192 Ub procesijah sv. Rešnjega Telesa postavlja ljub ljanski mestni magistrat pred mestno hišo oltar za blagoslov, ki se ondi vrši. Tedaj je javno vidna stara Kristusova slika, ki o njej nihče ne ve, kdo jo je naslikal. Slika je 226 cm visoka in 88 cm široka. Predstavlja Kristusa, mirno stoječega, ki drži desno roko pri pravljeno za blagoslov. Oseba stoji obrnjena na ravnost proti gledalcu. Obraz je miren, oči na pol za- prte; lasje so dolgi in se vsipajo po ramenih; preča jih deli v dva dela; brki so bolj redki; obleka je iz enega samega šiva, zelo nagubana s sporednimi navpičnimi gubami; rokavi so silno široki. Vsa slika dela vtisek starinske slike. Na vrhu je napis z veli kimi črkami v latinici: IHESVS NAZARENVS REX IVDEORUM ANNO AETATIS SVAE XXXIII. Poleg tega napisa je ob levi rami Kristusovi še napis: Pax vobis. STARA KRISTUSOVA SLIKA NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU V. S T E S K A KRONIKA Folo Pelikan Delniška tiskarna, d. d. v LJubljani Ivan Vrhovnik KRONIKA Podpisa na sliki ni videti. Kdo je slikal to sliko, ni nikjer zapisano in tudi ustno izročilo ne ve nič pove dati. Valvasor omenja (Ehre des H. Krains, XI, 671) nekdanjo mestno hišo z besedami: »Das Rahthaus ist im J. 1484 aufgefiihrt, und von dem kunstreichen Pinsel des beriihmten Mahlers Antonio Gerici, wie es noch heutigstags zu sehen, ausgemahlt worden. Nebs disem Gemahld von einem so beruffenen Meister, der es vollig verfertigt« etc. V ljubljanski semeniški knjižnici hranijo rokopis: Curia Labacensis Urbis Metropolis Duc. Carnioliae. Angegeben und verfasst durch einen Treugesiinten Patrioten. Cum Facultate Superiorum 1680. Ta roko pis popisuje mestno hišo: Ta je na trgu, dvanajst korakov dolga, in sloni na dveh mogočnih podstavih, ima štiri okna v vrsti, je zunaj zelo umetno na presno poslikana po imenitnem slikarju Gerizi-ju. Nad okraj- kom vidiš dvanajst sibil, med dvema oknoma Pravico v krasnem oblačilu sedečo na prestolu, zraven neko liko svetovalcev. Na obeh straneh vidiš sodbo, in sicer na prvi strani Salomonovo, na drugi pa Kambizovo. Perzijski kralj Kambizes sodi podkupljenega sodnika, ki mu živemu snemajo kožo s telesa, da prevlečejo z njo stol njegovemu sinu, ki naj bi se kot sodnik vedno spominjal, da mora pravično soditi. Na drugi strani so naslikane štiri čednosti: zmernost, pravič nost, srčnost, modrost. V posvetovalnici vidimo še poslednjo sodbo, portrete nekaterih cesarjev in ce saric in črtež ljubljanskega mesta.« To je vse, kar nam je sporočenega o slikah v stari mestni hiši. Naše slike nihče ne omenja. Kdo je slikar Gerici ali Gerizi? P. Radics (Letopis M. SI., 1880, 7) misli, da je bil domačin Jerič, ki je pa radi umetnosti poitalijanil svoj priimek. Drugi mislijo, da se je morda pisal Gerič, kakor se je ta priimek ohranil do danes n. pr. v Čakovcu itd. Toda slikarja z imenom Jerič ali Gerič v naši umetnostni zgodovini ne najdemo. Tudi italijanska umetnost ne pozna nobenega Gerizija ali Gericija. Pred 30 leti ie pisec teh vrstic postavil še tretjo podmeno, da bi utegnil biti slikar Gerizi — Gerrit Harlemski, ki ga Gerard David: Ženitnina v Kani Galilejski. (Pariš, Louvre) 193 Slika Kristusa na Ljubljanskem magistratu istovetijo z znamenitim holandskim slikarjem Ghe- rardom Davidom, dasi sta si različni osebi. Gerrit je podobno Geriziju. Moti nas pa krstno ime Antonio. Za Gerarda Davida bi pa govorile popisane slike. Gerard David je bil rojen ok. 1460 v Oudevvateru (= Altvvasser) na Holandskem. L. 1483. je prišel v Briigge in postal 1. 1484. mojster. L. 1515. je prišel v Antvverpen in se 1. 1521. zopet povrnil v Briigge, kjer je umrl 1. 1523. Kje je bival med 1. 1508. do 1515., ni znano. Iz njegovih del sklepajo, da je moral biti v Italiji. Ni izključeno, da je na poti v Italijo prišel v Ljubljano in tu slikal Kambizovo sodbo, kakršno je prej 1. 1498. slikal za mestno hišo v Briiggeju. Po dobno je prišel v naše kraje slavni Nizozemec Jan Scorel in naslikal 1. 