.Gorica" izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Credniitvo se nahaja v „Naiodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. ¦•frankirana pisma te ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. TELEFON it. 201. ,6oricaÄ stane na teto 10 K, za pol let» 6 K, za četrt leta 250. Upravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini it. 9. La oglaae se plačuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni aatis primeren popust. Poaamezne Itevilke * stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. St. 38. V Gorici, v soboto dne 11. maja 1912. Leto XIII. flli pojdemo na evharistični kongres na Dunaju. Odbor za prireditev romanja k ev- liarističnemu svetovnemu kongresu na Dunaju je sklenil v seji dne 3. t. m. p o d predsedstvom Nj. Prevzviše- nostikneza innadškofa sporo- čiti slavnemu občinstvu in preč. duhov- ščini ta-le navodila: 1. Kie in kdaj se je treba priglasiti? Kdor se hoče udeležiti kongresa na Dunaju, naj se priglasi pri domačem dušnem pastirju in naj plača pristopni- no, ki je trojna: K 10 ali K 6 ali K 2. Kdor plača K 6 bo imel iste ugodnosti kakor tisti, ki plača K 10, le poročila ne dobi, kibovnemškem jeziku pisano. Kdor plača le K 2 bo imel pristop k vsem prireditvam kongresa e n e g a d n e, ki si ga sam poljubno določi. Pri- glasiti se je treba najkasneie do 20. ju- nija, da bo mogoče dobiti na Dunaju po- trebna stanovanja. Tudi v Qorici naj se vsi priglasijo pri gg. župnikih. 2. Castiti duhovščini. Častita duhovščina dobi te dni vpl- sovalne pole. Te pole je treba natančno napolniti. Določiti treba dneve, katere se hoče kdo udeležiti in to zlasti za slu- čaj, da plača le 2 K. V »Opombi« naj se označi r a z r e d, v katerem se hoče kdo voziti po železnici. Na koncu se sešte- jejo ženske in moški. Pola se pošlje preč. g. dekanu, ki na posebni poli do- žene, koliko moških in žensk se udeleži kongresa iz celega dekanata. Vse pole skupaj pošlje potem g. dekan na preL. Ordinariat, od koder se odpošljejo na Dunaj. Denar za pristopnice se pošlje na Dunaj po položnicah. Na teh položnicah bo treba še enkrat označiti vrsto in šte- vilo pristopnin. Po prejemu denarja, bo dunajska centrala doposlala dotično šte- vilo pristopnic. Castita duhovščina je naprošena, naj ljudstvu v cerkvi in na shodih raz- laga veliki pomen tega svetovnega kon- gresa. Do zdaj je bilo že 22 takih kon- gresov, in sicer v najslavnejših krajih na pr. v Jeruzalemu, Rimu, Madridu itd. Človeštvo hoče na teh kongresih javno izpovedati svojo vero v pričujočnost Gospodovo. Poživiti hočemo med Ijud- stvom versko prepričanje. Poseben na- men je pokazati pred vsem svetom, da je naša cerkev katoliška t. j. za vse naro- de. S temi kongresi hoče sv. cerkev tudi pobratiti razne narodnosti. Ti kongresi so nekak praznik za vsa katoliška dru- štva. Letošnii kongres pa ima še zgodo- vinski pomen, kakor smo že v listih na- znanili. 3. Vspored. V torek dne 10. sept. pop. prihod in sprejem papeževega legata. V sredo dne 11. sept. od o. do 7. popoludne v stolnici sv. Štefana prvo slovesno zborovanje. V četrtek dne 12. sept. od 10.—12. predp. in od 2.-4. popol. po- svetovanja odsekov v raznih cerkvah in prostorih. Od 5.-7. zvečer drugo slo- vesno zborovanje v stolnici. Prav tako bo tudi v petek dne 13. s e p t. od 10.