GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH lhiuuui uiuoihuu
ŠTEV. 1
^ <Uuq& teto-
Brez večjih težav nam je lan-leto v glavnem uspelo izobli-(°vati podobo našega tovamiške-86 časopisa, kakor smo |o' njej Pjlflli že v prvi številki in tudi 'Ssneje: podobo glasila delovne-kolektiva, ki naj bo informa-lvno in poučno, hkrati pa tudi 'Podbitdo vsakomur izmed nas >ri njegovem delu v korist to->ame in naše širše socialistične hipnosti. Če pravimo, da nam je 0 uspelo brez večjih težav, mi-iUttio pri tem predvsem na teža-9e> ki jih moramo premagati sa-rni- Tu nam je priskočilo na l^noč toliko sodelavcev — ne le | ^ tovarniškem in terenskem reakcijskem odboru, temveč tudi pen obeh — da smo z združeni močmi lahko dajali časopisu ®sebino, kakršna naj bi kar naj-°°tj ustrezala namenu, ki smo si 'Ja _ 2 izhajanjem postavili. Vse *ečje število sodelavcev nam v ‘eru pogledu tudi v prihodnje |w,go obeta.
Potrebo tovarniškega časopisa vsi čutili. Danes, ko ga ima-j110 in gremo z njim že v drugo ‘eto izhajanja, lahko trdimo, da ga vsi člani našega kolektiva, ^ tudi vsi zunanji prejemniki, poslovni prijatelji in drugi, Pčno pogrešali, če ga ne bi več po. Zato menimo, da se ne močno, če pravimo, r2Z je naš opis, kakor smo sami želeli, ^res n aš časopis. To nam posujejo med drugim tudi sprotne Aklamacije v primerih, ko ga ta oni ne \prejme alii celo ne ^cjme pravočasno. Zal je še ne-j,a3 objektivnih težav v dostav-Icnju časopisa, ki pa si jih bomo “ letošnjem letu prizadevali po-Pm odpraviti. Vsekakor menico, da je bil pravilen sklep o Pšiljanju časopisa na dom, kajti ,eleli smo in želimo, da bi naš Popis povezoval ne le vse člane P}ektiva med seboj, temveč tudi Mihove družine z našo tovarno 1,1 njenim delom. Odmev, na kate-Aga je naš časopis naletel prav 6 družinah naših delavcev, nas . tem prizadevanju zelo spodbu-la, saj niso tako osamljeni primeri, ko so urgence za dostavitev . dopisa prihajale prav iz družin PUh delavcev, da o raznih spod-%dnih dopisih iz teh vrst niti ne vorimo.
»Litostroj« pa si je v letu dni Mojega izhajanja utrl svojo pot *di na širši litostrojski teren in kren naše komune, ikar je |za vilno povezovanje naše tovarne s socialistično stvarnostjo, Pzvojem in napredkom okoli nas Plikega pomena. Veseli nas. da 'm0 s svojim prizadevanjem v tej % eri naleteli povsod, zlasti tudi naši komuni, na kar največje Pumevanje in podporo. Prepri-c®ni smo, da bomo na tej poti šli še nove pobude in novo po-'toč. §e posebej smo zadovoljni * sodelovanjem naših šolskih in žbenih delavcev s terena. Iz Pst kolektiva in izven njega smo Pejeli premnogo izrazov želje, ki jj- že dolgo nekako »v zraku«, da Ti naš časopis že v drugem letu, Pekakor pa čimprej izhajal štirinajstdnevno. Zaradi tehničnih Tžav (zmogljivost tiskarne in po-T»bno) te želje v tem letu še ne • hmo mogli uresničiti; zato pa r°vio skušali razveseliti naše pripelje z nekaj posebnimi izda-hrni ob raznih priložnostih (ka-Pr za prvomajske praznike, ob Pletnici ustanovitve naše tovarne, za Dan republike in s posebno novoletno številko), s čimer (Nadaljevanje rna 2. strani)
K predlogu plana za leto 1961
Zvišali bomo proizvodnjo za 11,2Z
LETOŠNJI PLAN GRADNJE STROJEV IN NAPRAV V PRIMERJAVI Z LETOM 1960 (v tonah)
1961	1960
Vodne turbine................................ 2.000	2.500
Črpalke...................................... 2.000	1.200
Armature...................................... 500	250
Industrijski žerjavi .......................... 700	650
Hidravlične stiskalnice........................ 270	180
Stroji za opeko................................ 180	26
Stroji za cementarne.......................... 450	149
Stroji za kemično industrijo................... 60	—
Ostali stroji in naprave...................... 450	343
Plato vozički.................................. 16	—
Kompresorji.................................... 14	161
Vozila z mehaniziranim pogonom .	.	.	850	1.765
Dieslovi motorji.............................. 970	259
Strojni deli................................ 1.000	970
Vijaki.......................................... 5	—
Skupaj .	.	.	9.465	8.453
Blagovna proizvodnja finalnih proizvodnih enot brez blagovne proizvodnje livarn:
1961	1960	P'V7o?,?TV'*
9.465 ton	8.453 ton	11,2 °/o
Skupna proizvodnja vseh PE:
1961	1960	Povečanje %
20.385 ton	18.150 ton	11,2 %
Povečanje plana proizvodnje v letu 1961 nam v izpolnitvi zagotavlja velik korak naprej, saj bomo s tem vse naše osnovne pokazatelje popravili in se vsaj v grobem približali modernim tovrstnim proizvodnim podjetjem. Potrebno je poudariti, da pogoji za ustvaritev tega plana niso nerealni. Z našim hotenjem po napredku jih moramo nujno ustvariti in s tem zagotoviti doseg postavljenega cilja. Proizvodne enote so se spričo tega že lotile vseh potrebnih ukrepov, da se ne bi, posebno sedaj ob začetku leta, izgubljali dnevi, temveč bi se zagotovilo za vsak dan normalno delo. Krajša razdobja internih bilanc in rebalansov (ti se bodo opravljali kvartalno) bodo v primerjavi z leti nazaj pokazala jasnejšo sliko izpolnjevanja plana, hkrati pa bodo seveda ti pokazatelji omogočali pravočasnejše ukrepe za doseganje stalne in enakomerne proizvodnje.
Vodstva ekonomskih enot bodo za boljši pregled nad gospodarjenjem svoje enote vsak mesec dobivala ustrezne glavne podatke, iz katerih bo razvidno delo enote; tako bodo uspešneje lahko posredovale zaradi izboljšanja dela. Hkrati bodo ti podatki za proizvodno enoto tudi osnova za delo obratnih delavskih svetov, ker bodo obratni delavski sveti po tej poti konkretneje seznanjeni s situacijo v enoti.
Če razen ukrepov, ki so bili storjeni in ki so še v teku, da bi ustvarili pogoje za izpolnitev plana, pogledamo še nekaj glavnih objektov, ki bodo prišli v delo po proizvodnih enotah, naj omenimo tele:
V PE HS je treba dokončati dela za HE Peračico, pri čemer bo naše podjetje svoje izdelane agregate v letošnjem letu tudi montiralo, za kar so že bili sklenjeni dogovori. Prav tako mora
biti končana HE Kokin Brod, medtem ko so se začela dela na turbinah za HE Rijeka, HE Lip-kovo in HE Yarmak v Siriji. Tehnična dokumentacija za HE Glo-bočico je tudi že pripravljena in bo treba z deli začeti. V pripravi tehnične dokumentacije pa so za naslednje leto večji turbinski agregati za nove centrale, kot so HE Senj in Bajina Bašta in eventualno za HE Split, drugi del. Za izvoz naše turbinske proizvodnje je še nekaj nerazčiščenih vprašanj; upanje pa je, da se bo v naslednjih leti ta izvoz spet povečal.
Izreden je porast naročil v proizvodnji črpalk, kjer bomo morali v letošnjem letu proizvodnjo skoraj trikrat povečati nasproti lanskemu letu. Prav zato bo tu potrebno precej naporov in tehničnih domiselnosti, da bomo lahko uspeli.
V proizvodni enoti SN so naročila najštevilnejša. Razen vrste reduktorjev za različne panoge industrije, dalje vitel, Ho-rukov, mačkov, naj omenimo večjo serijo stiskalnic-paketirk ter opremo za cementarne. Tudi v gradnji mostnih žerjavov je vrsta žerjavov od 100 ton do 10 ton nosilnosti. Prav v zadnjem času teko razgovori o izgradnji nove cementarne na Kosovu, kjer naj bi naše podjetje prevzelo kot nosilec posla celotno izgradnjo.
Proizvodnja v PE DT bo potekala predvsem v seriji 3,5 t viličarja; na temelju preizkusov prototipa avtožerjava in po izdelanem prototipu hidravličnega bagra pa bo treba določiti še serijo za izdelavo omenjenih transportnih sredstev.
Proizvodnja Dieslovih motorjev bo letos spet zavzela večji obseg, saj bomo med vrsto ostalih tipov motorjev izdelali deset na j več j ih enot po 1000 KS.
