učnim jezikom in pretežno za višje srednje šole. Nekohko drugačen pa je bil odziv na šolah s slovenskim učnim jezikom. Pouk v vrtcih in na osnovnih šolah je bil povsem' reden in nihče od učiteljev, o-ziroma vzgojiteljev se stavki ni pridružil.
Redno se je odvijal pouk tudi na nižji srednji šoli »Ivan Trinko«, kjer se je za stavko izjavil, kakor smo izvedeli na šoli, samo en profesor. Na srednješolskih zavodih so se za stavko odločili predvsem dijaki, vendar precej različno. Na liceju je stavkal samo en profesor, pač pa so se stavki pridružih dijaki, podoben je bil položaj na trgovskem zavodu Ivan Cankar. Na zavodu Žiga Zois so stavkali dijaki četrtega in petega razreda, profesorji pa se niso izjavili. Redno je potekal pouk na učiteljišču, medtem ko so se dijaki slovenske sekcije industrijskega tehničnega zavoda ITI plebiscitarno udeležili stavke.
Sindikalno zborovanje je bilo ob 10. uri v prostorih zavoda Fermi, kjer so razpravljali o številnih nerešenih vprašanjih, na katera so z včerajšnjo vsedržavno protestno akcijo sindikati ponovno opozorili.
Kongres sekcije Marvin
Predkongresna razprava v komunistični partiji
Goriški komunisti imajo v teh dneh kongresne sestanke, na katerih razpravljajo o kongresnih temah, o krajevni in vsedržavni problematiki, izvolijo delegate za mestni kongres stranke ter na pokrajinski kongres.
Konec prejšnjega tedna so imeli predkongresno skupščino v sekciji Marvin. V petek, 31. januarja bo na sedežu v Škabrijelovi ulici kongres sekcije Chiopris; isti večer bo kongres sekcije v Ločniku. V soboto, 1. februarja, bo kongres sekcije Spazza-pan na sedežu rajonskega sveta v filici Orzoni. V nedeljo, 2. februarja pa bo kongres sekcije Jenko na sedežu sekcije AMPI v Podgori.
Na kongresu sekcije Marvin, v kateri so včlanjeni ljudje iz mestnega središča, Podturna, Sv. Ane in Štan-dreža, je uvodno poročilo imel tajnik Nando Di Dato. Obrazložil je politično linijo demokratične alternative in načrt programske vlade.
Na kongresu, ki je trajal dva večera, je govoril tudi deželni svetovalec Ivan Bratina, ki je govoril predvsem o krajevnih vprašanjih, še zlasti o vprašanju globalnega zakona za Slovence, o vprašanjih zaščite okolja, o energetskih virih, o gospodarstvu.
O pravkar odobrenem zakonu za paket Gorica - Trst je govoril deželni tajnik KPI Roberto Viezzi. Zakon je pomemben za razvoj gospodarstva v naših krajih. Viezzi je govoril tudi o
načrtu KPI za razvoj vseh krajev ob mejii in orisal pobude komunistov v tej smeri. Tudi Viezzi je govoril o zaščitnem zakonu, ki da ga je treba odobriti čimprej. V senatu je treba združiti tam predložene zakonske o-snuke. O skupnem besedilu naj se potem izrečejo zastopniki slovenskih organizacij.
Na kongresu so izvolili 4 člane nadzornega odbora, 20 članov vodstva sekcije, 40 delegatov na skupščino komunistov mesta Gorice, ki bo v aprilu, in 7 delegatov na pokrajinski kongres KPI, ki bo v Gorici od 21. do 23. februarja.
Stanu Kravosu v spomin
Konec prejšnjega tedna nas je zapustil Stanislav Kravos, brivec na goriškem Travniku, med prijatelji in klienti znan kot Stano. Odšel je na tih način, njemu svojstven saj je svoje delo vedno opravljal na tih način. Vse življenje je posvetil svojemu poklicu, tako da so ga prijatelji na Travniku nazivali kar takole: »zlate škarje«. Sedeminpetdeset let je delal v brivskem salonu. Najprej seveda kot vajenec, potem pa kot samostojni obrtnik.
Bil je med maloštevilnimi slovenskimi brivci v našem mestu. V nje-
Uslužbenci občine in slovenščina
Goriški občinski odbor ni sprejel nobenega sklepa, ki bi bil negativen do sprejetja v službo funkcionarja -z znanjem slovenskega jezika. Župan Scorano je na občinski seji to povedal v odgovor liberalnemu svetovalcu S. For-nasirju, ki je hotel vedeti zakaj niso še razpisali natečaj za mesto, ki je ostalo prazno po smrti slovenskega uradnika Emila Valentinčiča. Župan je dejal, da na občini čutijo pomanjkanje pridnega in vestnega prevajalca. Odbornik Gentile je dejal, da ni zaprek, da bi razpisali natečaj. Prišlo je torej na občinski seji do drugačnega odgovora od tistega, ki ga je isti odbornik dal pred desetimi dnevi članom pristojne svetovalske komisije, kar je sprožilo tudi alarmni članek, ki smo ga objavili v našem listu. Očitno je ta naš človek marsikoga prepričal, da je treba spoštovati prejšnje obveznosti. Prav tako je odbornik Gentile odgovoril svetovalcu SSk Paulinu, da bodo v slovenske šole kot pomožno osebje poslali samo ljudi z znanjem slovenskega jezika.
govi brivnici na Travniku so se zbirali predvsem naši ljudje, bil je zelo čislan med vsemi, Slovenci in Italijani. S klienti je bil vedno zelo vljuden, pazljiv na njih zahteve in potrebe, vsakomur je ustregel. Kdor ga je poznal ve povedati, da ni nikdar šel na počitnice, da je bil vedno v svoji brivnici, že precej hitro mu je žena umrla, zaradi tega je sam moral skrbeti tudi za hčer Klavdijo in sina. Siri Stani mu je prišel pomagat v brivnico in danes nadaljuje očetov poklic z uspešnim vodenjem brivnice. S Stanislavom Kravosom je odšel še en košček naše pretekle goriške zgor dovine.
Enourna stavka v državnih podjetjih
Enourna razčlenjena stavka bo danes v podjetjih z državno udeležbo v tržaški in goriški pokrajini. V Tržiču bodo stavkali delavci ladjedelnice, podjetja Ansaldo in SBE. Namen današnje protestne akcije je ustanovo IRI prisiliti v aktivnejšo vlogo v teh krajih, po odmikanju, kakršnemu smo priča v zadnjih letih. Priložnost za aktiynejšo vlogo predstavljajo ugodnosti in drugi finančni ukrepi, ki jih je pred kratkim odobril parlament, ugotavljajo predstavniki vseh treh sindikalnih zvez (CGIL, CISL, UIL), ki so oklicali današnjo protestno stavko. Naj omenimo še, da bo danes, v okviru stavke, tudi sindikalni shod in sicer ob 7.45, pred vhodom v ladjedelnico. Govoril bo tajnik delavske zbornice CGIL Luciano Pini.
včeraj-danes
h gorižkega matičnega orada
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 19. do 25. januarja 1986.
RODIT J SO SE: Stefania Petricono, Federica Piccoli, Angelica Robazza, Ketti Beltrame, Stefano Bignolini, Stefano Panozzo.
UMRLI SO: 67-letni Nicolo Bieder-mann, 58-letni upokojenec Mario Vi-sintin, 79-letni upokojenec Ivan Corsi, 78-lfltni upokojenec Leonardo Sguaz-zin, 81-letna upokojenka Teodolinda Pettarin, 78-letna upokojenka Vincenza Lamberti vdova Ricco, 77-letna u-pokojenka Lucia Gregorutti vdova Gandolfi, 77-letni upokojenec Lino Bol-zan, 84-letna upokojenka Caterina Mar-kig vdova Ballaben, 68-letna upokojenka Cecilija Ferletič, 75-letni upokojenec Olivier Gorini, 88-letna upokojenka Anna Cuttin, 89-letni upokojenec Arturo Ciuffarin, 89-letna upokojenka Pierina Volpe Zorzoli, 87-letna upokojenka Vitalina Culot, 78-letni upokojenec Giuseppe'Bgubin, 77-letni brivec Stanislav Kravos, 77-letna upokojenka Lucia Simone Bensa, 80-letni upokojenec Luigi Gri, 76-letni upokojenec Luigi Terpin.
OKLICI:	trgovski potnik Gianni
Maggi in gospodinja Yolanda Sanchez Cardozo, delavec Marco Cappella in Manola Mauro, zdravnik Marino Orefice in zdravstvena asistentka Marilena Geretto, uradnik Luca Urizio m univerzitetna študentka Raffaella For-nasir, agent državne policije Daniele Poiana in delavka Aurora Bianco, u-radnik Luigi Caligaro in učiteljica Daniela Della Longa, profesor Marco Suligoi in trgovska pomočnica Maria Terpin, trgovski pomočnik Maurizio Tomini in Barbara Stagni.
čestitke
MITJA BIZAJ iz Štandreža praznuje danes 13. rojstni dan. Iskreno mu čestitajo sestra Nataša, mama in tata.
izleti
ŠKD Naš prapor priredi v nedeljo, 2. februarja, avtobusni smučarski izlet v Podklošter (Amoldstein). Avtobus bo odpeljal ob 7. uri z Oslavja in ob 7.15 s Travnika. Prijave sprejema Robert Kocina, tel. 85241.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Rambo II«.
CORSO 18.00—22.00 »Rambo H«.
VITTORIA 18.00—22.00 »Patricia porno games«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
TrziČ
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE 20.30 II fiore all’occhiello - glasbeno-plesna predstava.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Coca-cola Kid«. 20.00 »Nož za prostitutke«.
SVOBODA 19.30 »Nora petdeseta«.
DESKLE 19.30 »Joy radost življenja«.