1520. lepo sliko »Svete družine« za Gornjo Belo (Ober-Vellach) na Koroškem. Snov Kambizove sodbe je posneta iz Herodotove zgodovine. Sodnik Sisamen (Sisamnes) je podkupljen krivo sodil. Kralj Kambiz ga je dal živega odreti, s kožo pa je prevlekel sodni stol in imenoval Sisam- novega sina za sodnika, da bi se na tem stolu vedno 3 194 Gerard David: Kamblzova sodba I. spominjal očetove krivde in usode. Gerard je za Briigge napravil dve sliki, prvo obsodbo, drugo izvr šitev. Ta slika je znamenita, ker se pojavlja v njenih ornamentih prvi sled renesanse na Nizozemskem. Valvasor hvali in poveličuje slikarja »vom kunst- reichen Pinsel des beriihmten Mahlers« in »von einem so beruffenen Meister«. Gregor Thalnitscher označuje slike: picturae illae celeberrimae et ab Italis et alienigenis laudatissimae«. Slike so torej celo Italijani in drugi tujci občudovali, žal, da so te slike zginile, ko so podrli 1. 1717. staro mestno hišo; zato jih ne moremo presojati. Niti časa njih postanka ne poznamo. Ker so pa bile na mestni hiši stenske slike, bržkone freske, ne moremo misliti na Gerarda Davida, o katerem ni znana nobena taka slika, če prav je njegovo življenje in delovanje že precej na tančno preiskano. Slikar pa je moral Gerarda Da vida natančno poznati. Gotovo je bil Nizozemec, ki se je v Italiji naučil fresko slikati. To priča slika Kambizove sodbe. Kaj pa je s staro oljno sliko, ki smo jo omenili? V Louvru v Parizu je Davidova slika: 1 Wurzbach: Geseh. der holl. Malerei, 39. 2 Ta slika, sredina triptiha, se nahaja v Philadelphiji v zbirki Johnsonovi. Friedlander Max J.: Die niederlan- dische Malerei, VI, 109. KRONIKA »Svatba v Kani Galilejski« (00 X 128 cm). Slika nosi številko 1957. Nastala je po Wurzbachu1 1. 1519., po Friedlanderju kmalu po 1. 1503. Na tej sliki je 17 oseb. Kristus je pa popolnoma tak kakor na magi- stratni sliki. Obraz je resen in obrnjen pročelno proti gledalcu. Lasje so dolgi, se širijo preko ušes in pa dajo čez rame in so po sredi glave razdeljeni. Oči so na pol zaprte. Brada je pristrižena in razdeljena na dva kosmiča. Desna roka je vzdignjena kakor k pri segi, trije prsti stoje pokoncu, dva sta upognjena. Noge so take, kakršne gledamo na Davidovi sliki Vstalega Zveličarja.2 Na sliki svatbe v Kani noge za kriva miza, zato v tem oziru sliki ne moremo pri merjati. Gube obleke so enake kakor na Gerardovi sliki Marijini. Svit okrog glave napravljajo zelo tanki prameni. Podobnosti je torej toliko, da v odvisnosti naše slike od Davidove ne more biti nobenega dvoma. Kdo bi pa bil oskrbel ta posnetek? Kaj ko bi bila Valvasor in Thalnitscher ime Gerici ali Gerizi napačno zapisala, ker sta ime morda le slišala, ne pa videla zapisanega? Kaj, ko bi bil slikar Gerritsz? Na Nizozemskem je cela vrsta slikarjev tega imena. Med znanimi pa ni nobenega Antona, ampak nosijo drugačna imena. Pot Hendrick Gerritsz je bil slikar, r. ok. 1585 v Haarlemu (?), umrl pa je v Amsterdamu 1. 1657. Bržkone je bil učenec slavnega slikarja Franca Halsa. Nekaj časa je deloval na An gleškem, kjer je portretiral kralja Karla I. (sedaj v Louvru).3 Dalje so nizozemski slikarji Gerritsz Cornelis, por- tretist v Amsterdamu, r. ok. 1594, u. pred 31. 8. 1637; Hendrick, podobar v 16. veku, ki tu ne prihaja v po- štev; drugi Hendrick iz 17. stol., Hessel Gerritsz, risar, bakrorezec, pokrajinar, r. 1581, pokopan 4. 9. 1632 v Amsterdamu . . . Jan Gerritsz, Montfoort Pieter Gerritsz, Willem G., slikar 17. stol.4 Adrian Gerritsz de Vrije, slikar na steklo, ki je umrl 1643 in VVillem Geritzen, ki je živel 1. 1613. in je potoval tudi dve leti po Francoskem. Iz tega bi posneli: Slikar magistratnega Kristusa je temeljito poznal sliko Gerarda Davida Svatbo v Kani Galilejski. Moral je biti nizozemski slikar. Pisal se je bržkone Gerritsz. Potoval je ok. 1650 skozi Ljubljano. Znal je slikati tudi freske. Magistrat mu je poveril okrasje magistratnega pročelja. Tu je na slikal Kambizovo sodbo po Gerardu Davidu. L. 1680., ko je pisal o teh freskah neznanec, in pozneje, ko sta govorila o teh slikah Valvasor in Thalnitscher, je bilo ime Gerritsch še znano in na dobrem glasu. Na Val vasorjevi sliki stare mag. hiše pa, žal, o freskah ni ničesar opaziti. 3 Miiller-Singer: Allg. Kunstler-Lexieon, III, 477. 4 Thieme: Allg. Lexicon d. bild. Kunstler. XIII, 482. — Miiller-Singer. A. K. L., V, 41. — Wurzbach, o. e. 153.