Za vse te finalne proizvode bo-
do morale ostale proizvodne enote v rokih pripraviti polizdelke od ulitkov do zvarjencev, kar seveda ne bo majhna zadolžitev.
V tem skromnem pregledu naših proizvodov bi bilo treba omeniti še vrsto ostalih strojnih delov in naprav, razen uslug, ki jih mora naše podjetje opraviti za druga podjetja.
Obseg dela je, kot rečeno, povečan, saj se bo blagovna proizvodnja povečala po planu na 9465 ton, kar pomeni le finalno proizvodnjo oziroma skupno na 20.385 ton ali za 11,2 %>.
Na koncu bi rad omenil samo še podatek, ki nas ekonomsko neusmiljeno navaja k povečanju
obsega naše proizvodnje, to je podatek, ki govori o normi proizvodnje po m2. Za splošno strojegradnjo, kjer ni bistvene serijske proizvodnje, bi moralo podjetje naše vrste proizvajati po kvadratnem metru najmanj 300 do 400 kg/m2.
Naš podatek pa zaenkrat še skromno kaže, da proizvajamo na zazidano površino komaj 160 kg na m2. Iz tega naj torej sledi naš jasen cilj za naslednja leta, da na zazidani površini vsaj podvojimo našo proizvodnjo in tako dosežemo normalno industrijsko povprečje.
Inženir Vinko Čižman tehnični direktor
Naš lanski poslovni uspeh
Sedaj, ko je poslovno leto za nami, se naš delovni kolektiv upravičeno vprašuje, kakšne uspehe smo dosegli.
Delavski svet našega podjetja je za leto 1960 sprejel finančni plan s predvideno blagovno realizacijo v skupnem znesku 7 milijard 632,900.000 dinarjev. Ker obračun proizvodnje za vse poslovno leto še ni sestavljen, nimamo še točnega zneska dosežene finančne realizacije, vendar bo le-ta dosegla ca. 7.300,000.000 dinarjev odnosno 95 °/o plana.
Te številke dajejo videz, da s planom nismo uspeli, vendar je treba primerjati v prvi vrsti dosežke iz 1959. leta, kajti finančni plan pomeni le cilj, za katerim težimo, uspeh se pa zrcali po razvoju naše proizvodnje in proizvodnega uspeha. Leta 1959 je znašal celotni dohodek 6.353,683.000 dinarjev, z doseženo realizacijo v letu 1960 v znesku 7.300,000.00 din je doseženi rezultat dejansko za 16 % boljši kakor v predhodnem letu. Pri tem je treba upoštevati porast vrednosti nedovršene proizvodnje, saj nam je del proizvodnje, zlasti Dieslovi motorji, ostal nepričakovano nedokončan. Del dokončane proizvodnje pa je ostal nefakturiran na zalogi gotovih izdelkov, predvsem viličarji. Tako viličarji kot Dieslovi motorji bodo realizirani in fakturirani že v prvem četrtletju leta 1961. Proizvodnja gotovih izdelkov je dosegla višji odstotek plana kot finančna realizacija, saj znaša leta 98,5%. Razliko med finančno realizacijo in proizvodnjo predstavljajo finalni produkti, ki v letu 1960 niso bili fakturirani.
Že ti podaki kažejo poln poslovni uspeh podjetja.
Doseženi dobiček se iz teh podatkov še ne more izluščiti, ker nam je potreben za to še obračun proizvodnje. Dobiček in udeležba podjetja v korist lastnih skladov bo dokončno razvidna šele iz zaključnega računa.
Izpadli del naše proizvodnje oziroma finalizacije nam bo prišel prav v prvi polovici novega leta, saj imamo izkušnje že iz preteklih let, ko je bila naša finančna realizacija v začetku poslovnega leta vedno zelo šibka. Za leto 1961 imamo že krepko rezervo v obliki gotovih izdelkov na zalogi in v Dieslovih motorjih, ki so v finalizaciji. To pomeni vsekakor zelo ugoden start
za leto 1961. Tudi proizvodni plan za 1. 1961 in finančni plan predvidevata nadaljnji razvoj proizvodnje, saj je za letos predvidena finančna realizacija v višini 8 milijard 500,900.009 dmas;.'/'■ Pod'* po razvojni fazi iz predhodnih 3 let, ko smo vsako leto povečali našo realizacijo za 1 milijardo, lahko sklepamo, da je plan za letošnje leto popolnoma realen. Višine dosežene participacije podjetja v korist lastnih skladov in za osebne dohodke danes še ne moremo točno določiti, ker nam manjkajo ustrezni obračunski podatki.	V. A.
Proizvodni načrt potrjen
Seja osrednjega delavskega sveta dne 23. decembra 1960, na kateri je bila med drugim na dnevnem redu tudi razprava o novem proizvodnem načrtu našega podjetja za leto 1961, je bila prav dobro obiskana. Tudi poseganje v razpravo o raznih vprašanjih je pokazalo, da se člani osrednjega delavskega sveta močno zanimajo za razvoj našega podjetja in stremijo za tem, da bi se naša proizvodnja postopno dvigala. Tudi gostje, ki so prisostvovali seji (tokrat študentje), so opazili, da so seje našega osrednjega organa delavskega samoupravljanja vedno dobro pripravljene, saj so navadno le logični zaključek temeljitih razprav o posameznih vsakdanjih vprašanjih na sejah delavskih svetov ekonomskih enot in sektorjev. Zato se razprave na sejah osrednjega delavskega sveta ne izgubljajo več v podrobnostih in obravnavanju manj pomembnih zadev, temveč dajejo navadno le zaključne načelne opombe k že obdelanim problemom.
Z veseljem tudi ugotavljamo, da je izostankov na teh sejah sorazmerno malo, a še ti so večinoma posledica službene odsotnosti ali bolezni posameznih članov.
Pred razpravo o novem proizvodnem načrtu za leto 1961 je dal nekaj dodatnih opomb k načrtu tehnični direktor inž. Vinko Čižman. Pojasnil je med drugim, da je novi plan zadnja redakcija predloga, ki daje glo-bal po sedanjih najboljših predvidevanjih. Pokritje plana z naročili v višini 80% pomeni v zadnjih letih naj višji doseženi odstotek, ki je obenem več kot zadosten, saj bi stoodstotno pokritje plana pomenilo glede na dobavne roke prej škodo kot korist, ker v naslednjem letu ne bi več mogli prejemati naročil in bi se tako izključili s trgov. Nazadnje je še opozoril, da se bodo četrtletno opravljali rebalansi naročil in določali operativni kvartalni plani v globalu plana 1961. Plan za leto 1961 pomeni v primerjavi s planom za leto 1960 povečanje za 11,2%. Blagovna proizvodnja finalnih proizvodnih enot (brez livarn) se bo od lanskih 8.453 ton dvignila na 9.465 ton, celotna proizvodnja vseh proizvodnih enot pa od lanskih 18.150 ton na 20.385 ton.
(Nadaljevanje na 2, strani)
Kako bomo obračunavali proizvodne enote
Globalne proizvodnje in finančne zadolžitve PE so izkazane v letnem planu za leto 1961, izražene v količinskih in finančnih pokazateljih. Mesečne zadolžitve pa predstavljajo dinamični plani, vsklajeni s terminskimi dobavami naročnikov, kar pomeni, da predstavljajo dinamični plani konkretne in nepremakljive naloge tovarne za določeno operativno obdobje.
Dinamični plani pa morajo biti
porazdeljeni tako po količini kakor po vrednosti po proizvodnih enotah, da bo možno izkazati planirane finančne in količinske zadolžitve posameznih enot, na podlagi katerih lahko izračunamo realizacijo planov po mesecih.
Finančne planirane zadolžitve PE bodo izvršene na podlagi tehničnih kalkulacij, ki izkazujejo planirano vrednost proizvodov na podlagi tehnoloških postopkov PE, ki nam v finančnem preračunu
izkazujejo lastno ceno posameznega proizvoda.
Za osnovno strukturo izkazovanja stroškov po posameznih proizvodih se je odločiti za tako, ki bo nudila enoten in primerljiv pregled med predkalkulacijo, tehnično in obračunsko kalkulacijo, istočasno pa dala pregled za celoten proizvod za zadolžitev finalista, to je nosilca objekta in PE poddobavitelje.