Občuteni povojni zarisi pisatelja Bena Zupančiča
Jutri v Solkanu
Premiera
Več kot prav je, da je Cankarjeva založba v Ljubljani ponovno izdala izbor novel in črtic Bena Zupančiča, izbor, ki nosi značilno poetičen naslov Weter in cesta«. Že leta 1954 se je pojavila ta zanimiva in človeško bogata knjiga v javnosti in lahko rečemo, da je upravičeno vzbujala pozornost in premislek tedaj kakor tudi seveda sedaj
—	posebno še, ker je avtor pred nekaj leti mnogo prezgodaj, tako rekoč na višku svojih ustvarjalnih sil, nenadoma umrl in na ta način postre-no izpostavil svoj razvijajoči opus pred sedanje pa tudi prihodnje rodove. V času torej — v mislih imamo datum prve izdaje — ki se je kar preveč ponašal s socialističnim realizmom, po možnosti optimističnim pogledom nc. življenje, sicer pa u-metniškim nazorom, ki je bil kar obvezno zazrt v realnost, dejstva, seveda odtrgana od vsakršnih iracionalnih, da ne rečemo globljih vzgibov; v času ko js cvetel neke vrste fanatizem, sovražno razpoložen do vsega problemskega, do vsega tistega, čemur bi danes rekli izpostavljanje notranje problematike, težkih povojnih let in ran, ki so se komaj dobro zacelile; v času, ki je npr. tri leta poprej z velikim nerazumevanjem komentiral znano pesniško zbirko »Pesmi štirih«, v ka-tefi so Zlobec, Pavček, Kovič in Menart »presenetili« z občuteno ljubezensko liriko, ki ji je bolj pri srcu razkrivanje nežnih in vse glasneje nastajajočih čustev, kot pa uradno in zanosno premagovanje vsakršnih gospodarskih in političnih težav
—	v tem času je zazvenela proza Bena Zupančiča morda nekoliko manj sporno, zato pa nič manj odzivno in dobrodošlo. Kljub temu da je bil Beno Zupančič tako rekoč ves čas tudi politični delavec
—	v svojih najzrelejših letih se je povzpel do odgovornih državnih in republiških funkcij — mu očitno ni padlo na misel, da bi v literaturi sledil
časopisnim naslovom in časopisnemu načinu obravnavanja tekočih pa tudi bistvenejših dogodkov, ves čas je po vsej verjetnosti v smislu poglobljenega razumevanja umetnosti, razvijal v svojih zapisih pripovedi o tistih plasteh življenja in človekovega doživljanja, ki vrvi in kipi pod površino, pod zunanjostjo in videzom, plasteh torej, ki so mnogo bogatejše in tudi usodnejše, istočasno pa tako daleč od plakatnih prikazov in usmeritev, značilnih za dnevne napore in osmisli-tve. Istočasno pa je Beno Zupančič s svojimi ju-taki — dovolj se je npr. spomniti čvekala v noveli »štirje molčeči« ali pa Mihe v »Plakatih in ljubezni«, pa Karlince v »Pogrebu« ali invalidnega kurirja v »Veselici« — vedno in dosledno zasidran v resničnem življenju, v aktualni družbeni danosti, ki pa je same po sebi ne glorificira, niti je kritično ne obravnava — preprosto se ves čas posveča usodi svojih likov, ki pa seveda s svojimi pripetljaji slikajo nikakor ne lahek čas povojnega obdobja, čas, ki je marsikdaj in za marsikoga pomenil borbo za preživetje, nemajhen trud za novo orientacijo in velike napore za povezavo sedanjosti in preteklosti, ki je bila nemalokrat obeležena z izgubo svojcev in prijateljev. Čeprav novele in črtice v pretežni meri obravnavajo medvojno obdobje, torej najnevarnejši čas za avtorjeve junake, pa so nemara naprodomejši tisti zarisi, ki se dogajajo po vojni in kjer pride avtorjeva odlika najbolj do izraza: nikdar v svoji človečnosti ne dvigne svarilnega prsta fanatizma, ki bi kar slepo in nekoristno obsodil izgubljenost svojih figur, nikdar ne moralizira in nikdar politično ne obsoja, tudi če »junak Miha, preprost 'n dober človek — tako priljubljena Zupančičeva tema — lepi plakate za Italijane, če ga obsodimo v njegovi želji, da bi se poročil s svojo prevejano
izvoljenko, obsodbe ne bo izrekel avtor dobesedno, ampak bo prepustil odločitev življenju, zgodbi kot takšni, ki bo nesrečnega preprosteža kar absurdno in tragično spravila s sveta. Zupančičev širok in istočasno poetičen pogled na svet, ki pa mu ne manjka epske klenosti in možatosti — njegovi li-rizmi so bolj notranje kot pa opisovalne narave, so bolj utopljeni v razumevanje sveta kot pa v dobesedno mehko govorico — se poleg »Veselice« in »Pogreba«, že kar klasičnih novel sodobne slovenske literature, nemara najučinkoviteje izraža v »Ostriženi ljubezni«, občuteni in pretresljivi pripovedi in življenjski zgodbi preprostega človeka Modesta, ki se je zaljubil v Marjanco, dekle, ki je med vojno hodilo tudi z Italijani in bila zatorej v zasmeh in obsodbo ostrižena. Modest preživi vsa razočaranja in prizadetosti, vendar dekle ves čas ljubi in ko jo hoče po vojni poročiti, išče pričo tudi pri pisatelju, kateremu pripoveduje svojo nenavadno .zgodbo. Pisatelj razume njegovo stisko kakor tudi obsojanje ljudi, s srcem je na strani obeh nesrečnih preprostežev, v hipu pa, ko bi moral zastaviti zanju svojo besedo, se torej izpostaviti skoraj krvoločnemu javnemu mnenju, v tem hipu odpove svoje sodelovanje. Modesti in Marjanca se kasneje vendar poročita in pisatelj mora na lastni koži doživeti očitek, da pač nikoli ni bilo nič z njim, da je bil vedno neke vrste slabič. — Modesti se zgodi, da bi avtor tako ostro ir. v nekem smislu samoobtožujoče sprejel nase napake družbe in istočasno tako plastično upodobil nihanja ljudskega razpoloženja, ki navadno niso pripravljena razumeti kaj šele odpuščati. Verjetno bo tudi zaradi takšne poštene avtorjeve dimenzije galerija njegovih junakov živela tudi v bodoče in ves čas opominjala na tisto človeško širino, brez katere pač ni pravega sožitja.
JANEZ POVŠE
Pasolini j ey e Orgije
v izvedbi PDG
Primorsko dramsko gledališče je pripravilo svojo četrto premiero v sezoni 1985/86 ORGIJO Pier Paola Pa-solinija.
ORGIJA je prvo od dramskih besedil Pier Paola Pasolinija (1922-1975), ki je sicer pri nas in v svetu veliko bolj znan kot pesnik, prozaist, esejist in filmski režiser. Za njegov dramski opus (ne najmanj za Orgijo) velja reči, da razodela iste kvalitete kot njegovo siceršnje ustvarjanje in zaradi katerih velja Pasolini za eno vodilnih osebnosti povojne italijanske kulture. V njem se pisatelj na zanj značilni zgoščeni način (drama je v verzih) sprašuje o telesnosti, nasilju (simbolizaciji) zgodovine na človeškem telesu.
Besedilo je prevedel Srečko Fišer, ki je poskrbel tudi za jezikovno podobo uprizoritve, režiser je Mario Uršič, sceno je oblikovala Meta Hočevar, kostume Marija Vidau, koreografinja je bila Ksenija Hribar, glasbo je komponiral Giampaolo Goral.
Nastopajo člani PDG Janez Starina, Mira Lampe - Vujičič in Dušanka Ristič. Premiera bo danes, ob 20. uri v dvorani v Solkanu.
Z »Očetom na službenem potovanju«
Jutri otvoritev razstave
Včeraj je v Rimu pričel Teden jugoslovanskega filma
Jugoslovanski filmi bodo kmalu na poti za Pariz, kjer bo v kulturnem centru Georges Pompidou bogata retrospektiva v celoti posvečena jugoslovanskim filmskim dosežkom, še pred kratkim je bil namreč v Beogradu direktor filmske sekcije centra, Jean Loup Passek, ki je dokončno izdelal spisek stotih filmov, ki bodo Francozom predstavili filmsko Jugoslavijo.
Vendar še prej bo ožji izbor jugoslovanskih filmov krožil po Italiji. Ministrstvo za zunanje zadeve — urad za kulturne dejavnosti, ter »Ente autonomo gestione per 11 cinema« sta namreč priredila za Rim in vsa druga italijanska mesta, ki bi se za to zanimala, Teden jugoslovanskega, filma. Dobršen del organizacije si je seveda prevzelo Ministrstvo, ki je tudi pokrovitelj »Tedna«, čeprav gre veliko zasluge jugoslovanski ambasadi v Rimu ter In-terfilm festivalu iz Ljubljane, ki ga vodi Tone Frelih.
Teden jugoslovanskega filma so odprli včeraj dopoldne v Rimu. Na tiskovni konferenci, na kateri so prireditelji predstavili celoten program in katalog tedncs. sta bila prisotna tudi jugoslovanska gosta, režiserja, Matjaž Klopčič in Predrag Antonijevič. Prvega Slovenci dobro poznamo, z drugim pa so se Italijani srečali pred dvema letoma na beneškem festivalu, ko so na »Te dnu kritike« vrteli njegov O pokojniku vse najlepše.
Filmsko odprtje »Tedna« so prireditelji prepustili carinskemu nagrajencu Emiru Kusturici, od katerega so predstavili V veliki dvorani kina Fiamma, »Očeta na službenem potovanju«. Film, ki bo v kratkem v distribuciji po vseh italijanskih kinodvoranah, so vrteli v originalni verziji s francoskimi podnaslovi. Ostali program tedna predvideva, poleg izbora kratkometražnih filmov tudi Klopčičeva Istanja, Markovičevo Variolo vero, Rdeči boogie Karpa Godine, Se spominjaš Dolly Bell Emira Kusturice, Mimičev Sokol ter O pokojniku vse najlepše Predraga Antomijeviča. (ef)
Akvareli J. Ciuhe v TK Galeriji
Od jutri bo galerija Tržaške knjigarne gostovala slovenskega slikarja in grafika, ki je že vtič let v središču pozornosti slovenske umetnosti in ki je splošno priznan tudi na mednarodnem, evropskem nivoju. Jože Ciuha je bjl gost galerije Tržaške knjigarne že pred tremi leti, v sezoni 82/83 in je takrat predstavil vrsto grafik iz svojih znanih serij o profetih, opicah in ikonah. Tokrat se Ciuha predstavlja tržaškemu občinstvu v dveh galerijah istočasno, v Tržaški knjigami in v galeriji Malcanton. Medtem ko bo v galeriji Malcanton predstavil grafike, ki se navezujejo na njegove znane serije, bo v TK prisoten z najnovejšimi deli in s tehniko, s katero se v preteklosti ni ukvarjal, to je z akvareli. Prvič je Ciuha predstavil svoje akvarele z večjo razstavo lani jeseni v Ljubljani, nato pa jih je razstavil tudi v Amsterdamu. Gre v glavnem za pejsaže, kjer se priložnostna agresivnost in žlahtnost njegovih grafik preliva v bolj nežne tonalitete, ki so sicer za akvarele običajne. Ravno zaradi tega je razstava galerije TK zanimiva, v kolikor nam predstavlja umetnika iz neobičajnega zornega kota.