—12. predp. in od 2.-4. pop. posvetovanje odsekov in od 5.—7. zvečer tretje slovesno zborovanje. V soboto dne 14. sept. slovesno zborovanje od 11. — do 1. Popoludne spovedovanje. V n e d e 1 j o dne 15. sept. od 10.—1. slovesna procesija z Najsvetejšim iz stolnicc sv. Stefana do dvora, tarn sv. maša in blagoslov in potem vrnitev v stolnico. Vse dni od 12.—15. sept. bodo po vseh dunajskih cerkvah sv. mase in obhajanje vernikov. V Stolnici sv. Ste- fana bo vsaki dan ob 8. uri pontifikalna maša. Neposredno pred evharističnim kon- gresom bo od 6.—10. sept. na Dunaju katehetski kongres, od 10.—11. sept. pa pedagogični kongres. Razstava za cer- kveno umetnost se otvori dne 7. sept. ob 11. uri. Vsi, ki bodo imeli pristopnico za evharistični kongres, bodo imeli v to razstavo vsaki dan od 9. predp. do 5. pop. brezplačen pristop. Ves čas evharističnega kongresa od 12.—15. sept. bo najsvetejši Sakrament razpostavljen v votivni cerkvi in v cer- kvi salezijank. Za posvetovanja nenemških naro- doV so üoiocene posebne cerkve in pro- stori. Za Slovence je določena franči- škanska cerkev blizu stolnice. Po kon- gresu priredijo Dunajčani zlet v Marijo- celje. Posebne vsporede dobimo na Du- naju. 4. Razne ugodnosti. Vsi, ki se udeležijo evharističnega kongresa, dobijo pravico do žnižane ce- ne na železnici. Kdor se bo vozil v III. razredu osebnega vlaka, bo plačal za tja in nazaj polovično ceno t. j. 20 K, v III. razredu brzovlaka za tja in nazaj 24 K. Polovični listek 1. in II. razreda brzo- vlaka bo veljal tudi za vožnjo v istih razredih osebnega vlaka; celi listek za I. in II. razred osebnega vlaka bo veljal tudi za vožnjo z brzovlakom v istih raz- redih. Te znižane cene bodo veijale za čas od 5. do 22. sept. t. 1. Ako se oglasl iz naše nadškofije zadostno število, na- ročimo poseben vlak in v tem sljičaju bodo cene še nižje. Upanje je tudi, da dobimo na Dunaju stanovanje prav po ceni. O tem bomo se poročali, da bo vsakdo natančno vedel koliko denarja mora vzeti seboj. Razen te ugodnosti daje pristopnica brezplačen vstop k raznim razstavam in muzejem na Dunaju na pr. k razstavl cerkvene umetnosti, v dvorni muzej za umetnost in zgodovino, v prirodoznan- ski dvorni muzej, v knežjo Lichtenstei- novo galerijo slik, v zgodovinski muzej za umetnost in industrijo, v menažerijo v Schönbrunnu, v vojaški arsenal in muzej, v zakladnico najvišje cesarske hiše itd. Cesarsko grobišče v kapucinski cerkvi bo dne 13. in 14. sept. za udele- žence odprto. 5. AH pojdemo? Cast najsvetejšega Sakramenta zah- teva, da se vsi narodje iz cele avstro- ogrske države udeležijo te redke sloves- nosti. Pridružiti se moramo torej v kar največjem številu tudi Slovenü. Začni- mo nemudoma s potrebno agitacijo tudi v goriški nadškofiji! Dopisi. Iz Vojščice. Prvo nedeljo maja imeli smo šolsko veselico. Bilo je to v krasno okir.cani šolski dvorani. Napravil jo je naš šolski voditelj, gospod Albin Fur- lan. Vršila se je kaj lepo, toliko petje, kakor deklamacije, prizori in igre. Petje izborno pod vodstvom obče znanegavr- lega pevca, g. učitelja samega. Igre in šaljivi prizori, iz domačega življenja vzbiijali so polno smeha: igrali in izva- iali so otroci vse prav lepo in dovršeno. Čudili smo se res spretnosti otrok. — Točka za točko izvedla se je veselo in navdušeno. Pač res z