Ta pregled je naslednji:
Grupa dela EM izdelkov
Pred-kalkulacija teža vrednost
Tehnična kalkulacija Obračunska kalkulacija teža vrednost teža vrednost
1. Izdelovalni material:							
a) uvoženi	kg	100	200.000	100	200.000	100	250.009
b) domači 2. Poddobave:	kg	500	300.000	420	230.000	360	170.000
domače 3. Poddobave:	kg	360	240.000	360	240.000	360	260.000
tuje	kg	120	110.000	120	110.000	120	86.000
4. Modeli	Nč	100	150.000	100	150.000	96	110.000
5. Ulitki sive litine	kg	50	20.000	58	20000	58	29.000
6. Ulitki jeki. litine	kg	600	700.000	500	6OO1OOO	620	780.000
7. Ulitki barv. kovin	kg	30	70.000	30	70.000	30	70.000
8. Zvarjenci	kg	800	1,020.000	680	850.000	700	900.000
9. Mehan. obdel.	Nč	700	1,300.000	630	1,200.000	720	1,360.000
10. Montaža	Nč	200	420.000	130	280.000	180	340.000
Skupaj	kg 2560		4,530.000	2260	3,950.000	2348	4,355.000
Povprečna cena za 1 kg din 1.760
1.736
1.826
Iz izkaza vidimo, da je možno zasledovati podatke po količini in vrednosti v okviru predkalku-lacijske cene tako za celoten objekt kakor po posameznih PE. Podatki iz tehnične kalkulacije
pomenijo, da se bo PE izvajalec razbremenil po prodaji predmetnega objekta za 3,950.000 din in za 2.260 kg porabljenega materiala nasproti podjetju. Proizvodne zadolžitve pa bodo po PE znašale:
Grupa
EM Teža Nč Vrednost Vrednost poPE
PE izvajalec Izdelavni material	kg 520	430.000	
Mehan. obdel.	Nč 630	1,200.000	
Montaža	Nč 130	280.000	
Poddobave domače	kg 360	240.000	
Poddobave tuje	kg 120	110.000	2,260.000
PE MO poddobavitelj I Modeli	Nč 100	150.000	
Ulitki siv . litine	kg 50	20.000	
Ulitki jeklo litine	kg 500	600.000	
ulitki barv. kovin	kg 30	70.000	840.000
PE pločevinama poddobavitelj II
Zvarjenci
kg 630	850.000
850.000
Skupna vrednost objekta po TK
3,950.000
I/	Uto
(Nadaljevanje s 1. strani)
bomo vsaj delno ustregli tistim, ki bi nas radi večkrat brali. Seveda je pogostejše izhajanje povezano z večjimi stroški, vendar smo prepričani, da bomo čez leto dni, če si bomo vsi prizadevali, dvigniti našo proizvodnost in s tem našo proizvodnjo, mnogo laže našli tudi ustrezna sredstva. Dotlej pa bomo v dosedanjem — ali nekoliko razširjenem — obsegu skrbeli predvsem za vsebinsko izpopolnjevanje, k čemur bo nedvomno prispevala tudi okrepitev naše dopisniške in splošne informativne mreže.
Ko začenjamo z vedrimi pogledi drugi letnik našega časopisa, pa ne želimo zamolčati tudi nekaj svojih želja: V krog svojih sodelavcev vabimo vse, kt jih še pogrešamo med njimi — kljub njihovim obljubam; želimo si ne le pohvalnih, temveč tudi kritičnih prispevkov, ki naj nam odkrivajo vse naše slabosti; želimo si prispevkov iz dela, pa tudi iz življenja članov našega kolektiva, iz življenja v tovarni in izven nje, prispevkov o litostrojskem človeku in ne samo delavcu; želimo si tudi prispevkov iz življenja družin naših delavcev, iz življenja in dela na terenu, iz dela stanovanjske skupnosti in hišnih svetov, dela družbenih organizacij in iz vseh drugih oblik udejstvovanja članov našega kolektiva, predvsem s področja skrbstva za našega delovnega človeka in za dvig njegovih življenjskih pogojev. Vse to in še marsikaj bomo radi objavljali, kajti samo tako bomo združeno oblikovali življenjsko podobo našega »Litostroja«, ki naj bo življenjski odraz Litostroja in vseh, njegovih ljudi, kakršni so v tovarni in v povezavi s svojo okolico, v povezavi z vso našo družbeno stvarnostjo.
Iz gornjega je razvidno, da planirana zadolžitev v celoti bremeni PE izvajalca kot nosilca oziroma finalista objekta in bi se celotna realizacija zajemala preko PE finalistov tako po količini kakor po vrednosti, od PE pod-dobaviteljev pa bi se kot finalna proizvodnja smatrala samo blagovna proizvodnja zvarjencev ali ultikov. Pri PE finalistu bi se zajemali vsi podatki kot pri nosilcu naročila ne glede na razne proizvodne usluge ostalih ekonomskih enot, ki bi se izkazovale samo v Nč-jih brez prenosa materiala. S tem bi bile planirane zadolžitve po teži in vrednosti v načelu urejene in dani pogoji za izdelavo konkretnih finančnih planov za posamezne mesece, ne glede na to, da so izdelane že pred nastopom meseca ali pa šele v teku ali na koncu meseca. Vse one TK, ki prehajajo planirano obdobje, bi bilo razdeliti po vrednosti na tolikov delov, v kolikor planiranih obdobjih bi kosovnica nastopala, ali pa glede na dolžino trajanja operacij prilagoditi optimalno trajanje dolžine planiranih finančnih obdobij.
Te kalkulativne vrednosti, na gornji način izračunane, je treba vnesti v delovni nalog in istočasno izračunati višino penalov za en dan zamude. S tem bi bila ustanovljena osnovna dokumentacija o vrednosti objekta dn višini penalov.
Načeloma se PE razbremenjujejo po višini tehnične kalkulacije, ko so utrjeni vsi elementi za preračun vrednosti objekta. Jasno je, da morajo biti tehnične kalkulacije izdelane v primernih tolerančnih mejah, to je v okviru planirane lastne cene, izračunane na višini proizvodnih stroškov in se mora PE boriti za čim cenejšo izvedbo, ker je razlika med tehnično in obračunsko kalkulacijo dejanski prihranek PE, in en del za njihovo stimulacijo. Nad to
razbremenitvijo je dovoljeno povečevati stroške na nalog samo v primerih, ki jih odobri CTB. To pomeni, da je treba tako konstruiranje kot tehnološko predelavo izdelati čim bolje in skrbne j e, da ne bi prišlo do prevelikih odstopanj, ki v vsakem primeru bre-mene PE. Višina razbremenitve v nobenem primeru ne predstavlja linearnega povečavanja razbremenitev glede na obračunsko kalkulacijo, če so nastopili dodatni stroški, ki bremene ali PE izvajalca ali PE poddobaviteljev.
Predlagani sistem ima tri velike prednosti:
1.	PE izvajalca navaja na čim boljšo izdelavo konstrukcijskih načrtov in tehnološke predelave s čim racionalnejšimi metodami dela v proizvodnji, ker je PE z enim delom stimuliran na razliko med planirano in dejansko doseženo lastno ceno v proizvodnji.
2.	Omogoča mikroanalize po posameznih objektih s primerjavo med tehnično in obračunsko kalkulacijo in omogoča dejansko izračun produktivnosti s primerjavo serije enakih in podobnih izdelkov v posameznih obdobjih.
Te analize bi se morale obvezno izdelovati v posameznih PE, ker se na osnovi le-teh lahko tehnologi in normirci dejansko spo-znajno s sistematiko in načinom dela v proizvodnji, uvidijo konstruktorske in tehnološke napake, se jim s korekcijo normativov v bodoče izognejo in istočasno iščejo naj ekonomične j šo rešitev izvedbe posameznih objektov.
3.	Izdelati je možno kilogramski cenik posameznih proizvodov, iz katerih je možno v najkrajšem času izračunati ceno proizvoda naročniku ob uporabi indeksov lastnih cen in indeksov cen materiala.
Za ugotavljanje prihranka po PE bo priznana razbremenitev po višini predkalkulacije, ki predstavlja lastno ceno objekta v višini sklenjene pogodbe z naročnikom. Razbremenitev se prizna PE ne glede na višino dejanskih stroškov, ki bi morali biti pa v vsakem primeru nižji, kakor je predkalkulativna vrednost objekta. Jasno je, da je prvenstvena dolžnost vseh PE, da v tem sistemu vrše pravilno razmejevanje stroškov po nalogih in razmejevanje stroškov, ki bremene naloge (izdelavo) in ostalimi stroški, ki bremene ali stroškovna mesta poddobavitelja ali pa proizvodne stroške lastnega obrata. Razlika med predkalkulacijo in dejanskimi stroški je prihranek PE in njen proizvodni uspeh.
nalog. Na sedanjem delovnem nalogu so že predvidene rubrike za vpisovanje rokov po posameznih fazah izdelave, vendar se podatki o rokih ne vpisujejo in ne vodijo.
V zvezi z roki je treba vpeljati koledar po delovnih dnevih, ki naj bi izkazoval koledarske dni, delovne dni, delovne tedne in delovne dekade.
Koledar bo obsegal ciklus treh let in bodo delovni dnevi označeni s troštevilčnim številom. Številka delovnega dne bi istočasno označila dan, teden, dekado, mesec in leto, tako da je možno s sestavljanjem delovnih dni izdelati pregled rokov po izdelovalnih nalogih za poljubno obdobje.
Terminiranje in planiranje bo izvedeno po datumih delovnih dni in sicer tako, da se vpiše kot termin zadnji dan ob izteku roka. Po preteku tega roka se zaračunavajo penali enoti, ki je rok zamudila. Penali se zaračunavajo od višine zneska, ki je označen na delovnem nalogu.