Zanimivo je namreč, kako se u-metnikove izkušnje, stik z antični-
mi kulturami, z bizansko tradicijo in z budistično filozofijo, odnos do sodobnega človeka, ujetega v svojo racionalnost, prilagajajo in se izražajo z novo tehniko, ki je čestokrat bolj intimno lirična, medtem ko je Ciuhova umetnost zazrta v okolje in v njegove resnice. Z novo razstavo v TK galeriji bomo gotovo spoznali nove razsežnosti Ciuhovega ustvarjalnega in-genija.
V pričakovanju na otvoritev razstave pa še nekaj podatkov o Ciuhovi umetniški in življenjski poti. Rodil se je leta 1924 v Trbovljah. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je po diplomi obiskoval specialko prof. Slavka Pengova za freske. Študijska potovanja po Evro-
pi so bila zelo pomembna za njegov razvoj, posebno potovanje v Makedonijo, kjer je odkril stik z bizansko tradicijo in z vzhodno kulturo nasploh. Od leta 1959 do leta 1961 je študiral budistično filozofijo in u-metnost v Rangoonu. Posebnega pomena so bila tudi nadaljnja potovanja po Daljnem Vzhodu in v Latinski Ameriki. Leta 1965 je bil gost West Michigan University, v 70. letih pa je pot let zaporedoma vodil seminar za svobodno slikarstvo na poletni mednarodni akademiji v Salzburgu. Imel je več kot sto osebnih razstav tako doma kot v tujini in je prejel več pomembnih nagrad. Ob slikarstvu in grafiki se ukvarja tudi s tapiserijo.
(bg)
DOMA
mm in v svetu
SLOVENIJALES DOBRO POZNAM
Ob vprašanju modernizma in postmodernizma
Nove poti v sodobni slovenski umetnosti
V Sloveniji se je v zadnjih letih ustvarilo močno jedro t.i. alternativne kulture, ki bi jo lahko označili kot spontan izraz, predvsem mladih v težnji in želji po ustvarjanju svojih vrednot, s skoraj brez izjeme odklonilnim stališčem do vladajoče ideologije in kulturniške Politike. Nastalo je punk gibanje, ki se je kma-lu spremenilo v marsikaj več kot goli punk, v pravo etično držo, nastale so številne glasbene skupine, mladinska gledališča, likovni izdelki. Vse skupaj je ob odločilni podpori nekaterih medijev in skupine intelektualcev ter novih spoznanj s področja teorije, predvsem psihoanalize, filozofije in semiotike, pripomoglo, da se je ustvarila neka avtohtona alternativna kultura. Iz tega vidika je tudi ne gre jemati dlternativno v dobesednem pomenu, saj si je pravzaprav ustvarila svoj lastni prostor. Od tod pa je vzniknila tudi umetniška produkcija, ki bi jo danes že lahko označili kot eno izmed Prednjih, prav gotovo pa zelo radikalno smer umetniškega ustvarjanja v slovenskem prostoru danes.
Namen tega teksta je bežno predstaviti tri skupine, okrog katerih se pogosto suče beseda, ko je govor o teh zadevah. To so Laibach oli Laibach Kunst, aktivni predvsem na glasbenem področju, občasno in deloma pa tudi na bkovnem, nato skupina štirih likovnih ustvarjalcev imenovana Irwin ter Gledališče Sester Scipion Našice. Omenimo naj, da se je Laibach Pfed dobrim mesecem vrnil z evropske turneje, kjer je nastopal v nekaterih glavnih nemških mestih, da je bil Irwin selektivno izbran in Pred kratkim razstavljal v Cankarjevem domu v Ljubljani, Gledališče Scipion Našice pa se bo ob priliki slovenskega praznika predstavilo občinstvu v veliki dvorani Cankarjevega doma s Predstavo Krst pod Triglavom (premiera bo “• februarja).
Umetniško delovanje teh skupin je poveza-
no s postmodernizmom, zato bo tudi naše razpravljanje vseskozi povezano s tem pojmom. To pa povzroča dodatne težave. Kajti ne samo, da je ta pojem pač bolj ali manj akademsko določen, tudi sama stilska formacija postmodernizma je šele v nastajanju. Vsi nekaj slutimo in čutimo, težko pa je povedati, za kaj sploh gre. Zatorej si tudi ne umišljamo, da bi izrekli kakršnokoli končno besedo.
Prav tako ne mislimo postavljati v ta sklop samo te tri skupine, ki jih predstavljamo. Postmodernistična naj bi navsezadnje bila že poezija Nika Grafenauerja, kar naj bi naslov ene izmed zbirk, Palimpsesti, tudi eksplicitno ponazarjal. Takšni so morebiti tudi likovni izdelki Janeza Bernika, ki je pred kratkim razstavljal v Modemi galeriji. Prej ko slej pa o-staja odprta tudi sama dilema, ali je postmodernizem res prelom v zgodovini umetnosti, prehod v novo estetiko, v novo stilsko formacijo, ali pa gre še vedno le za avantgardistične poskuse znotraj polja modernizma, ki se vleče že od prvih desetletij našega stoletja.
Laibach se je pojavil leta 1980 v Trbovljah, v mestecu z močno delavsko proletarsko tradicijo, ki je bila že pred vojno izrazito revolucionarno nastrojena. Pojav skupine, ki v svojih nastopih ustvarja prav posebno vzdušje (projekcije filmov, kritika totalitarnih režimov) je povzročil številna odklonilna stališča. Osnovna značilnost Laibacha je, da namesto cinične distance, kritičnosti, posmeha, subver-tira, dobesedno ponovi totalitarni ideološki ritual. Vsebinsko je tak nastop »prazen«, nič novega ne pove, doseže pa s tem travmatičen, naravnost moreči učinek. Pred tremi leti je skupina opravila svojo prvo večjo evropsko turnejo in nastopila v 16 mestih in osmih državah: od Dunaja, Varšave do Londona. Poudarjajo svojo zavezanost specifičnosti sloven-
skega naroda in kulture, saj vsak umetnik črpa iz nevidnih globin naroda, kateremu pripada. To je opaziti tudi na njihovih likovnih izdelkih, saj so zelo pogosto poudarjeni tipični slovenski motivi: mogočna podoba Triglava, kozolec, gozdovi in jelenovo rogovje, sejalec.
Na isto koncepcijo se veže. tudi Irwin, ki pri načinu ustvarjanja prav tako kot Laibach ostaja zvest klasični tradiciji: olje na platnu. Zastavek skupine Irwin je afirmacija slovenske likovne umetnosti in potrjevanje pripadnosti svojemu delovanju poudarja predvsem potencirani eklekticizem, reinterpretacijo zgodovinskih izkušenj in iskanje mesta subjekta. Irwin zanika, da bi umetnost imela samo ideološko, ali estetsko, socialno, religiozno, politično funkcijo. Trdi, da so vse te razsežnosti v umetniškem delu neločljivo prepletene in povezane. Osnovna značilnost, ki veže te skupine, skupaj z gledališčem Scipion, je retrogradno ustvarjanje, oziranje nazaj, v zgodovino. Vzrok za to potezo je bržkone treba iskati v samem razvoju industrijske družbe, ki je marsikakšno vizijo razvoja priterala do roba, ko se naprej enostavno ne da več gledati, ker ne samo, da ni videti razumskega izhoda, pač pa je tak način razvoja že močno načel tudi svoj lastni smisel.
Ta retro princip, revaivle stil ni sam na sebi v zgodovini umetnosti seveda nič novega. Pogosto so se obujale določene stilske formacije ali posamezni elementi iz starejših obdobij. Takih primerov je veliko, n.pr. neoromantika, ali pa številne baročne skulpture na palačah in gledališčih novejšega časa. Vendar so se vsi ti elementi izbirali na podlagi svoje fascinacije, svoje lepote, privlačnosti. Prav tu pa gre iskati bistveno razliko, ki jo naredi, ali naj bi jo vsaj naredil, postmodernizem. Kajti ti elementi, ti umetniški stili, ki jih iz preteklosti
prinašamo v sedanjost, se ne izbirajo več na podlagi svoje aure, očarljivosti, pač pa obratno, na podlagi svoje spodletelosti. Prikazati skuša tisto, kar je bilo v tedanji stilski formaciji nedorečeno, kar je bila traumatična točka tistega časa. Prav kot tako pa je izpadlo ven iz progresističnega toka zgodovine in ostalo: nedojemljivo.
Ob tem je ambicija postmodernizma tudi ta, da prikaže pozicijo subjekta, ki doživlja to auro svojega časa, obnemore pa pred tem, da bi vse skupaj zajel v celoto, oziroma, ostane slep točno za tisto, kar je izpadli objekt, kar je boleče, travmatično, nerazumljivo in, jasno, bistveni del tistega časa.
Prav s tem se še posebej ukvarja Irwin. Prikazati skuša namreč, kako so vsa ta obdobja vplivala na človeka, kako se je z zgodovinskimi izkušnjami spreminjal subjekt. V slikah je prikazana perspektiva, kako si sam v sliki zastopan in kako sam to (svojo) podobo gledaš. Kar je bistveno novega, je obrat, ki ga naredi Irwin: iz subjekta produkcije v produkcijo subjekta. Poenostavljeno bi lahko torej dejali: če klasična formulacija trdi, da umetnik dela sliko, Irwin to obrne in pravi, da slika dela umetnika.
Problemsko območje ostaja tu široko odprto. Od te formulacije n.pr. ni daleč do novejših odkritij teorije, o subjektu kot vselej že govorjenem, skozi katerega prihaja govorica s svojo strukturo in zakoni. Vendar zaključimo raje z ugotovitvijo, da se je v slovenskem prostoru, morda prav zaradi tega, ker ni podvržen tržnemu kapitalizmu, uspela razviti posebna oblika sodobne umetnosti, umetnosti ki črpa iz u-metnosti, in ki s svojo specifičnostjo slovenskega duha stopa v evropski prostor, ponazarjajoč to, kar se dogaja novega v večini istosti.