veseljem. ljubez- nijo in z vstrajnostjo se da veliko do- seči pri otrocih! Velika šolska dvorana je bila na- polnjena ljudi: počastili so nas tudi tuje šolske osebe, za kar se jim tu javno hvala izreka. Vsa obcina je zadovoljna in hva- ležna g. šolskemu voditelju na njego- vem velikem trudu. ter mu javi svoje priznanje in hvalo. Bog ga živi! Vstopnina k veselici obrne se v ko- rist šolske mladine, oziroma v šolske potrebščine ravnejših otrok. Tako je prav! Politični pregled. Državni zbor. Zbornici je bil v torek predložen šestmesečni proračunski provizorij od 1. julija do konec leta. Nato je sledilo poročilo legitimacijskega odseka. Ko je odsekov poročevalec govoril o izvolitvi riemškega liberalca Seidl-a, začeli so nemški socialisti protestirati proti nje- govi izvolitvi in izjavili so, da ima posL Seidl zahvaliti svojo izvolitev zgolj te- Socialni demokral. Češkl: J. Ježek. (Dalje.) )>Lahko se reče »delati«; ali delaj, ko ne bo dela; to onegastno krpanje me ne reši.« »Poleg krpanja in podpetkov pride tudi podplatenje in nadplatenje in celt čevlji in to pojde spet, kot je šlo tu pred leti« dostavi služkinja; in po teh bese- dah odide v kuhinjo, da bi dela otrok.i v posteljo. »Da, pojde to spet, kot je šlo pred leti? Ne vem, tie vem, ali bo to kdaj. Naročniki se prej razlete, nego prido- be, in zato zelo dvomim, ali pridejo spet ti, ki so prej iskali mojo delavnico. In pa — ali mi da strojar kože na upa- nje? Zapičen sem pri njem za nekoliko stotnic in čudim se, da ni del te moje zadolžene koče že davno na boben.c Tako in enako je premišljeval Krem- lička pozno po noči. VI. Dan za dnevom je mineval kot po~ prej; zjutraj je prišel doktor Hleborad in poleg navadnega mazanja in ovitkov je vkazal Barici, naj skuha mojstru a- povega čaja za potenje; potem potolaži bolnika, da bo kmalu spet dober, in odi- de. Nato prinese služkinja g. Pavlovc nekaj jedi. Zvečer obišče Kremlička bližnji so- sed in sprednik čevliarske zadruge, moj- ster Fiala. »Čul sem, tovariš, da si bo- lan,« s temi besedami pride v sobo in pristopi k postelji ter poda Krcmličku desuico.« Nh, kako ti je?« Bolnika je presenetil sosedov pri- hod; vsaj raztoimačiti se ga ni znal. Pred leti sta bila sicer s Fialom dobra prijateija, se obiskovala med seboj, ho- dila navadno iz obrtnega društva sku- paj domov in njijune poti ste se razšli še le tedaj, ko je pristopil Kremlička k socialnim demokratom. Od te dobc sta se sešla le včasih, in to le slučajno; da, zdelo se je, kot bi se nalašč ogibala je- den drugega. Ali ne prijateljstva vendar ni bilo med njima. Zato je Kremlička brzo premagal svojo zadrego in odkritosrčno sprejel svojega soseda in starejšega tovariša. Govorila sta to in ono; ko je prise! govor na rokodelstvo, je ponavljal bol- nik znane tožbe in jadikovanja in pri- tožbe radi neznosnih razmer malih o- brtnikov, radi nedostatka dela, slabili zaslužkov, proti vladi, ki le velike dav- ke predpisuje, a se prav nie ne briga za rokodelske razmere, proti velikemu ka- pital u in neenaki razdelitvi imetja. »V mnogem se ujemam s tabo, to- variš, reče konečno mojster Fiala. »in potrdim odkrito, da država malo skrbi za nas, da včasih se mi kar zdi, kot bi si mislila: pomagajte si sami. Tudi je sv. resnica, da je prišla uaša obrt «n;i nič«, odkar se je poprijel veliki