Glede na reorganizacijo tovarne po PE bi bilo treba upoštevati naslednje faze v proizvodnem ciklu, in sicer:
1.	konstrukcija in tehnološka predelava,
2.	nabava materiala,
3.	poddobave ulitkov,
4.	poddobave zvarjencev,
5.	obdelava in montaža.
Teh pet faz je treba obvezno vnesti v delovni nalog in jih PE izvajalec sporazumno s poddoba-vitelji opremi z roki po zgoraj predlaganem sistemu.
Po razpisu dokumentacije se iz-luknja obvezno, kartica delovnega naloga se reproducira tako, da je izdelana v dveh primerkih. Kartoteka služi kot osnova za vpisovanje zamujenih rokov na podlagi izdelavnega naloga. Odložena je kronološko po fazah dela, tako da istočasno izkazuje celoten rokovni sistem na delih, ki so lansirana na pogon. Kartica vsebuje naslednje elemente:
1.	številko izdelavnega naloga,
2.	številko kosovnice,
3.	Roke za:
konstruiranje — tehnološko predelavo, nabavo materiala, poddobavo ulitkov, poddobavo zvarjencev, obdelavo in montažo,
4.	vrednost objekta,
5.	višino penalov za en zamujeni dan,
6.	število ur za obdelavo in za montažo,
7.	pet kolon za penalne obveznike,
8.	pet kolon za vpis zamujenih dni po penalnih obveznikih.
Elementi kartoteke so izbrani na ta način, da združujejo kontrolo proizvodnje, sistem termi-niranja in penaliziranja na eni kartoteki. Istočasno je iz kartotečnih elementov možno izdelati avtomatsko naloge za izplačilo penalov, ker predstavlja kartoteka neposredno podlago in vsebuje elemente za preračun penalov.
Obračun penalov se bo iz teh kartotek direktno preračunal na
ROKOVNA ZADOLŽITEV PE, ROKOVNA EVIDENCA IN PENALIZACIJA Osnova za rokovno zasledovanje terminov mora biti delovni
1.	Dela na zaključnem tednu:
jajo v lastnem pogonu, in ukrt pati v tistih oddelkih, kjer so n; stali zastoji, v konstrukciji, tel nološki predelavi, obdelavi itd.;
c)	vpis pričetka penalov eno:
ki je v zastoju;	S
d)	opozorilo vsem poddobavitiog j
Ijem o zamujenem roku in vp^m penalov;	j®®<
e)	prenos nedokončanih nalepk gov v tekoči teden glede na ru Ustv slednje operacije po fazah detSe8a
2.	Dela v tekočem tednij^
nalog, za bremenitev, za kar je
a)	pregledati na proizvodnih
sestanku vsa dela, ki terminsko)), zapadajo v tekočem tednu in Pfz spešiti realizacijo;	ter
b)	ugotoviti, če sta pripravi]6 cij
na material in dokumentacija K nje izvajanje del;	Pri)
c)	opozoriti poddobavitelje n delo vse dobave tekočega tedna.
3. Dela v II. in III. tednik
a) ob zaključku tedna preglej dati naslednja dva tedna, zlas^, glede nabave materiala in P^m0r
i»ab
dobave ter preskrbeti, da se pr*.J”'
lokV
vočasno zaključi in oskrbi doki g. mentacija.	jpra,
4. Dela v IV. tednu:	bori
a) skrbeti zlasti za pravočasne i dobavo načrtov in dokumentackai je, poddobav in materiala. Van Ta sistem dela ima veliko prebod nost v tem, da nam da majh#°e kartoteka kompleksen pregled celotnem dogajanju proizvodner1 j procesa in je možno pravočasno: S vnaprej ukrepati za izpolnjevanja tako proizvodnega kakor termit 1 skega plana. Po tem sistemu '■ v»( delali vsi PE finalisti, dočim j Pog poddobavitelji dobili samo kač ha tiče zvarjencev in odlitkov, ki s 2 rokovno sinhronizirani s karti ki teko finalistov. Delo je s tem site hronizirano in poddobavitelj v mil kateri PE in v kakšnih rokih m< Pu) ra dostaviti zvarjence in ulitk ^ Poleg kartotečnega sistema jšev iz kartic možno izdelati tudi dv kovnike v obliki tabel po pos* jVl meznih dekadah, tednih ali mtfla secih.	linj
Zaradi preglednosti je možflka in koristno izdelati rokovnik tj obliki tabele, in sicer po dve k, vidikih:	sij
'h,
Ut
tin
1.	po dekadah ali tednih,
2.	po izdelovalnih nalogih.
Tri pregledi nam omogočajo zč
sledovanje proizvodnih zadolžite iz^ in evidenco nad izpolnjenimi r° w ki in nalogi po posameznih faza Do dela in poddobaviteljih ter nud| v a. jo kompleksen pregled nad izpo1 jh njevanjem nalog za določeno ot dobje. Ta pregled nam omogoči da uravnavamo proces proizvod i nje pred zapadlimi termini, k3 ^ pomeni, da se operativna skr ko višjega vodstvenega kadra f,! r osredotoča na dela, ki v pogori že tečejo, temveč na dela. ki ■: ?a neposredno in posredno pred iue vršitvijo. Tekoča dela pa izvršuj ?c nižji operativni kader, ker so r6 kovno že osigurana.
Višje operativno vodstvo mo( 6 torej usmeriti vse svoje sile pripravo dela najmanj v razm3111 ku treh tednov, tako da je možtj ?,< operativno ukrepati vnaprej, d terminsko zagotovimo izpolnite plana tekočega tedna.	*
Vse zamujene roke vpiše PE' ” kartoteko, izračuna razlike v dn6 vih in obremeni stroškovno mest povzročitelja zastoja. Kartotek potrdi z žigom in podpisom in j odda v obračun.	-el
-H
Proizvodni načrt potrjen
(Nadaljevanje s 1. strani)
61
splanirana posebna kartica (pe-nalni sklad).
Kartoteka je lahko odložena v okviru tednov ali v okviru dekad, znotraj teh pa po dnevih in prioritetnih operacijah. Kartoteka pa služi v glavnem namenu, da dobimo hitro in tekoče pregled preko proizvodnje po posameznih fazah del, nas pravočasno spominja na dela, ki jih moramo izvršiti, nam pokaže izvršena in zaostala dela ter opozarja na pravočasne urgence poddobavitelj em za izpolnjevanje rokov. Praktična uporaba je takale:
Pogoji za uresničitev proizvodne* j, načrta so predvsem tile: delo po Pr izvodnih enotah se mora odvijati K* h najbolj redno v dveh izmenah; k
posliti bo treba 120—150 novih dela) .. cev; posebno pozornost bo treba P“ ‘ svetiti našim dobaviteljem, zlaS d
dobaviteljem elektroopreme; remo? v tov in popravil se bo treba lotiti b°* w učinkovito.	J
po izvajanjih tehničnega direktorji p sta dala nato še nekaj konkretrjjl k
poj asnil generalni direktor Ivan Kjj y govšek (zlasti v zvezi z nabavo noV; ................. -	‘	sktori '
strojev) in šef kadrovskega sektor/ V Završnik (ki je govoril o planu <*“ lovne sile v tem letu). Po še nekaj' rih pojasnilih na posamezna vpras* > nja je osrednji delavski svet sogla; Ji no potrdil novi proizvodni načrt ' 5 leto 1961.	,is
Nato je delavski svet razpravljal*;8 o dopolnitvah pravilnika za tehnic” 0 iznajdbe (ki ga bo treba vskladitl j ^
a)	izločiti vse naloge, ki so bili pravočasno zaključeni in ne podležejo penalom;
b)	izločiti vse naloge, ki zasta-
novimi zakonskimi predpisi) (n , 6 manjšem popravku 56. člena tar*^
nega pravilnika ter o sankcijah samovoljno zapustitev dela. Nazaduj tj je še poslušal poročilo generalne*;, direktorja o službenih potovanjih j tujino v tretjem trimesečju lanske* v leta.
Večjo pozornost transportu
ikr ) ni tel
:d.;j
mol
S postavitvijo novih večjih na-vit«og pred kolektiv podjetja z no-vpfim letom, se bo treba sistema-Jtično lotiti reševanja mnogih lalf^žkih vprašanj, če bomo hoteli ni ustvariti uspešne pogoje za do-del žganje planskih nalog. Rešitve [nir^Sih problemov ne bomo se-1 ef!^a *skal* samo v večjih fizič-n 3'h naporih, temveč bo treba po ns dobro preštudiranih elaboratih in i P z uvedbo izboljševalnih načinov manjših ali večjih mehaniza-V*1 c'j podati rešitev tako, da bo iz a 1 nje res takoj razviden rezultat Pniiranka ali časa, materiala,
I	n' klovne sile ali pa vsaj manjšega
ličnega napora. Tak problem, n o 0 katerem se bomo morali začeti ^Pogovarjati z vso resnostjo, je Problem transporta materiala od Uabave in skozi vso izdelavo do Montaže oziroma do same odpreme. Moderna podjetja so danes 1 svojih analizah, ki so jih pripravili strokovnjaki za transportna vprašanja, že spoznala, da asiie ekonomičen, mehaniziran tok tacioateriala skozi podjetje upoštevanja vredna postavka v bilanci reifodjetja in da je po tej poti mo-jhiF°če konkurenčno ceno proizvo-;d dov zmanjšati na tiste stroške, aef1' so nujno potrebni.