IGOR ŠKAMPERLE
Košarka: pokal pokalnih prvakov
Splićani ugnali Scavolini
Smučanje: v veleslalomu za SP v Adelhodnu
Zmagoslavje Italijanov
ADELBODEN (Švica) — Pb daljšem kriznem obdobju je včeraj italijanska smučarska reprezentanca v veleslalomu v Adelbodnu dosegla izjemen uspeh. Zmagal je namreč Richard Pramotton, drugi pa je bil Vi-demčan Marco Tonazzi, ki je prav včeraj proslavljal 25. rojstni dan.
Na zelo dobro četrto mesto se je uvrstil Jugoslovan Rok Petrovič, ki je bil po prvi vožnji drugi. Odličen osmi pa je bil Tomaž Čižman. Bojan Križaj se je tokrat slabše odrezal. Bil je le 32. Luksemburžan Marc Gi-rardelli je z včerajšnjim petim mestom prevzel prvo mesto na skupni lestvici za SP.
VRSTNI RED VELESLALOMA: 1. Pramotton (It.) 2’36”08; 2. Tonazzi (It.) 2’36”38; 3. Strolz (Av.) 2’36”51; 4. Petrovič (Jug.) 2’36”65; 5. Girar-delli (Luks.) 2’36”69; 6. Hangl (Švi.) 2’36”95; 7. Namberger (ZRN) 2’37”08; 8. Čižman (Jug.) 2’37”20; 9. Was-maier (ZRN) 2’37”30;
LESTVICA VELESLALOMA ZA SP: 1. Strolz (Av.) 70; 2. Gazpoz (Švi.) 62; 3. GirardeUi (Luks.) 45; 4. Pramotton (It.) 43; 5. Stenmark (šve.) in Erlacher (It.) 42;	8. Petrovič
(Jug.) 30.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Gi-rardelli (Luks.) 132; 2. Wimsberger (Av.) 130; 3. Stenmark (šve.) 127; 4. Petrovič (Jug.) 100; 5. Miiller (Švi.) 99; 6. Zurbriggen (Švi.) 90; 7. Nilsson (Šve.) 83; 8. Strolz (Av.) 81; 9. Križaj (Jug.) 75; 10. Wasmaier (ZRN) 72; 13. Pramotton (It.) 69.
Slalom na Nevejskem sedlu: Grigis tretji, Robič osmi
NEVEJSKO SEDLO — V včerajšnjem slalomu za evropski pokal za trofejo Duca d’Aosta na Nevejskem sedlu je zmagal Zahodni Nemec Stefan Pistor pred Švedom Gunnarjem Neuriesserjem in Italijanom Robertom Grigisom. Četrti je bil Italijan Carlo Cerosa. Jugoslovan Sašo Ro-
bič se je uvrstil na dobro osmo mesto.
Nogomet: sklicani »azzurri«
RIM — Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Enzo Bear-zot je sklical »azzurre« za prijateljsko tekmo proti ZRN, ki bo v sredo, 5. t. m., v Avellimi. Sklicani so: Altobelli (Inter), Ancelotti (Roma), Bagni (Napoli), Baresi (Inter), Ber-gomi (Inter), Cabrini (Juventus), Coliovati (Inter), Conti (Roma), Galli (Fiorentina), Massaro (Fiorentina), Nela (Roma), Righetti (Roma), Rossi (Milan), Serena (Juventus), Tancredi (Roma), Tricella (Verona), Vialli (Sampdoria) in Vierchowood (Sampdoria).
Turnir v Viareggiu
VIAREGGIO — Z današnjo tekmo Torino - Atletico Platense se bo pričel 38. mednarodni mladinski nogometni turnir v Viareggiu.
Jugoplastika - Scavolini 108:91 (57:41)
JUGOPLASTIKA SPLIT: Videka 8, Perasovič 23, Kukoč 8, Sobin 21, Poljak 10, Burič 1, Stipaničev 2, Radovič 8, Radja 16, Vučica 11.
SCAVOLINI PESARO: Minelli 6, Gracis 8, Magnifico 6, Frederick 17, Cipolat 3, Tillis 17, Costa 17, Silvester 17.
SPLIT — Za uvrstitev v polfinale v povsem nepomembnem srečanju (Scavolini je namreč že polfinalist) je Jugoplastika po odlični igri premagala Scavolini iz Pesara.
Koraćev pokal
Danes bo zadnje kolo četrtfinala v Koračevem pokalu. Spored italijanskih in jugoslovanskih ekip: Diva-rese - As vel; C. zvezda - Lugo; Ber-loni - Zadar; Bancoroma - Challans; Hapoel - Bosna; Mobilgirgi - Cacao-lat; Partizan - Orthez.
Nogomet: Todor Veselinovič tehnični direktor Catanzara
CATANZARO — Jugoslovanski nogometni strokovnjak, bivši vodja jugoslovanske reprezentance in mnogih tujih klubov, je novi tehnični direktor italijanskega drugoligaša Catanzara.
Danes italijanski pokal
Danes bodo igrali prve tekme osmine finala italijanskega nogometnega pokala. Spored; Torino - Messina; Empoli - Milan; Roma - Atalanta; Como - Juventus; Inter - Padova; Sampdoria - Vicenza; Verona - Pisa; Fiorentina - Udinese.
Boks: Gallo - Renard
CATANZARO — V Catanzaru se bosta danes za evropski naslov v su-perperesnd kategoriji spoprijela Italijan Marco Gallo in Belgijec Jean Marc Renard.
Drevišnja pokalna tekma z Nerveso
Meblo pred težko nalogo
Nogomet: v prijateljskih tekmah v Bazovici in Dolini
Selekciji Slovenije zanesljivo boljši
DANES OB 15.00 V LIPICI
Le štiri dni pred morda do konca prvenstva B lige najpomembnejšim srečanjem s Coneglianom se bo združena ekipa Meblo drevi ob 20. uri v Nabrežini pomerila z Nerveso v okviru šestnajstine finala za italijanski pokal.
Meblo je doslej iz tega tekmovanja izločil C-l ligaša Kennedyja iz Vidma in Tornano iz Gradišča ter drugoligaša Mogliana, drevi pa ga čaka mnogo težja preizkušnja, saj je Nervosa ena glavnih protagonistov letošnjega prvenstva B lige in je doslej izgubila le eno srečanje proti premočnemu Mobilcatalogu iz Pordenona ter je povrhu Meblo že premagala sredi Nabrežine s 3:1 v rednem prvenstvenem petem kolu. Ta tekma je bila doslej najbolj privlačna, kar jih je bilo letos v Nabrežini, tudi sicer pa so bila srečanja s tem nasprotnikom vselej zelo dopadljiva.
Meblo mora drevi zmagati z največjo možno razliko v setih in točkah, saj bi si tako nabral lepo pred-
nost pred povratnim srečanjem, ki bo prihodnji četrtek v Venetu. Na dlani je, da bodo naše igralke dale vse od sebe, da premostijo to oviro in napredujejo y osmino finala, saj bi nia ta način razširile krog svojih poznanstev in izkušenj, ker bi jih v nadaljevanju tekmovanja verjetno čakala tekma z nasprotnikom iz druge drugoligaške skupine, kar bi bila hkrati lepa priložnost, da preverijo, ali še drži dejstvo, da je severovzhodna skupina B lige, v kateri igra naša združena ekipa, po tradiciji ena najmočnejših sploh v Italiji.
Ker je drevišnja naloga Drasičevih varovank zelo težka bi bilo zelo dobro, da bi se srečanja navijači in ljubitelji odbojke udeležili polnoštevilno, gotovo pa v večji meri kot jih je bilo ob srečanju z Moglianom, saj je spričo dejastva, da v prvenstvu Meblo nima več možnosti, da se bori za A-2 ligo, napredovanje v pokalno tekmovanje lep cilj, ki ga ne gre zanemariti.
Včeraj sta se v prijateljskih tekmah v Bazovici (irrider 18) in v Dolini (under 16) pomerili nogometni selekciji ZSŠDI in Slovenije. V obeh tekmah so zanesljivo zmagali nogometaši Slovenije. Kljub visokima porazoma naši niso zapustili slabega vtisa.
Po tekmah so se nogometaši zadržali v prijateljski družbi. Vodstva o-beh selekcij pa so se domenila za še tesnejše stike.
Under 18
ZSŠDI — SLOVENIJA 0:4 (0:1)
ZSŠDI: Zettin, Leban, G. Ferluga, Leone, D. Ferluga, R. Kalc, Ražem, M. Žagar, Kralj, D. Žagar, A. Kalc. Igrali so še: Kočevar, Gregoretti, Černe, Tomec.
SLOVENIJA:	Tahirovič, Murič,
Mrežar, Daljevič, Kebe, Lorger, Dimeč, Udovič, Vidovič, Benedejčič, Jereb. Igrali so še: Miklavčič, Marjanovič, Bremec, Stikovič, Pevnik.
BAZOVICA — V prvem polčasu se je naša selekcija dobro upirala gostom. V nadaljevanju pa je prišla na dan njihova premoč in poraz je bil
neizbežen. Moramo tudi pristaviti, da ZSŠDI ni nastopila z najboljšo postavo, ker so bih nekateri igralci zaradi bolezni odsotni. (P. B.)
Under 16
ZSŠDI — SLOVENIJA 0:8 (0:2)
ZSŠDI: Radioni, Tamaro, Jerman, Sancin, Bevk, Hervat, Sancin, Ole-nik, Švara, Mondo, De Franceschi. Igrali so še: Žerjal, Zahar, Bandi, Tamaro, Slavec, Albino Paiano.
SLOVENIJA: Semprimožnik, Pucihar, Grča, Jesič, Milinovič, Emeršič, Smonka, Gregorič, Novak, Zorc, Žunovec. Igrali so še: Hrovat, Sveta-novski, Protega, Horvat, Kunt, Cvijanovič, Piegar.
DOLINA — Reprezentanca Slovenije je bila očitno premočna za našo združeno ekipo, ki ,so jo sestavljali izključno igralci Brega. Gostje so izvajali zelo hitro in dopadljivo igro, med posamezniki pa bi pohvalili srednjega napadalca Novaka, ki je bil res nezadržljiv. Dosegel je pet golov.