kapital posamičnih rokodelstev in izgotavlja blago po tvorniško. Jeden naših ne mo- re konkurirati s tovarno, ki nakupuje potrebščine v velikem, veliko bolj po ceni kot mi in more torej svoje izdelkc tudi bolj ceno prodajati, ker dela z bolj cenenimi močmi. Tvornični delavec do- bi svojo tcdensko plačo ali po številu delavnih ur, ali pa po pogodbi (akord). kaj pa delavec je in kako se zi\ri. za to tvorničar ne skrbi. Da se pa ne razleti denar, ki ga plača tvorničar v soboto, je navadno pri tvornici kantina (klet) kjer delavec zaje in zapije skoro vse, kar prisluži na teden. Ko bi mi dajall pomagačem tako hrano, s kakoršno se morajo zadovoljiti v kantini — ubežali bi nam v malo dnevih. Ali tarn jedo dra- ge volje stare klobase in drugo slabo mesnino celo leto in jo zalivajo s kisla- tim pivom ali žganjem. In ker dobi vsak te vražje pijače, kolikor hoče, držijo se v tvornici, kot bi bili prikovani.« »Veseli me, prijatelj«, seže mu v besedo Kremlička, »da si v tem jedin z menoj. da je veliki kapital uničil roko- delstvo in pripravil nas male obrtnike na rob propada. Čudim se ti le, priiatelj, da se držiš še zdaj nad vodo: jaz se potapljam že eno leto in zdaj gugam kot utopljenec . . .« »Ko je pred tremi leti judovska tvrdka z Dimaja napravila na praškem predmesfiu tvornico za obutalo,« razla- gal je Fiala, »se mi ni vedlo nič boljše, nego tebi. tovariš. Od vseh strani so hiteli v njih prodajalno na velikem trgu, kjcr je dobil vsak veliko izbero goto- vega in na pogled lepega blaga; poleg tega so ponujali blago s početka veliko bolj po ceni, nego smo ga mogli dajatl mi obrtniki. Jaz sem govoril vsakemn, to blago je na videz lepo in res po ceni, ali nema jedra. Ali vendar nisem vspe! niti pri svojih najboljsih naročnikih, nihee mi ni veroval in čez leto dni mi !e ostalo le še popravljanje in kako pod- platenje. Tedaj nam je vsem kar krulilo v trebuhu; kajti tedaj sem lahko opravil vse svoje delo sam — z enim učencem. S takim zaslužkom se jetežko izhajalo.-.t (Dalje prih.) od sprcdai, t. j. glavncga, enega pa od zadcj. Skozi zadnji uhod, ki jc bil obr- r.jeu proti lovu, se je priliaialo z lova laliko neopaženo v hišo. Tain se je na- hajala ncka mala klet napolnjena z list- jeni. Iz te kleti sc je prišlo po lestvicah na senik in s scnika prišlo se je po lest- vicah v neko nialo sobo, nahajajoeo sc pred spalno sobo Bratinovo. In v to so- bico so se srne prenašale črez senik, kar je bilo spoznati iz krvavih niadežev po sobi kakor tudi iz krvavih eunj, ki so ležale po tleh. Pri izpraševanju je Bra- Una izpovedal štražmojstru, da nbije nu 5.VOJC1U lovu kakih 13-15 srn na leto. Ko ga jc stražmojster vprašal, kam da spravlja drob srn, je Bratina odgovorit, da ga daje prešičem. Mimogredč bodl omenjeno, da je Bratinov zagovornik dr. Mandič. ko je štražmojster pri glav- ni razpravi to izpovedoval, napravi! cudno in nič kaj duhovito opazko: »Cu- dno, da niste šli prašat tudi prešiče!