10 Številke teh analiz, ki so po-an l"ane, dajejo n. pr. tele rezultate: 1. od 25 do 75 °/o vseh proiz-
II	J v°dnih stroškov v različnih part • %ah gospodarstva so prav kat tranSporjnj stroški.
:ij2. od 65 do 75 °/o celotnega časa, . kUe potreben za proizvodnjo določenih artiklov, odpade na premik materiala in njegovo mani-mPulacij0.
L Če upoštevamo ob začetku rojevanja transportne problematike ■ \ Bašem podjetju samo gornji ’ve ugotovitvi, je dovolj jasno, rnpu si brez njiju ne moremo zamisliti zvišanja produktivnosti. j~T?aže, da včasih le preveč po-i !%rjamo tehnološke postopke, ‘v£ so nedvomno med najvažnejši proizvodnimi faktorji, ven-lJ®r uri tem pristransko prezrejo pot materiala, v katero se jora vključiti vsak kos pro-ite izvodov od faze do faze obde-rC JVe. Tako se n. pr. dogaja, da iz3 Botuje posamezen kos po obdelo-adj 'Unici od operacije do operacije poi dalj kot je potrebno, da se več-ot krat naklada in razklada, ker je Morebiti tehnološki postopek ob-roi Kelavc preveč togo predpisan ali ki strojni park neprimerno raz-:kr porejen. Zato se pot posameznega f K°sa večkrat križa, posamezni on k°s vmes odlagamo, z njim do-i S' ?atno manipuliramo, ga včasih i!j$c med posameznimi fazami dela Suj popravljamo itd., kar daje v seri' ^ovku izredno izgubo časa ter s l6ki seveda tudi nepotrebno vi-iof s°ko osnovno ceno. n Prav zaradi teh ugotovitev ni' Moramo naše mišljenje o proiz-žn godnih problemih nekoliko raz-d s>riti in resno pribiti, da so trans-" |*ortni problemi oziroma pot ma-jfiala od začetka do odpreme iz . Tdjetja del tehnološkega procent proizvodnje, ki ga torej ne ;st' Jttemo obravnavati zgolj po na-el< činu izvedbe operacije, temveč i j‘Udi po načinu, kaj se dogaja s Posameznim kosom med operacijami, torej izven časa, ki je za Posamezne operacije potreben.
Posebno važen je ta problem Pfav za naše podjetje, ki po svoji Proizvodnji v veliki večini ni ied Podjetje s serijsko proizvodnjo. ■>r° "odjetja s serijsko proizvodnjo Ki JPnogo laže rešujejo to vprašanje, la' jih že serija izdelkov samih P» *Ju to neposredno navaja. Povsem Ufugače pa je v podjetju z indigo; vidualno proizvodnjo, kjer se vse JPiišljenje osredotoči na povsem Proizvodno-tehnološke probleme, igel Pi seveda v takem primeru pre-)Vj| V|adujejo in nehote zameglijo sri Vprašanje poti materiala.
at‘ V podjetjih s serijsko proiz-v»dnjo je strojni park razpore-v i6n po tehnološkem postopku.
, Stroji so postavljeni tako, kot si 15 Jede posamezne operacije na tč, fbdelovalnih kosih, medtem ko , ■ ,lhajo podjetja z individualno R* Proizvodnjo v večini primerov jpj krojni park razporejen po posa-e< žleznih vrstah obdelovalnih stro-i ! Jev, ločeno še po velikosti iste ei vrste (težka, srednja, lahka obde-
lava). Zato je tudi razumljivo, da je pravilna rešitev poti materiala pri takem razporedu mnogo težja.
Pri obravnavi tega problema ne smemo pozabiti, da pri neurejeni poti materiala v podjetju porabljamo mnogo preveč dragocenega prostora za odlaganje, za vmesno vskladiščenje in da se zato vedno znova pojavlja vprašanje pomanjkanja prostora, ne upoštevajoč pri tem, da bi se na mehaniziran način prostor lahko porabil ne samo po površini, ampak tudi volumsko, torej po prostornini.
Pri nas se razen navedenega pojavi še dodatni problem s tem, da se material ali polizdelki na svoji poti porazdele posameznim PE, kjer tečejo od operacije do operacije oziroma do kompleti-ranja. PE so zainteresirane na tem, da imajo za premike materiala takoj pri roki transportna sredstva, ki naj čimprej prepeljejo obdelane kose naprej. S tem pa se pojavi spet novo vprašanje: ali so pri tem transportna sredstva enakomerno izkoriščena? Osnovne študije kažejo, da cepitev transporta na več enot v istem podjetju ni dala ugodnih rezultatov prav zato, ker se je število transportnih sredstev in naprav moralo povečati na nenormalno število, kar je povzročilo porast stroškov za vzdrževanje, popravila in njihove zamenjave.
Rešitev transportnega problema v podjetju ni preprosta naloga in bi bilo povsem napačno, če bi jo reševali parcialno in po trenutnih zamislih. Pogoj za začetek obravnave tega problema je dobro poznavanje trenutne poti raznega materiala po velikostih in karakteristikah, iz česar je treba najprej narediti študijo stanja, in sicer tako, da podrobno zasledujemo po količinah in vrstah materiala čase, ki so potrebni za premik, nato načine
premika in skladiščenja ter vse ostale manipulacije. Skratka, pot materiala je treba razdeliti na posamezne transportne faze in ugotoviti po njih, za koliko se material, ki pride v podjetje, te-žinsko poveča do končnega izdelka. Na temelju take študije začnemo potem obravnavati fazo za fazo in skušamo najti ustrezno tehnično rešitev z ustrezajočim transportnim sredstvom.
Za to, da se moramo tudi mi lotiti urejevanja te problematike v najkrajšem času, sta razen navedenih še dva važna razloga:
1.	naše podjetje ima v svojem proizvodnem programu med drugim tudi transportna sredstva (žerjave, viličarje, avtožerjave, dvigala itd.);
2.	po dogovorih v okviru Združenja strojegradnje Jugoslavije naj bi Litostroj postal poleg Prvomajske tudi demonstracijski center za transportne naprave.
Razen povsem ekonomskih razlogov sta že zadnja dva sama po sebi zadostna utemeljitev za nujnost reševanja transportnega vprašanja v našem podjetju.
Inž. Vinko ClŽMAN
Zadnji dan preteklega leta nas je obiskal ameriški ambasador Karel Lottrankin, ki ga je spremljal ameriški konzul iz Zagreba M?r-ril Atwooz White
Hidrocentrale bi morali graditi skupaj
Predsednik gvinejske republike Sekou Toure je med svojim obiskom v Vodogradbenem labo-
Nova izvozna naročila
Ob zaključku redakcije smo prejeli obvestilo, da je predstavnik poslovnega združenja INGRA iz Zagreba v Indiji sporočil centrali, da sta za Nepal in Indijo izdani dve pomembni naročili, pri katerih bo kot sodobavitelj tudi Litostroj.
Prvo naročilo je iz Nepala, kamor bomo v sodelovanju s podjetjem »Rade Končar« iz Zagreba dobavili kompletno opremo za hidrocentralo Trisuli. Na nas odpade dobava treh Francisovih turbin z močjo po 4600 KM vsaka, s 500 obrati na minuto pri padcu približno 52 m. Skupna te-
NAŠI DELAVCI, KI SO SODELOVALI PRI GRADITVI DVEH AGREGATOV ZA HE PERUCO, SO DOBILI PRIZNANJA
10 ODLIKOVANJ
Dne 25. novembra je bila v hidroelektrarni Peruči otvoritvena slovesnost, ki so jo priredili ob spustitvi v pogon dveh agregatov s skupno močjo 58.000 KM. Ob tem dogodku je podpredsednik LR Hrvatske tov. Cetinič podelil odlikovanja delavcem vseh podjetij, ki so sodelovala pri izgradnji tega objekta.
Ker se člani našega kolektiva niso mogli polnoštevilno udeležiti slavnostne podelitve odlikovanj, je dne 19. decembra 1960 generalni direktor Litostroja tovariš Ivan Kogovšek v navzočnosti predsednika DS tov. Milana Vidmarja in inž. Kosta Da Damosa svečano izročil odlikovanja desetim članom delovnega kolektiva Litostroj, ki jih je predsednik republike odlikoval za posebne zasluge, dosežene pri delu, posebej glede na pomen agregatov za socialistični razvoj države.