(Olenik)
Koper -
Dinamo Vinkovci
V zadnjem hipu je padla v vodo prijateljska nogometna tekma Kopra z Rijeko v Lipici, ker je reški prvoligaš želel igrati le v Kopru, na kar pa Koprčani niso hoteli pristati. Na srečo Koprčanov je vskočil Dinamo iz Vinkovcev, ki se že od ponedeljka pripravlja v Kopru. Dinamo je 5. u-vrščena ekipa po jesenskem delu v prvi jugoslovanski ligi. Tekma med Koprom in Dinamom bo na igrišču v Lipici danes, s pričetkom ob 15. uri.
Včeraj pa se je v Lipici pridružil »rumeno-plavim« Stjepan Bobek, legenda jugoslovanskega nogometa, ki bo prevzel mesto svetovalca trenerju Pertiču. Bobek se je že prvi dan aktivno vključil v delo z igralci, ki jih je pohvalil za njihovo veliko prizadevnost. (Kreft)
Košarka: promocijsko prvenstvo na Goriškem
Dober odpor okrnjenih domovcev
Košarka: lestvica strelcev B lige
Marko Ban (Jadran) prevzel drugo mesto
Z 32 točkami, ki jih je v nedeljo dosegel proti Panapesci iz Monteca-tinija, je Jadranov košarkar Marko Ban prevzel drugo mesto na lestvici najboljših strelcev drugoligaškega i-tahjanskega prvenstva. Prehitel je Bessija, ki je v tem kolu dosegel le 15 točk. Na tej posebni lestvici še vedno vodi košarkar Panapesce Boni, ki je tudi v nedeljo v Trstu pokazal vse svoje »strelske sposobno sti« (33 točk).
LESTVICA STRELCEV Boni (Panapesca Montec.)	482
MARKO BAN (JADRAN)	386
Sessi (Faciba B. Arsizio)	373
Della Fiori (Cagiva VA)	359
Masetti (Ecocementi FE)	358
Turel (Castor Pordenon)	358
Maguolo (Panapesca Montec.) 352 Sciacca (Faciba B. Arsizio)	348
Alba Gioia — Dom 70:55 (37:29)
DOM: Mauro Domik 2, Nanut 2, Ziani 4, Cej 18, Coretti 27, Ugo Dornik 2.
Domovci so v zadnjem kolu prvega dela letošnjega promocijskega prvenstva v gosteh klonili močni peterki Albe Gioia iz Krmina. Ekipo Albe sestavljajo v glavnem zelo mladi i-gralci, ki predvajajo zelo dinamično igro. Njihova glavna vrhna je dobra obramba in učinkovit skok. S' to igro so tudi premagali zelo okrnjene do-movce, ki so nastopili le s šestimi igralci.
Po začetnem vodstvu »belo-rdečih« so domačini vzeli vajeti srečanja v svoje roke. Prvi polčas se je končal z vodstvom igralcev Albe, ki so se v drugem polčasu morali močno potru-
diti, da so strli odpor zdesetkanih domovcev. Gojkovičevi varovanci so bili v drugem polčasu popolnoma enakovreden nasprotnik, le v poslednjih minutah jim je zmanjkalo nekoliko moči. Domačini so tako zasluženo slavili, toda poraz na tujem proti drugemu na lestvici z razliko petnajstih košev je kar soliden rezultat. Dobro sta tokrat igrala Cej in pa Coretti, ki je bil s 27 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Po tem porazu naši, žal, ostajajo še naprej na zadnjem mestu lestvice.
IZIDI 9. KOLA: Pom - Virtus Julia Auto 89:88; Petrolifera Goriziana -Ardita 81:79; Grado - Corridoni 69:64; Pohsontina - Edera 65:77; Alba Gioia - Dom 70:55.
LESTVICA:	Pom 16; Petrolifera
Goriziana, Edera 12; Ardita 10; Grado 8; Corridoni 6; Dom, Virtus Julia Auto, Pohsontina 4. (Alba Gioia in Virtus Julia Auto imata srečanje manj).
PRIHODNJE KOLO: Ardita - Virtus Julia Auto, Pohsontina - Petrolifera Goriziana; Grado - Dom (8.2. ob 18. uri) ; Alba Gioia - Corridoni, Pom - Edera.
DOMOVI STRELCI: Coretti 124; Uršič 94; M. Domik 93; Cej 68; Kri-stjančič 59; Golob 53; Orzan 44; Ziani 31; U. Domik 28; Corsi 23. (M. Čubej)
Košarka: disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija ita-hjanske košarkarske zveze je za eno kolo izključila Meneghina (Simac) in Sacchettija (Divarese).
Namizni tenis: promocijska liga
Kras sklenil ligo na dnu lestvice
Grandi motori A - Kras 5:1
Bianchi - Budin 2:0 (21:8, 21:6); Mian - R. Milič 2:0 (21:14, 21:15); Torbianelh Doljak 2:0 (23:21, 21:7); Bianchi - R. Milič 1:2 (12:21, 21:18, 19:21); Torbianehi - Budin 2:0 (21:5, 21:8); Mian - Doljak 2:0 (21:11, 21:13).
V svojem zadnjem nastopu v promocijskem prvenstvu so Krasovi zastopniki visoko podlegli favoriziranemu GMT. Z istim rezultatom se je končalo tudi prvo srečanje in tako so Zgoničani brez osvojene zmage končali prvenstvo na dnu lestvice, a to je bilo pričakovati že pred pričetkom prvenstva samega.
Kljub samim porazom pa je končni obračun »rdeče-behh« zadovoljil, vsaj kar se tiče vidnega napredka v igri in ker so pridobili tudi na izkušenosti in samozavesti. (Z.S.)
Občni zbor ŠD Polet: v
svoje vrste privabiti bivše člane
Občni zbor ŠD Polet je v ponedeljek zvečer združil v Prosvetnem domu na Opčinah zadovoljivo število članov tega društva. Prisotni so bili starostno od zelo mladih aktivnih članov Poleta do veteranov same ustanovitve openskega društva.
Predsednik Andrej Križnič je v svojcih kritičnem posegu uvodoma v skopih besedah navedel tekmovalne uspehe in organizacijske akcije, osrednji del pa posvetil splošnim problemom, kar je sicer v skladu s postopno decentralizacijo, ki nalaga posameznim odsekom specifične odgovornosti.
»Zaradi ritma današnjega življenja, zaradi vedno večje birokratizacije sistema in vedno večjih stroškov pri kakršnemkoli koraku postaja delo in upravljanje društva vedno bolj zapleteno in težavno. S članarino, ki se sicer nekaterim zdi pretirano visoka, in s podporami dežele, vladnega komisariata in z letošnjo izredno nagrado CONI za tekmovalne uspehe naših kotalkarjev v minuli sezoni naberemo komaj toliko, kolikor moramo odšteti občini Repentabor za najem
tamkajšnje občinske telovadnice. Če pogledamo na prostovoljne prispevke vidimo, da so le-ti odvisni od milosti in nemilosti naših dobrotnikov, katerih je sicer vedno manj. Mogoče zaradi površnega stika, ki ga ima naše društvo z vaško skupnostjo. Dobički od raznih prireditev so izredno nizki, morda tudi zaradi težav pri organizaciji ah pomanjkljive reklame. Toda koga naj tožimo? Saj se dela loti vedno le ista skupinica delovnih ljudi. Vehka večina članov, posebno pa še mladina, se pri takih stvareh na žalost vse premalo angažira in išče celo vrsto opravičil. Kar se tiče iniciativ samega odbora in drugih podjetnih članov društva, se delo v glavnem ni obrestovalo.«
Križnič si je zaželel nasvetov in novih idej in povabil tiste, ki so se v letih oddaljili od društva, da ponovno dajo svoj doprinos. Na kratko je predsednik tudi nanizal vrsto neprijetnih situacij (stiki s šolo in nedostopnost šolske telovadnice) ter napovedal zamisel za temeljito popravilo športnih objektov na Pikelcu, katere so načele vremenske neprih-
Predsednik Andrej Križnič
ke. Za izvedbo te zamisli bo potreben izreden finančni napor, kateremu društvo samo ne bo kos.
Tehnična poročila so podah tajnik Marino Kokorovec, blagajnik Primož Možina ter Sergij Tavčar za košarko, Aleksij Guhč za balinanje, Maja
Kokorovec za kotalkanje in Božo Filipovič za šah. Tavčar je poudaril zanimiv premik na bolje pri mini-basketu z izgledi, da se na njem ponovno lahko gradi in iz njega postopoma dopolnjujejo ostale ekipe. Ženska vrsta se je pomladila, vendar ostaja vedno na 'preizkusni bazi. Z željo, da bi bile njegove besede res zadnje, je omenil tudi dogodke s tekme Dom - Polet in poudaril, da je Košarkarska zvèza to tekmo registrirala v koristi Poleta, kar dokazuje, da si društvo nima kaj očitati v zvezi z neljubimi dogodki. A-leksij Guhč je orisal dvojno plat balinarskega odseka. Občasno angažiranje starejših članov, katerim gre za razvedrilo in tekmovalne uspehe predvsem mlajših. Načelnik šahistov Filipovič je povedal, da je skupina na zelo visoki kakovostni ravni, vendar delovne obveznosti iz sedanje garniture ne omogočajo dela z mladimi. Za kotalkanje, ki ostaja najbolj reprezentančni odsek Poleta, je Maja Kokorovec menila, da je tako na tehničnem in organizacijskem polju dobro postavljen. Iz tega izhajajo
tudi tekmovalni uspehi. Slabše se društvu godi glede vadbenih prostorov, škoda na plošči pri Pikelcu je onemogočila organizacijo uradnih tekmovanj. Z dodatkom poškodovane strehe balona pa postajajo kočljivi tudi redni treningi.
Občni zbor so pozdravili Jurij Ku-fersin (ZSŠDI), Rinaldo Vremec (SKD Tabor), Živka Peršič (Taborniki RMV) in Egon Kraus (Jadran). V razpravi so se člani dotaknili prvenstveno gospodarskih problemov.
(Bruno Križman)
NOVI ODBOR
Andrej Križnič, Robi Gantar, Marino Kokorovec, Egon Kraus, Edi Prelec, Primož Možina, Mauro Renar, Edi Ostrouška, Adriano Grego-ri, Uči Dolenc, Deana Žetko in Oskar Košuta. Nadzorni odbor: Adriano Sosič, Drago Gantar in Felice Ostrouška. Novoizvoljeni odbor je tudi predlagal načelnike sekcij, in sicer Edija Krausa (košarka), Boža Filipoviča (šah), Majo Kokorovec (kotalkanje) in Aleksija Guliča (balinanje) .