« Siiia Franceta je kasneje dobil štražinojster na polju pri delu. Ta se je iz začetka delal popolnoma nevednega in ni hotel o celi zadevi ničesar vedeti. Kasneje pa je priznal, da je nosil pro- dajat srne v Oorico. Istega dne se je podal štražmojster Pahor tudi v hišo Bratinove hčere A- malije Rovtar, katere mož se nahaja v Ameriki. Našel je doma same otroke, kl so mu povedali, da je šla mati ponoči z doma, ne da bi vedeli kam. Ob 11. url pa je prišla mati domov in štražmojster je sei zopet k nji. Iz začetka je tajila, da bi bila nesla srne na prodaj, a pozneje je to priznala. Oče in sin bila sta odvedena v aj- dovske zapore. Iz preiskave je bilo kmalu razvide- ti, da je moral Bratina dobivati srne, katere je v tolikem številu pošiijal v Gorieo, od drugod, kajti izključeno jc bilo, da bi jih bil toliko ubil na svojem lovn. Nastalo je vprašanje: od kod in od katerih divjih lovcev? Na sumu div- jega lovca je bil Likar France z Dola- Otlice kakor tudi njegov sin France. Stari Likar je bil namreč zaradi zločina lovske tatvine pred 9. leti obsojen na 3 mesece ječe. Naravno, da je padel sedaj v prvi vrsti sum nanj, češ, on je doba- vitelj Bratinov. Zato je isti štražmoj- ster Pahor dne 6. januvarja t. 1. tudi pri njem izvršil hišno preiskavo. Likar Je trdil, da nima nobene puške; hišna pre- iskava pa je dognala, da je imel dve pu- ški, ki sta se nahajali na seniku. Poles tega so našli pri njem tudi neko masko, obstoječo z velike brade, dolgih brk, neko čudno kapo in pa ovčje kože, na katerih je bil prilepljen neke vrste mah. Ravno tako so našli neke vrste copate. Likar je seveda tajil, da bi hodil s pn- ško na lov, in rekel je, da jo ima le za to, da strelja ž njo v božjo cast ob ve- likih praznikih kakor je Božič in Veli- kanoc. Masko da ima za to, da uganja ž njo kedaj pusta. Copate da mu služijo pri drvarskem delu, istotako kože, ki ga varujejo, ko si jih ovije okolo sebe pri drvarenju deloma pred revmatiz- mom deloma pa da ga drva tako ne tt~ ščijo, ko jih mora prenašati in privzdi- govati. Oče in sin sta bila aretirana in od- vedena v ajdovske zapore. Brata Anton Krivec in Evgen Kri- vec iz Lokvi sta bila aretirana in sicer Anton zato, ker je ukradel gozdarju Rü- mlerju, ki je prenočeval nekega dne na njih seniku puško, Evgen pa zato, ker je to puško, čeravno mu je bilo znano, da je bila ukradena, nekaj časa kasneje zamenjal s puško nekega Hijeronima Grudna. Izid razprave je bil ta-le: Josip Bratina je bil zarad zločina sokrivde lovske tatvine obsojen na 4 mesece je- če, poostrene z einm postom vsak me- sec ter na plačilo kazenskih stroškov, ki so pa neiztirljivi. Anton Krivec je dobil zaradi prestopka tavine 4 tedne zapora, flvgen Krivec pa zaradi istega prestopka 14 dni zapora. Franc Likar starejši je bil obsojen, ker je brez do- voljenja nosil puško, na 24 ur zapora. Ysi drugi so bili oproščeni. Olede Bratinovega lova so namreč price izpovedale, da na njegovem lovu zamore ubiti kvecjem 15 srn na leto in to v najugodnejšem slučaju; dočim y* bilo po pričah dokazano, da je prodal Bratina v Oorici v rninoli lovski dob! najmanj 46 srn. Qozdni erar, katerega je zastopal gozdni svetnik Rustja, in dr. Weinlechner, katerega je zastopal dr. Vinci, zavrnila sta se na civilno pot. Zagovornik Bratine je prijavil pri- tožbo ničnosti. Razpis štipendijev. Razpisani so štipendiji »Franc Jožef - Elizabetove ¦ ustanovc po 300 gld. v zlatu 714.29 K za obiskovalce sledečih učnih zavodov in sicer: nemške univerze na Dunaju (štirje), češke univerze v Pragi, univer- ze v Černovicah, višje tehnične sole v Gradcu, češke višje tehnične sole v Pragi, višje poljedelske sole na Dunaju, višjih šol za montar