Z ukazom št. 103 so bili odlikovani tile Litostrojčani:
Z Redom dela III. stopnje:
Bogdan POŽAR, gl. konstruktor Jože MARENČE, vodja mehanske obdelave
Borislav BUNC, monter Boris URBANČIČ, varilec Janez PREDIKAKA, ključavničar Marijan VISTER, monter Franc ROGELJ, obratovodja zunanje montaže
Pavel ČADEŽ, monter zunanje montaže Z Medaljo dela:
Leopold MALOVRH, projektatnt Marijan BELIN, delovodja
Inž. K. Da Damos
ODLIKOVANCI O SEBI TUDI V PRIHODNJE — VSE MOČI ZA RAZVOJ PODJETJA V zvezi s prejemom odlikovanj so odlikovanci pisali uredništvu pismo, iz katerega povzemamo: »Zahvaljujemo se za prejeto priznanje in hkrati poudarjamo,
da ne moremo smatrati odlikovanj kot priznanje samo posameznikom, pač pa kot priznanje vsem udeležencem del v zvezi z gradnjo HE Peruče, ki so s svojimi sposobnostmi kakorkoli pripomogli k dogradatvi obeh agregatov. Odlikovanci smo pripravljeni tudi v prihodnje prispevati svoje najboljše moči k uspehom podjetja.«
ža naše dobave bo približno 58 ton.
To naročilo ni pomembno le zaradi države, iz katere prihaja in ki se tako pridružuje drugim inozemskim kupcem naših turbin, temveč tudi zaradi tega, ker dokazuje, da si je naša oprema za hidrocentrale krepko utrla pot na tuje trge.
Prav tako pomembno pa je tudi drugo naročilo iz Indije, ki se tiče popolne opreme cementarne v Shillongu pri Cheerapunji v zvezni državi Asam v Indiji s kapaciteto po 250 ton cementa dnevno po mokrem postopku. Skupna teža opreme, ki jo bosta dobavila Litostroj in »Djuro Djakovič« po načtru Konstrukcijskega biroja stavbne industrije iz Zagreba, je 1650 ton. Od tega odpade na Litostroj 420 ton razne opreme, in sicer mlinic surovine, naprav za homogenizaci-jo, mlinic cementa, opreme silosov in pakirnice.
Oprema za HE Trisuli v Nepalu bo dobavljena v roku 16—19 mesecev, oprema za cementarno v Shillongu pa v roku 19 mesecev.
Naročilo za opremo cementarne v Shillongu je prvo naročilo te vrste, ki ga je Litostroj prejel iz tujine.	(-n)
PISMO IZ LENINGRADU
Za novo leto so nam ponovno pisali tovariši iz Leningrada, s katerimi si redno dopisujemo. Pismo je sicer nekoliko zakasnilo, vendar ga kljub temu objavljamo v celoti.
Dragi prijatelji!
Želimo Vam srečno novo leto in večjih uspehov pri Vašem koristnem delu za blaginjo domovine ter v- borbi za mir.
Za nas — graditelje turbin — je bil konec preteklega leta zaznamovan z radostnim dogodkom: do roka v tem letu je bil na pre-izkuševališču opravljen preizkus največje enogredne parne turbine na svetu, z močjo 300.000 kW.
Ta novi stroj je naš ponos. Pri njegovi izdelavi je sodeloval ves kolektiv in prav zaradi tega je dovršitev te zelo odgovorne naloge pomenila praznik za vse.
Podjetje je prav tako končalo letni program bruto produkcije do roka in sedaj se ves kolektiv pripravlja za naloge v letu 1961 •—■ to je tretjega leta sedemletne.
Takšne so naše delovne zadeve. Pri nas se v dobrem razpoloženju pripravljamo, da bi pričakali novo leto v prazničnem in veselem vzdušju. Mladina pripravlja koncerte in večere.
V tovarniških otroških vrtcih bodo velike pražnje okrašene jelke. Otročički z nestrpnostjo pri-
NOVI POŠTNI PREDAL
Naše vložišče sporoča, da je Podjetje za PTT spremenilo številko poštnega predala našega podjetja od 245, ki je bila v veljavi do sedaj, na 308/6.
ZBORNIK METALNE
Delavski svet tovarne »Metalna« iz Maribora je pred kratkim izdal zbornik, s katerim zelo nazorno prikazuje širši javnosti in svojim številnim poslovnim prijateljem v Jugoslaviji in tujini razvoj in uspehe, ki jih je dosegel kolektiv v svojem 40-letnem delu in desetih letih samoupravljanja. Zbornik je bogato ilustriran in bo nedvomno trajne vrednosti kot dokument uspešnega razvoja naše industrije ob severni slovenski meji.
ratoriju o Ljubljani med drugim rekel: »Še ne dovolj izkoriščena vodna sila je ena največjih naravnih bogastev Gvineje, ki zlasti v povezavi z zalogami boksita in proizvodnjo aluminija daje široke gospodarske perspektive za bodočnost.«
Ko so si visoki gostje ogledovali makete za naše hidrocentrale Tikveš, Adrijevica, Lika, Peračica in drage, so hkrati govorili o svojih načrtih, zlasti za gradnjo velike hidrocentrale Koukuri.
»To bi morali graditi v sodelovanju,« je izjavil pri tem eden izmed članov gvinejske delegacije.
SPET NOV ŽERJAV ZA INDIJO
Ob koncu prejšnjega leta je naš izvozni oddelek prejel novo naročilo za električni mostni tekalni žerjav, zmogljivosti T00 ton, s pomožnim dvigom 20 ton, namenjen neki večji indijski termo-centrali.
To novo naročilo za Indijo spet potrjuje, da so indijski kupci z doslej dobavljenimi žerjavi naše tovarne nadvse zadovoljni. Sedaj je v Indiji v pogonu že več kot 50 naših žerjavov, med njimi tudi nekaj prav velikih in celo doslej največji žerjav v Indiji za dviganje bremena 460 ton, nameščen v indijski hidrocentrali Bhakra Nangal pod Himalajo. Ta hidrocentrala je znana po tem, da ima tudi najvišji jez na svetu.
čakujejo dedka Mraza. Igrače in darila za otroke so starši že nakupili. Tovarniški komite sindikata je potrošil v ta namen precejšnja sredstva.
Upamo, da bi novo leto prineslo vsem mnogo dobrega.
Bodite zdravi in srečni v novem letu, dragi prijatelji! Naj se pomnože Vaši delovni uspehi. Želimo Vam ugodno novo leto!
Pišite nam o Vaših načrtih, o tem, kako ste preživeli leto 1960 in kako ste pričakali novo leto.
V imenu kolektiva, dvakrat nagrajenega z medaljo Lenina, Stalinove Metalne tovarne: Predsednik tovarniškega komiteja sindikata, V. Balagurov.
ŽERJAV V PLOCEVINARNI Dne 8. januarja je bil v II. polju pločevinarne spuščen v pogon nov žerjav, nosilnosti 40 ton, izdelek našega podjetja. S tem novim transportnim sredstvom bo omogočen v tem obratu nadaljnji dvig proizvodnje zvarjencev.
ZA NOVO LETO SO NAM ČESTITALI
Uredniški odbor »Biltena«, glasila Mariborske tekstilne tovarne; Uredniški odbor glasila »Avto-montaže« iz Ljubljane; Milan Cilenšek, urednik časopisa »Mariborske tiskarne«; Dušan Rebolj, urednik časopisa »Planika« iz Kranja; Bančni vestnik; Gradis; Sindikat kovinarskih delavcev Slovenije; Livarski vestnik; Uredniški odbor časopisa Železarne »Ilijaš«; Stane Tušar, urednik časopisa »Železar«, Jesenice; uredniški odbor časopisa Tovarne celuloze in papirja iz Prijedora; Društvo novinarjev LR Slovenije; Ljubljanski dnevnik; Center za propagando Zveznega odbora sindikatov Jugoslavije iz Beograda; Turistična agencija »Izletnik« iz Ljubljane; Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« iz Trbovelj; Nuklearni inštitut »Jožef Stefan« iz Ljubljane; Dragomir Djakovič iz Beograda in Jože Lukunič iz Maribora.
Uredništvo časopisa »Litostroj« se vsem pošiljateljem novoletnih čestitk iskreno zahvaljuje in jim želi v novem letu 1961 mnogo sreče in uspehov!
NEKAJ MISLI O SPREMEMBI PRAVILNIKA ZA RAZDELJEVANJE STANOVANJ IN O POMANJKLJIVOSTIH SEDANJEGA PRAVILNIKA
PROBLEMI ZAPOSLENIH ŽENA V NAŠEM PODJETJU
Umestna kritike Delo čaka - misli so domc
Že pred časom je delavski svet sprejel Pravilnik o razdeljevanju stanovanj in od takrat dalje ga v neizpremen j eni obliki uporabljajo obratni delavski sveti pri obravnavanju in točkovanju prošenj za družinska stanovanja, garsonjere in za samske domove. Pri uporabi pravilnika pa so se pokazale razne pomanjkljivosti, katerih sestavljavec ni mogel vnaprej predvideti. Zato bi bilo morda umestno, da bi zbrali razna mnenja in izkušnje in na tej osnovi dopolnili pravilnik.