V finalnem krogu šahovskega turnirja Športne šole
D. Marconi (Ribičič) končni zmagovalec
KOŠARKA: proti Kontovelu Electronic Shop
Boru derbi mladincev
Pred kratkim so v Borovem športnem centru odigrali finalni zavrt-Ijaj šahovskega turnirja, ki je potekal v okviru delovanja Športne šole Trst in je veljal za končno lestvico letošnje osnovnošolske olimpiade.
Kot smo pred časom že poročali so se v sklepni del tega tekmovanja uvrstili štirje mladi šahisti, ki so zadnje partije odigrali po sistemu »vsak proti vsakemu«. Končni izidi so bili taki: Asja Jurkič (Župančič) - David Marconi (Ribičič) 0:1; Michel Grbec (Župančič) - Igor Gvardjančič (Bazoviški junaki) 1:0; Grbec - Jurkič 1:0; Marconi - Gvardjančič 1:0; Jurkič - Gvardjančič 0:1; Marconi - Grbec 1:0.
KONČNA LESTVICA: Marconi 3, Grbec 2, Gvardjančič 1 in Jurkič 0 točk.
Zmaga je povsem zasluženo pripadla Marconiju, ki je pokazal dobro obvladanje elementov te igre, presenetljivo pa je zadnje mesto Jurkičeve, ki je tokrat očividno podlegla tremi, saj je v kvalifikacijskem delu turnirja pokazala mnogo boljšo igro in so jo nekateri uvr-ščali celo med kandidate za 1. mesto.
—jan—
šahovsko osnovnošolsko tekmovanje Športne šole Trst privablja vsako leto čedalje večje število otrok. Posnetek je z zadnjega kroga tekmovanja
V zenskem odbojkarskem prvenstvu under 18
Kontovelke so se žilavo upirale Sokolu
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP —
SOKOL 1:3 (9:15, 3:15, 15:11, 4:15)
TRAJANJE SETOV: 22, 11, 25 in 9 minut.
KONTOVEL: Štoka, Ukmar, V. in K. Košuta, Sedmak, Puntar, Golja, Ferdo, Bressani, Regent.
SOKOL: Radetič, Pizziga, Rudež, L. in T. Masten, Vižintin, Legiša, Škerk, Žbogar.
Najprej je treba poudariti, da so v derbiju Kontovelke po dolgem času zopet zadovoljile. Čeprav se je tekma v glavnem odvijala v znamenju premoči Sokola, so se domačinke žilavo upirale nasprotnicam. Razlika v točkah v posameznih setih je le odraz slabšega Kontovalovega sprejema močnih servisov. V tretjem setu sta si bili ekipi enakovredni. Kljub izenačenosti domača šesterka ni izgubila glave, kot se po navadi zgodi, in o-svojila set na račun nasprotnikove
zmedenosti. V zaključnem nizu sta zopet prišli do izraza večja izkušenost in homogenost nasprotnic, ki so zasluženo slavile. Vsekakor pa je bil Kontovelov nastop pozitiven, saj je prikazal določen napredek v požrtvovalnosti. (Maja Štoka)
OSTALI IZIDI 13. KOLA: Friulcx-port - Breg 3:0, OMA Armes - Vir-tus 3:0, Le Volpi - Volley 80 odložena.
LESTVICA: Friulexport 26, Breg 22, Sokol in OMA Armes 14, Virtus 12, Volley 80 6, Kontovel Electronic Shop 4, Le Volpi 2.
UNDER 18 MOŠKI
SLOGA — CUS 3:0 (15:7, 15:0, 15:1)
SLOGA: čač, Gulič, Hrovatin, Ker-pan, Komar, Sain.
Prvenstvo Under 18 se počasi izteka, za Slogine fante pa so ti nastopi le zgolj formalnost. Tako je bi-
lo na tekmi s tržaškim CUS, ki so ga slogaši odpravili v slabe pol ure.
(INKA)
BOR — NPT 3:0 (15:10, 15:10, 15:9)
BOR: Metton, D. Starc, Jablanšček, Sedmak, Cappellini, Clemente, Knez.
Naši so prvič igrali s sistemom 5-1 in čeprav so se jim nasprotniki dobro upirali, so vseeno gladko zmagali. V Borovih vrstah se je poznala prisotnost Kneza, ki je prvič igral. Od posameznikov bi pohvalili Jablanščka za igro v napadu in Starca za igro v obrambbi. (A.S.)
OSTALA IZIDA 13. KOLA: Inter 1904 - Volley Club 3:0, Prevenire -Rozzol 3:0.
LESTVICA: Inter 1904 26, Sloga in Prevenire 20, Bor 16, NPT 12, CUS 6, Rozzol 4, Volley Club 0.
UNDER 16 MOŠKI
NPT — BOR 1:2 (15:12, 10:15, 7:15)
BOR: Marega, Jercog, E. Starc, Blasi, Hmeljak, Švab, Balbi.
Čeprav so nastopili okrnjeni, so borovci v prvi tekmi tega prvenstva zasluženo premagali moštvo Nuova Pallavolo Trieste. V prvem setu jih je zajela tremà, nakar so si opomogli in z zbrano igro spravili na kolena nasprotnika. Od posameznikov bi pohvalili predvsem Jercoga in Bla-sija. (A.S.)
UNDER 16 — ŽENSKE
SKUPINA A
SLOGA B — OMA 1:2 (7:15, 16:14,
4:15)
SLOGA B: Benčina, Cocchi, Citter, Criti, Čeme, Čufar, Gregori, Hrovatin, Kocman, Kosmina, Renčelj, Škerk.
V svojem drugem nastopu so se najmlajše Slogine igralke srečale z ekipo, ki je verjetno najmočnejša v tej skupini. Sestavljajo jo visoke i-gralke, ki zelo dobro gradijo. Naša dekleta so se jim kljub temu žilavo upirale in osvojeni set je tudi povsem zaslužena nagrada za njihovo igro. (INKA)
Kontovelova dekleta, ki nastopajo v odbojkarskem prvenstvu under 16
BOR — KONTOVEL ELECTRONIC
SHOP	89:56 (47:30)
BOR: Pregare 16 (2:2), Perčič 4 (0:1), Jogan 7 (1:2), Vecchiet 5 (3:4), Kovačič, Volk 2, Korošec 20 (6:6), Pieri 23 (5:6), Semen 12 (0:1).
KONTOVEL: Grilanc 2, Pertot, N. Pertot 1 (1:2), Gruden 13 (1:2), Zugna, Sedmak 13, Emili 4, Starc 19 (7:14), Stanissa 4, Ban.
V	nedeljo je bil v Borovem športnem centru na sporedu mladinski derbi med Borom in Kontovelom. Zaradi premora v promocijskem prvenstvu sta ekipi nastopili v popolni postavi. Zmagali so borovci, predvsem zaradi tega, ker igra ista postava tudi v članski ligi in je torej bolj homogena in uigrana od Kontovelove. Pri plavih so vsi igralci dobro igrali, spet pa se je izkazal Štefan Semen, ki je gospodaril pod obema košema in je s številnimi skoki in blokadami omogočil Kontovelovim visokim igralcem, da bi prišli do koša. (Vato)
DOM — BARCOLANA A 82: 72 (43:30)
DOM: Košuta 8, Corsi 12, Kocjančič 8, Orzan 29, Rinelli 2, Romano 21, Čubrilo 2.
PON: Kocjančič v 18. min. d.p. in Romano v 20. min. d.p. ON: Dom 20, Barcolana 26. 3 TOČKE: Orzan 3, Košuta 1.
Domovi mladinci so na domačih tleh prepričljivo premagali solidno moštvo Barcolane A. Do devete minute prvega polčasa sta si bili ekipi enakovredni, v nadaljnjih petih minutah pa so naši po zaslugi razigranega Or-zana z delnim izidom 15:0 krepko prešli v vodstvo. Tole vodstvo so s preudarno igro obranih vse do konca srečanja, le v devetnajsti minuti drugega polčasa je uspelo gostom približati se belordečim na samih šest točk zaostanka.
Tokrat lahko pohvalimo celotno moštvo, ki se je požrtvovalno borilo v obrambi kot tudi v napadu. Med posamezniki pa sta gotovo izstopala Orzan in Romano. (M. Čubej)
KADETI
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP —
INTER MUGGIA 123:73 (52:34)
KONTOVEL E. S.: Cingerla 4 (1:3), Rupel 3 (1:2), Stanissa 5 (1:10), Gruden 15 (3:9), Sterni 33 (1:4), Gregori 6 (0:1), Dolhar 21 (1:5), Birsa 8 (2:5), Štoka 16 (2:5), Ve-nier 12 (2:4).
V	drugem kolu deželnega kadetskega prvenstva so »plavi« slavili visoko zmago na domačih tleh. Gostje so jim nudili odpor le v začetnih minutah igre, nakar so Konto-velci dobro zaigrali in si pridobili
14	točk prednosti. V 13. minuti igre je bilo stanje 30:16. To prednost so domačini do konca polčasa še povečali.
V	nadaljevanju so naši stalno večali prednost ter v 28. minuti z delnim 15:0 povedli z 31 točkami razlike (72:41) in š tem je bilo praktično tekme konec.
Tokrat je pohvale vredna vsa e-kipa, posebno pa sta se izkazala Sterni in Dolhar. (R.M.)
POLET - FERROVIARIO 76:88
(40:40)
POLET: Kocman 21 (3:4), žetko
15	(1:2), Bogateč, Fonda, Kozlovič, Sardoč 2, Škerlavaj 12, Gomizelj 16 (2:2), Bevilacqua 7 (1:2), Sosič 5.
V	prvem polčasu so poletovci presenetili nasprotnika z agresivno o-brambo in bili skoraj ves polčas v
vodstvu. V drugem delu tekme pa je koncentracija Opencev padla in slabi obrambi je sledil slabo izveden napad, da je bil poraz neizbežen. Edini, ki se je upiral premoči Tržačanov, je bil Goran Kocman.
(Andrej Vremec)
NARAŠČAJNIKI
FRUTTETNA — BOR ADRIAIMPEX
29:106 (10:49)
BOR ADRIAIMPEX: M. Pertot 2, Krasna 17 (4:9), škerk 20, Sestan, B. Pertot 4 (2:2), Cupdn 4 (0:2), A-cerbi, Bajc 33 (1:2), Smotlak 28 (2:7).
Za borovce je bilo to srečanje le dober trening, saj je bila njihova premoč skozi vso tekmo več kot očitna.
Od posameznikov bi pohvalili Bajca in Smotlaka. (Vascotto)
SANTOS — SOKOL 51:56 (23:33)
SOKOL: Tinta, Gherli, Šuligoj 20 (0:3), Saksida, Stanissa 8 (2:4), Paulina 13 (1:4), Pizziga, Bogateč, Le-sizza 9 (1:3), Sosič 6.
Sokolovci so v gosteh zasluženo iztržili zmago proti solidnemu nasprotniku, saj so bili naši vseskozi v prednosti. Zmaga je dozorela predvsem zaradi premišljene in srčne o-brambe. Vsi igralci so dobro igrah, predvsem pa se je izkazal Šuligoj pri hitrih zaključevanjih v protinapadu.
(Andrej P.)
DEČKI
BOR ADRIAIMPEX — SERVOLANA
B 129:33 (70:11)
BOR: Milone 7 (1:2), Arena 27 (1:1), Oberdan 32 (6:7), Doles 4, Prešel 4 (0:2), Bajc 8, Ažman 29 (1:2), Pavlica 8, Legiša 10.
TRI TOČKE: Oberdan (2).
Borovci so z lahkoto dosegli četrto zaporedno zmago proti šibki Ser-volani B. S hitrimi protinapadi in dobrim skokom so plavi dosegli rekordnih 129 točk, kljub temu, da so večkrat zgrešili nekaj lahkih metov izpod koša. Tudi tokrat se je izkazal Milone, ki se je boril pod košem in ukradel veliko število žog. Poleg njega je treba omeniti še dobro igro v napadu Legiše in Dolesa. (Luka Furlan)
MINIBASKET
TURNIR OBERSNEL BOR — FOSCHIATTI	39:72
BOR: Ferluga 2, Hervatin 2, I. Bajc 6, Martinolič 7, E. Bajc 2, Posega 13,, Giacomini 2, Turk 5.
Moštvo Foschiattija je v vseh e-lementih igre nadigralo našo ekipo, ki je napravila preveč napak pri podajah kot pri metu. Visok poraz je bil zato povsem zaslužen.
(I. Žerjal)
TURNIR ZINI - ROSENVASSER BREG — SERVOLANA 60:34 (25:16)
BREG: E. Tul 7, Massimo Vimo 9, E. Cah 6, David Novak 10, Patrik Ženah 4, Cupin 2, Andrej Corva 2, Štefan Samec, Davorin Gropazzi, D. Novak 4, Janko Švara 4, Aleš Salvi 11.
Brežani so proti fizično in tehnično slabši peterki Sorvolane iztržili novo zmago, vendar zlasti v obrambi niso pokazah velike volje do igre. Nasprotnik je bil našim enakovreden samo v drugi četrtini, katero je osvojil z delnim izidom 14:8. Tokrat nihče od naših ne zasluži posebne pohvale, pač pa bi omenili določen napredek pri novincih, ki so zadovoljili v napadu.
(Šik)
ROKOMET: mladinci
Krašovci popustili v končnici tekme
Kras trimac — inter Nabrežina	25:28 (11:16)
KRAS TRIMAC: Klinc, Košuta 2, bimoneta 1, Betocchi 6, Kralj, San-Grilanc 3, Janko Milič, Predon-gmi 2, Gruden 1, Mitja Grilanc 1, Kaseni 9.
Mladinski ekipi Kras Trimac niti v j ruSi prvenstveni tekmi ni uspelo pri-tl do zmage. Doma je obe točki prepustila nabrežinskemu Interju. Krašovci, ki so bih tokrat v popolni po-favi, so igrali mnogo bolje kot pred tednom dni. Proti izkušnejšim gostom so se enakovredno borih skozi pSo tetino in popustili le v končnici, fo koncu prvega polčasa so krasovci zaostajali za pet golov pri rezul-.atu 16:11. V začetku drugega polisa so z delnim 5:0 spet izenačili, t°da kaj več niso zmogli.
. Za dobro igro velja pohvaliti ce-otno ekipo, pri čemer sta se tokrat 2kazala Raseni in Betocchi, ki sta uosegla tudi lepo število golov.
Andrej Budin
MLADINSKI NOGOMET: ob vrsti odloženih tekem
Dober odpor Zarje, Kras nezadržen
UNDER 18
ZARJA — EDILE ADRIATICA 1:2
(0:1)
STRELEC za Zarjo: Kalc.
ZARJA:	Zettin, Lean, Ferluga,
Kalc, Tomec, Kralj, Schillani, Zerbo, Castelli, Peroša, Žagar.
Čeprav so igrah v okrnjeni postavi, so nogometaši bazoviške Zarje proti vodilni Edile Adriatica zapustili povsem zadovoljiv vtis. Večji del srečanja so bih namreč favoriziranim gostom enakovredni tekmeci. Proti koncu srečanja pa so gostje igrali odločneje v napadu in tako tudi dosegli zmagoviti zadetek. (B. P.)
IZIDI 16. KOLA: Zarja - Edile 1:2, S. Marco - Campanelle 1:2, Montebello - Domio prekinjena, S. Sergio - Ohmpia 4:1, Supercaffè - Opicina 1:2, S. Andrea - Roianese 1:3, Forti-tudo - Costalunga 2:0, Zaule - S. Luigi 4:1.
LESTVICA: Edile Adriatica 26; Supercaffè 25; Opicina 22; Zaule 18;
Costalunga in Fortitudo 17; S. Marco, S. Luigi in S. Sergio 16; Olimpia 15; S. Andrea 13; Domio in Campanelle 12; Montebello in Roianese 11; Zarja 7.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA B
KRAS - S. ANNA	8:0 (3:0)
STRELCI: Žagar v 12. in 40. min. v 24. Dragoni, v 44. Šuc, v 55. Ferluga, avtogol v 65. min, v 78. min. Leone, A. Škabar v 79. min,
KRAS: Kočevar, Grgič, Mesar, Črno (Lucjan Škabar), Ferluga, Leone, Žagar, Kavarič, Šuc, Umek (Alan Škabar), Dragom.
Sam rezultat dovolj zgovorno priča o razmerju sil na igrišču. Krasovci so nizali napad za napadom, zlasti v prvem polčasu so gospodarili na sredini igrišča. V nadaljevanju so se malce preveč spuščali v osebne prodore, razumljivo je sicer, da so se hoteh
skoraj vsi vpisati med strelce, toda s tem so tudi zapravili marsikatero priložnost, šele v zaključnih minutah jim je uspelo povišati vodstvo na 8:0, kar bo verjetno dovolj v primeru, da bo o prvem mestu odločala boljša razlika v golih. Tudi tokrat so se prav vsi igralci potrudili in trener Adamič je bil z njihovo igro zadovoljen. (R.B.)
IZIDI: Kras - S. Anna 8:0, S. Vito -S. Luigi 1:2, CGS - Opicina 1:2.
LESTVICA: S. Vito 17, S. Luigi 16, Opicina 15, Kras 14, Costalunga in O-limpia 11, S. Andrea 7, CGS 4, S. Anna 3.
BREG — SERVOLA ODLOŽENA
NAJMLAJŠI
PRIMORJE — CGS ODLOŽENA
Tekmo so odpovedali zaradi poledenelega igrišča.
BREG — SERVOLA
Tekme niso odigrah zaradi razmočenega igrišča.
obvestila
ŠK KRAS
sporoča, da bo redni občni zbor krožka v športno-kultumem centru v Zgoniku 31. t.m. ob 20. uri v prvem sklicanja in ob 20.30 v drugem sklicanju.
ŠZ OLYMPIA
obvešča, da bo v petek, 31. t. m., ob 20.30 v prostorih Katoliškega doma redni občni zbor.
Z S š D I
obvešča vsa košarkarska društva, da se bo prve dni februarja pričel trenerski tečaj za pridobitev naziva »Tecnico del basket«, ki ga organizira tržaška sekcija FIP. Podrobna obvestila bodo zainteresirani dobili pri organizatorju Gaetano De Gioia, tel. 567-503.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo plavalni tečaj na Al-turi začel v sredo, 5. februarja, ob 15.30.
ALPSKI ODSEK SK DEVIN organizira v nedeljo, 2. februarja, avtobusni izlet na prekrasna smučišča avstrijske Koroške (Podklošter) Arnold-stein. Cena prevoza 13.000 lir. Interesenti morajo delno poravnati prevoz do petka, 31. t.m. Odhod bo pravočasno javljen. Za informacije telefonirati: Bruno Škerk 200236, Lucijan Sosič 208551.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1,1986 je 90.000 lir); v SFRJ^ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poétni toltoci račun za Itoliio
Založništvo tržaškega tiska. Trst '3512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	Drimorski	TRST - Ul. Montecchi 6 - PF 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samso
	M	dnevnik	Izdaja L JZTT	fcyrfj	fcafijarak» m tiskaj "^Trst	|Mljp zv» Caaopteni» zsiožnfltov BEG
	29. januarja 1986	
Vabil je k nakupu ladje v španoviji: slepar za zapahi !
RIM — Bi želeli kupiti en delček ladje? In si razdelili prihodek, ki ga bo ustvarila? Če ste se odločili, vplačajte sedem milijonov lir in boste tudi v stopili v čudoviti mednarodni svet pomorstva. S takšnimi propagandnimi vestmi po časnikih, radijskih in televizijskih postajah, v revijah in kinematografih je podjetni 51-letni Napolitanec Favella Pronta reklamiral svojo gospodarsko pobudo.
Res je bil lastnik ladje, ki je bila privezana v pristanišču, če pa bi jo odvezali, bi šla na dno.
S tako sleparijo je Lucio lac-carino, tako se je namreč resnično klical, si je zamislil več-lastniško posest in po vsej Italiji nagrabil nekaj milijard lir naivnežev, ki so mu šli na limanice. Sleparijo je odkril oddelek rimske davčne policije finančnih stražnikov na podlagi velikega števila pričevanj osleparjenih klientov in laccarina prijavili sodišču. Na podlagi o-bremenilnega gradiva ga je preiskovalni sodnik Antonio Capiel-lo prijavil sodišču, ki je odredilo aretacijo.