Pravilnik o razdeljevanju stano-
vanj nam je zelo potreben, saj smo z njim vnesli enotnost v obravnavanje posameznih prošenj in s tem odstranili neumestne pripombe na pristranost komisije in podobno. Razumljivo je, da so v pravilniku zbrani raznovrstni kriteriji, a zbir točk po njih določa vrstni red prosilcev oziroma »prioritetno listo«. (Kot mi je znano, je stanovanjski oddelek ObLO Šiška že ukinil vse prioritetne liste.)
Za lažje razumevanje posameznih pripomb navajam tabelo točk po posameznih kriterijih:
1	važnost delovnega mesta 2	kvalifikacija 3	prizadevnost pri delu 4	delovna doba v podjetju	najmanj 10 10 1	največ 25 ,	25 20 16	razlika 15 15 20 15
Skupaj	21	86	65
5 sedanje stanovanjske razmere	8	15	7
6 politična dejavnost	2	10	8
7 zdravstveno stanje	G	12	6
8 premoženjsko stanje — soc. ogrož.	—	10	10
SKUPAJ	16	47	31
Skupaj vseh 8 kriterijev	37	133	96
S prvimi štirimi kriteriji rešuje podjetje pomanjkanje kvalificiranih in VK kadrov v podjetju in je ta interes našega podjetja jasno razviden tudi iz števila točk (maksimalno 86), medtem ko preostali štirje kriteriji predstavljajo socialne vidike in dajo maksimalno 47 točk. Tako je razmerje med obema skupinama kriterijev 64,6 e/o : 35,4 %.
Mnenja sem, da je stanovanje osnovni element življenjskega standarda. Ne mislim, da se pri stanovanju življenjski standard začne oziroma konča, temveč da je le eden najvažnejših elementov. Če je temu tako, potem se mi zdi, da sta si oba dela (prvi štirje in drugi štrije kriteriji) v velikem nasprotju, da je možno število točk preveč različno v škodo drugega dela kriterijev. Čeprav sem mnenja, da je pravilna razmejitev točk s poudarkom na prvih štirih kriterijih, vendar je ta razlika le prevelika. To vpliva, da de-
jansko najpotrebnejši prosilci družinskih stanovanj praktično nimajo perspektive, da bi v doglednem času prišli na vrsto.
Za lažje razumevanje gornjega bi si ogledali dva primera, ki sta seveda izmišljena, sta pa precej podobna z raznimi resničnimi primeri.
X. Y., delovodja, v podjetju od 1955. leta, VK delavec (21. plačilna grupa), zelo marljiv, stanuje pri starših, kjer ima svojo sobo, zračno in sončno, politično delaven v podjetju in na terenu, zdravstveno stanje n j e-
terenu, zdravstveno stanje njega in družine odlično, premoženjsko stanje dobro in ni socialno ogrožen.
N. N., čuvaj, v podjetju od 1955. leta. PK uslužbenec (4. tarifni razred), zelo marljiv, stanuje v kletni sobici (vlaga, tema, beton), borec NOV in aktivist, vojaški vojni invalid, žena bolna, otrok rahitičen, socialno zelo ogrožen.
Ocenitev komisije obratnega delavskega sveta bi bila približno takale:
važnost delovnega mesta kvalifikacija prizadevnost pri delu delovna doba v podjetju sedanje stanovanjske razmere politično sodelovanje zdravstveno stanje
N. N. 10
8 premoženjsko stanje — soc. ogrož.
14
7
12
10
12
10
X. Y.
20 (to ni maksimalno)
25
14
7 . 15 6 6 2
89
95
X. Y. primer vodstvene osebe ni vzet v vseh kriterijih maksimalno, čeprav smo morda pri obravnavi in točkovanju včasih malo manj natančni in laže priznamo več točk.
N. N. primer pa prav tako ni vzet v večini kriterijev z minimalnimi točkami, ker želim s podajanjem pokazati na šibke strani obstoječega pravilnika, ne da bi izhajal iz skrajnosti.
Ze iz tega je razvidno, da je N. N. spričo razmer, v katerih živi, neprimerno bolj ogrožen in huje trpi stanovanjsko stisko, pa ima kljub temu pri kriteriju »sedanje stanovanjske
razmere« kar 3 točke manj. Mnenja sem, da je življenje v kletnem, vlažnem in temnem prostoru za zdravje neprimerno slabše (to je v tem primeru tudi poudarjeno) kot stanovanje pri starših v skupnem gospodinjstvu, to je brez družinskega stanovanja.
Prav tako maksimalnih 12 točk pri zelo slabem zdravstvenem stanju oziroma 6 točk pri zdravem prosilcu in njegovi družini ne poudarja dovolj razlike, čeprav stanovanjske razmere v veliki meri vplivajo na zdravstveno stanje.
Imam vtis, da so borci NOB in in-
m
drihi
odgovarjajo
KDAJ PODA DELAVEC IZJAVO O PRISILNI IZSELITVI?
V čl. 46 in 56 osnutka pravilnika gospodarske organizacije o dodeljevanju in odpovedi stanovanj, ki je bil objavljen v štev. 18 in 19/1960 GV — Svetovalec, je točno navedeno, da lahko podpiše delavec samo takrat, ko stopi v delovno razmerje ob sklenitvi delovne pogodbe, pismeno izjavo, da se bo izselil iz stanovanja, ki ga dobiva v uporabo, brž ko mu bo iz kakršnegakoli razloga prenehalo delovno razmerje, zaradi katerega je dobil stanovanje.
Čeprav je iz tega predpisa, ki je naveden v čl. 144 Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59), točno razvidno, kdaj lahko delavec poda tako pismeno izjavo o prisilni izselitvi, ne da bi lahko zahteval najnujnejše prostore, nekatera podjetja vprašujejo, če je možno določilo tega člena 144 uporabljati tudi med trajanjem že obstoječega delovnega razmerja, ko delavec prejme stanovanje pri podjetju.
Tako tolmačenje čl. 144 je povsem napačno. Pismeno izjavo o prisilni izselitvi da lahko delavec samo ob
ČASTNA DIPLOMA ZA PETRA KOCJANČIČA
Litostrojičan Peter Kocjančič je v zadnjih dveh mesecih zabeležil na mednarodnih razstavah več pomembnih uspehov. Tako je razstavljal v Portugalski, Romuniji in Hong-Kongu na Kitajskem. Za svoje umetniške fotografije je dobil srebrne in bronaste medalje.
Pred kratkim pa je razstavljal tudi v Riu de Janeiru v Braziliji, kjer je prejel častno diplomo za fotografijo »Brez naslova«.
sklepanju delovnega razmerja in je to sestavni del pismene delovne pogodbe, ki jo lahko podjetje sklene z delavcem tudii v smislu čl. 132, odstavek drugi Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 53/57).
Predpis v čl. 144 je izjema splošnih pravil, ki so zajeta v čl. 140 Zakona o stanovanjskih razmerjih in določajo odnose med podjetjem kot stanodajalcem in delavcem kot uživalcem v času trajanja in prenehanja delovnega razmerja. Predpis v členu 144 je namreč mnogo strožji, ker določa, da se mora delavec izseliti iz dodeljenega stanovanja, ne da bi mogel zahtevati najnujnejše prostore, če preneha delovno razmerje iz kakršnegakoli razloga.
Torej tukaj ni upoštevana lastna odpoved uživalca ali pa njegova krivda, temveč lahko preneha delovno razmerje tudi z odpovedjo podjetja — stanodajalca. Če je tako sklenjena pogodba v smislu čl. 144, odpadejo za uživalca vse ugodnosti v smislu predpisov čl. 140 in 141 Zakona o stanovanjskih razmerjih.
Zato bi se delavec prav gotovo pomišljal, če bi podpisal tako izjavo že v času trajanja delovnega razmerja, posebno še, ko so mu zagotovljene pravice kot delavcu, ki je že v delovnem razmerju in je že koristil svojemu podjetju.
Zato smo mnenja, da lahko podjetje zahteva tako pismeno izjavo samo ob sklepanju delovnega razmerja.
Podjetje si lahko na ta način zagotovi prosto razpolaganje s stanovanjem, če ga dodeli delavcu, ki je sklenil delovno razmerje predvsem zato, da bi dobil stanovanje, ali delavcu, ki se ima namen zaposliti pri podjetju le za krajšo delovno dobo in se, brž ko dobi stanovanje, zaposli zopet pri drugem podjetju, ki nima na razpolago toliko stanovanj. S takim ukrepom je torej zakonodajalec skušal čimbolj preprečiti preliv delovne sile, posebno v manjših podjetjih, ki nimajo toliko sredstev za gradnjo stanovanj.
validi zapostavljeni. Res je, da jim s pravilnikom priznavamo nekaj točk več (2 točki oziroma 4 točke pri kriteriju politično sodelovanje«, pri kriteriju »zdravstveno stanje« pa 2 točki), kar pa praktično ne more nadomestiti izgubljenih točk pri ostalih kriterijih (važnost delovnega mesta in kvalifikacija). Če upoštevamo, kaj vse so ti tovariši prestali ali doprinesli, da bi pri nas gradili socializem, ustvarili boljšo bodočnost, izgubili pri tem zdravje, sedaj pa še vedno nimajo osnovnega za življenje — stanovanja! V Kranju (n. pr. »Iskra«) imajo tudi pravilnik, ki v znatno večji meri ščiti borce NOV in invalide. Taka skrb za borce in invalide je upravičena, saj moramo priznati, da brez njihovega boja in žrtev ne bi bilo ne »Litostroja« ne naših stanovanjskih blokov.