Za njim bolehajo tiste, ki se hočejo uveljaviti za vsako ceno
V ZDA se je pojavil sindrom superženske
WASHINGTON — »Kar je čez mero, je preveč«. S tem alarmnim geslom je skupina kalifornijskih žensk sklenila opraviti z modelom ameriške »superženske«, ki je bil v modi vse do današnjih dni, se pravi ženske, ki hoče vse in ki ji tudi vse gre v klas, vsaj navidez. Združenje »A-nonimnih superžensk«, ki so ga pred šestimi meseci ustanovili v San Franciscu, je daleč od tega da bi uvedlo novo kalifornijsko čudaštvo. Na zelo ugoden sprejem je naletelo celo pri ameriških feministkah, ki so s svojo »drugo revolucijo« postavile pod vprašaj celo vrsto pred desetimi leti doseženih tako razvpitih pridobitev.
»Vi si nadejate hiter poklicni vzpon, vzorne otroke, božansko telo, žametno kožo, tako zaljubljenega moža kot prvi poročni dan, hvaležnega konjička, niti enega lasu z mesta... potem pa se čudite, če ste izčrpane,« pravi 37-letna Carol Orsbom, ustanoviteljica »Anonimnih superžensk«, rjavi pas v karateju in avtorica knjige, ki bo zagledala svet prihodnjo jesen in ki bo nosila naslov »Kar je čez mero, je preveč«.
Carol, ki je predsednica pomembne družbe za stike z javnostjo, je poročena in mati dveh otrok, če jo kdo vpraša, ali ni morda prav ona tista, ki si življenje preveč jemlje k srcu, Carol odgovori, da to drži vsaj za
preteklost. Za vse ji je iskreno žal, kar ne dokazuje samo z besedami, ampak tudi z dejanji.
Po krizi se je njen delovni tednik s 57 znižal na 30 ur, bolj se posveča družini, zamenjala je tudi bivališče: odpovedala se je luksuzni vili in se preselila v polovico manjšo hišo, kjer je življenje »manj naporno, z manj skrbmi in z manj dolgoyi,« pojasnjuje.
Kar pa zadeva organizacijo »Anonimne superženske«, ime, ki ga je povzela po vzoru »Anonimni alkoholiki«, je Carol povedala^ da ji jemlje nekaj časa, sicer pa je kot nalašč za preutrujene in s skrbmi preobremenjene ženske našega časa. Ne sestajajo se, in tudi pri nabirkah odgovarja na telefon... moški. »Zadnja stvar na tem svetu, ki bi terjale od žensk, je dodatno delo,« pravi Carol Osborn.
Kljub temu, ali pa morda prav zato se je gibanju pridružilo kakšnih tisoč žensk. V svojem biltenu, ki izhaja vsake tri mesece (tednik ali mesečnik bi terjal preveč naporov) bičajo udarmško obnašanje, ki je značilno za »osebe E tipa«, kakor jih opredeljujejo severnoameriški psihologi.
Ženske takšnega tipa, ki niso zadovoljne s svojim družinskim in poklicnim položajem, prevzemajo zmotne obveznosti in vznemirljive naloge,
pogostoma čisto brez potrebe, in se gredo skrajno popolnost v družbi, ki ima za cilj uspeh za vsako ceno in je usmerjena k skrajnemu potrošništvu, ki je samemu sebi namen.
Pod takšnimi bremem »superženske« klecnejo in postanejo žrtev »sindroma superženske«, past, iz katere skorajda ni izhoda. Poslovno uspešne ženske, ki so se povzpele čez vse stopnice svoje kariere in v to vložile vse svoje sile, da bi prodrle v svet, kjer jih moški nočejo, počasi izgorevajo. Po besedah Herbeta Freu-denbergerja, pisca knjige o tem vprašanju, se zaradi odrinjenosti od mnogih odgovornosti, ki so še vedno zanje »prepovedane«, se ženske poženejo v bitko, da bi preizkusile same sebe. Odpovedujejo se majhnim vsakodnevnim užitkom, ki jih imajo
za nepotrebne, in se trudijo na vse pretege. Posledica so ravno nasprotni učinki: razočaranje, gnev, čustvena osamljenost, nesposobnost ljubiti; vsemu temu sledi seganje po poživilih in pomirjevalnih sredstvih, sledi telesna in živčna izčrpanost, končno pa se pojavi misel na samomor.
Spričo tako žalostne slike, ki jo po tem vprašanju nudijo ZDA, se pojavlja nasprotna težnja, kakršna se je že pojavila tudi na spolnem področju. Po Betty Friedman, avtorici knjige »Druga etapa«, so si ženske porezale peruti. Nekatere zahteve v korist spolne enakopravnosti so se obrnile proti ženskam samim. Takšen primer je soglasna razporoka med partnerjema in svoboden splav. Eno kot drugo je moške razbremem-lo odgovornosti.
Erazem Predjamski
Vladimir Herceg
7.
Dosje o njem je pretirano zajeten
Igralec Charlie Chaplin je bil za CIA komunist
WASHINGTON — Charlie Chaplin — angleški filmski igralec, komik, režiser in avtor, sicer pa osrednja osebnost ameriškega nemega filma, je milo povedano... izredno zanimal ameriško vohunsko službo CIA. Tega se je prav dobro zavedal angleški pisatelj David Robinson. Slednji je namreč preko svojega odvetnika v New Yorku prosil CIA, da mu da na razpolago podatke, ki jih je ta zbirala na račun velikega filmskega umetnika.
In že takoj so ga čakala presenečenja. Prvo je bilo to, da mu je CIA takoj odprla svoje arhive, kar je lahko razumljivo glede na to, da je Chaplin umrl leta 1977, največje presenečenje pa ga je čakalo, ko so mu izročili za cel... kup papirjev in dokumentov. Dosje o Chaplinu je namreč obsegal 2000 strani!
Neverjetno pa je, kaj vse ti dokumenti obsegajo. Jedilne liste filmskega umetnika in pa poročila o njegovem spolnem življenju. Vendar pa ni v bistvu CIA dobila tisto, kar je iskala. Ameriška obveščevalna služba je namreč v času »hladne vojne« v začetku petdesetih let nujno hotela dokazati, da je bil Chaplin komunist. Vendar pa ni zato zbrala niti enega zanesljivega podatka ali pa trdnega dokaza.
Res je Chaplin že leta 1922 v Hollywoodu spoznal ameriškega ekstremističnega sindikalnega voditelja Williama Posterja, ki je bil komunist, in da se je Chaplin zavzemal za odpravo filmske cenzure, toda to je tudi vse. Torej dokaj skromna bera nadzorstva, ki je trajalo celo polovico stoletjal Leta 1952 je Chaplin 'v obdobju makartističnega preganjanja vsega, kar je dišalo po rdečem, odšel iz ZDA in se naselil v Švici, vendar so ga tudi tam nadzorovali Američani.
David Robinson, ki si je hotel ogledati dosje protivohunske službe CIA, da bi dopolnil knjigo, ki jo piše o Chaplinu, je prepričan, da ima ta služba prste vmes tudi pri oskrunitvi in izginotju umetnikovega trupla leta 1978. Ko je Robinson enemu od voditeljev CIA omenil, da je Chaplinov dosje pretirano obširen, je slednji le razširil roke ter dejal: »Bili so hudi časi...«.
V Braziliji ne teče več v potokih
Kava: potreba ali razvada?
RIO DE JANEIRO — Brazilci so letošnjega januarja doživeli dva šoka: tropska vročina je presegla 40 stopinj, cena kave pa je poskočila na 130 tisoč cruseirov, okoli 11 dolarjev ali 18 tisoč lir. Še pred enim letom je njena cena znašala 10 tisoč cruseirov.
Pred vročino se Brazilci znajdejo: skočijo v hladne vode Atlantika in počakajo, da poletje mine. Nova cena kave pa ni ostala visoka, ampak se s časom še viša.
»Nemogoče postaja, da mi, Brazilci, ki imamo to rastlino doma, kave ne moremo piti, ker je postala predraga.« tarna večina od 135 milijonov državljanov.
»Doslej sem kupovala po eno kilo kave na teden, sedaj pa se omejujem na polovico, kajti brez nje ne moremo preživeti,« pojasnjuje Maria Teresa, gospodinja veččlanske družine v Rio de Janeiru.
Zakaj te spremembe? Brazilska vlada se je nedavno tega odločila, da opusti nadzorstvo nad ceno kave, ki je bila v primerjavi z ostalim svetom izredno nizka: po dva ali tri dolarje za kilogram. V vseh državnih in tudi ostalih uradih so kavo pili kot vodo, zastonj. V vseh 4 tisoč občinah, uradih 26 federalnih državah, ogromni admimstraciji »unije«, državnih skupščinah, kongresu, državnih podjetjih, ki nadzirajo več kot 40 odstotkov prihodka, bankah, turističnih in drugih agencijah, povsod po uradih in hodnikih so bili nameščem aparati s toplo kavo, ki so jih točili vsakemu, če si jo je le zaželel, seveda brezplačno.
Čeprav se zaradi pitja kave nihče ni opil, je finančnega ministra zabodla glava spričo tolikšnega razsipništva. Kavo so najprej črtali s seznama pridelkov, ki so neobhodno potrebni za življenje. Potem pa so ceno izoblikovali na svobodnem trgu; seveda so s tem povzročili godrnjanje državljanov.
Razlogi pa so predvsem v hudi suši, ki je zdesetkala pridelek, tako da je najnižji v zadnjih 50 letih. Prejšnje dni je deževalo, toda tudi pridelka koruze, fižola, pšenice ni rešil, škodo cenijo na dve milijardi dolarjev. Namesto poprejšnjih 29 milijonov vreč (po 60 kg), jih bodo letos pridelali komaj 17 milijonov, kolikor’ znaša letošnja izvozna kvota za Brazilijo. Če hoče država to kvoto ohraniti (ta kvota predstavlja po mednarodnem dogovoru 30 odstotkov svetovne vrednosi), se mora država reševati s prodajo rezerv lanske letine in z zmanjšanjem prodaje doma.
Ministri nagovarjajo državljane, naj razumejo položaj in naj spremenijo svoje navade, kajti kava ni potreba, ampak razvada, ki jo je potrebno nekoliko brzdati, kadar so važnejše druge stvari.
Sicer pa v tisku obširno poročajo, da je v zameno za kg kave mogoče kupiti 17 kg fižola, 33 kg sladkorja, 32 kg krompirja, celo 85 kg banan, 18 1 sojinega olja ali 48 1 mleka. Milijone mlađih Brazilcev je brez mleka in veliko jih zaradi pomanjkanja mleka tudi umre. Nihče pa ne bo umrl, če ne bo pil kave.