Razen teh pripomb, ki se tičejo odnosov med kriterija in številom točk, bi bilo koristno, da bi posebna komisija, ki naj bi popravila te pomanjkljivosti, uredila in bolj jasno raztolmačila tudi samo uporabo pravilnika, ker ga nekateri različno tolmačijo.
To so le nekatere pripombe na pravilnik o razdeljevanju stanovanj. Koristno bi bilo, da bi o teh vprašanjih spregovorili tudi drugi, predvsem sami prosilci za stanovanja, tako zbrano gradivo pa bi uporabili za dopolnitev sedanjega pravilnika, ki naj bi se razširil še s posebnim poglavjem o osebnem prispevku prosilcev za stanovanjski sklad.
Razen stanovanjskega problema, ki je v našem podjetju izredno pereč, se cesto pojavlja tudi vprašanje, kam dati v varstvo otroke zaposlenih mater? Na Iito-strojskem terenu imamo samo eno varstveno ustanovo. To je otroški vrtec, ki lahko sprejme največ 38 otrok, pa še to samo od 3. do 7. leta. Čeprav moramo njegovo ustanovitev samo pohvaliti, moramo hkrati poudariti, da je bila samo izhod iz prve sile. Problem varstva otrok je še vedno pereč in z opravljenim delom še ne moremo biti povsem zadovoljni, ker smo ta problem z ustanovitvijo vrtca komaj načeli, ne pa že rešili.
Da bi nam bilo dejansko stanje bolj jasno, navajam nekaj statističnih podatkov. Naše podjetje zaposluje preko 3.000 delavcev, med njimi 466 žena ali 15,5 %> vseh zaposlenih. Od tega je samskih 174, poročenih 249, razvezanih 26 in vdov 17. Zaposlene žene v našem podjetju imajo skupaj 318 nepreskrbljenih otrok. Od tega števila imajo samske 13, poročene 253, razvezane 32 in
vdove 20 otrok. Zanimivo je, d je od 249 poročenih žena kar 15 takih, katerih možje so prav ta' ko člani našega kolektiva. Te dru žine imajo skupaj 164 nepreskrb lj-enih otrok.
Številke in ostali podatki v na daljnjem pisanju se bodo nana šali samo na žene oziroma dru žine, kjer -sta mati in oče zapo slena v našem podjetju.
Stanovanjske -razmere, v kate- . rih prebivajo -otroci, so različne Zal -o tem nimamo popolnih podatkov, vendar lahko povem, & prebiva od 164 nepreskrbljenimi otrok 85 v dobrih stanovanjskih1 razmerah, 64 -otrok v slabih, medtem ko za preostale nimamo podatkov.
S pregledom stanja po ulicah / je bilo ugotovljeno, da je sam|;5
Kako naj merimo delo
na področju Djakovičeve, D roj-; bošnj.akove in Korota-nske ulici':-; okoli 92 nepreskrbljenih otrok. Čtof bi upoštevali še otroke iz -družiChf kjer je sam-o oče zaposlen v na-»: šem podjetju, bi se število o troti gotovo podvojilo.
Te številke dovolj zg-ovo-rnfij pričajo, kakšne skrbi imajo zaje poslene žene, ko so dopoldne n-i-* svojih delovnih mestih, misli p/|i:
1 im 11 Vi Q i i.rv z4rxrwz-.Tr T*- n, ’>w
Razprave o analitični oceni in njenih rezultatih so zadnje čase v našem podjetju močno v ospredju. Ker smo v taki stopnji razvoja, kjer ni možno določati ljudem višine dohodka intuitivno, smo bili prisiljeni začeti z analitično oceno delovnih mest. Menimo, da je težko obdržati dobro vzdušje medsebojnih odnosov, ki so večkrat vir negodovanja, če nismo prej proučili osebnostnih in strokovnih razlik med ljudmi, ki se med drugim odražajo tudi v učinku v proizvodnji.
Z analitično oceno smo se pričeli ukvarjati v našem podjetju že pred leti in smo kot pionirji zaorali novo ledino. Vemo, da se je med tem že opravil popis delovnih mest, ki pa je zaradi drugačne organizacije podjetja prinesel bistveno drugačne zaključke, kot jih pričakujemo to pot. Z reorganizacijo podjetja po proizvodnih enotah in zaradi drugačne vsebine dela na posameznih delovnih mestih smo morali popraviti popis. To korekturo izvaja že od pričetka oktobra lani 6 komisij z osemnajstimi člani, ki je do sedaj popisala približno 900 delovnih mest.
Analitična ocena bi bila samo formalen popis dejanskega stanja, če se ne bi na tem področju stalno in intenzivno izpopolnjevali. Zato ne moremo trditi in zahtevati, da nam bo le-to prineslo takojšnje in popolnoma zadovoljive rezultate. Čeprav smo po nastanku mlado podjetje, lahko z veseljem ugotavljamo, da nam je prinesel dosedanji popis že skromne rezultate, ki nam kažejo pot v še učinkovitejše in smotrnejše delo pri reševanju bodočih nalog.
S problemom pravilnega in sistematičnega vrednotenja dela na delovnih mestih se v svetu že sistemov, s katerimi skušajo priti do pokazateljev in kriterijev za ocenitev delovnih mest. Poznana
in za nas dokaj sprejemljiva sta Euler-Stewensov in Schumacherjev sistem. Razen teh imamo še druge, pretežno ameriške sisteme, ki pa v grafičnih prikazih rezultatov znatno odstopajo od naše koncepcije. Iz zgoraj omenjenih sistemov smo povzeli le grobo orientacijo o postopku dela ter jo prikrojili našim potrebam.
jim uhajajo d-omov. Tako se postavlja vprašanje, kam naj daj6 zaposlene matere v varstvo svoj* otroke? Nekatere družine, kjč' j>f; sta oba roditelja zaposlena, ima ji -starejšega člana družine (stari oče, stara mati, teta ali podobno) m" ki pazi na najmlajše. Število ta M kih pa je zelo majhno in le ne ^ znatno zmanjšuje problem var ‘>-stva otrok v času, ko so njihov starši zdoma.
Socialna služba se vsak dal srečuje s takimi težavami. Nekatere izmed -teh so večje, drug' manjše, vendar terjajo vse hitf !§ rešitve, saj vemo, da se cesto i : nepomembne in majhne stvar 1 razvije veliko zlo. Problemi ko- : lektiva so hkrati tudi problem tt skupnosti, v kateri žive naši de-/§ lavci. Če hočemo, da bodo pri-1 bajali možje in žene na delo brei skrbi za svoje najmlajše, jim m< ramo tudi pomagati. Prepričan' sem, da je vprašanje varstvi otrok tako zelo pereče, da, bi m" rale družbene organizacije terena, predvsem DPM, SZDL k o1 tudi tovarniški odbor sindikat: in uprava podjetja začeti temeljiteje in ši-nše obravnavati te pr«' bleme in pri bodočih g-raditval predvideti tudi gradnjo večjeg:
varstvenega »Doma igre in delanj, za otroke vseh starosti.
Šport prispeva k zdravljenju obdie lelih organov! Ce bolehate, pristopit Im, k Športnemu društvu Litostroi!
Hudo si zaposlen in utrujen, šport Se . no društvo Litostroj ti nudi zdrav* ‘ osvežitev, ipostani njegov član!
le
Mi
Poiščimo tudi skrite rezerve dobre volje
6VS
:4Z(
h
I?
dolgo ukvarjajo. Ker pa za to vrednotenje ni mogoče postavljati trdnih meril, se skuša analitična ocena približati takšnim oblikam merjenja, ki bi ustrezale vsem zahtevam na delovnih mestih.
Tako lahko ugotovimo, da ima industrija danes v svetu že več
Zadovoljen je bil s svojim delom, ki mu je pripravilo dokaj skrbi in težav še tedaj, ko je pozno v noč poskušal zaspati v svoji podstrešni sobici. Zdaj je pred njim urejeno in kompletno — morda celo bolj, kot bi ga bil po svoji plačilni skupini dolžan opraviti.
In vendar mu je bilo tesno pri srcu, ko je stopil v šefovo sobo, da mu predloži svoj elaborat.
Sef ga je bežno pogledal, se vedno pazljiveje zadrževal ob posameznih izračunih in skicah ter ob koncu pritrjujoče prikimal: »Veseli me, dobro ste opravili nalogo, naj gre v čistopis.« Fantu je bilo, da bi zavriskal.
Kako malo je treba, da je človek pošten tudi do dela drugih ...
Morda pa se je v resnici zgodilo drugače in je šef fantu dejal, ko je bežno preletel predloženi elaborat:
»Dolgo je trajalo, da ste zmašili to otročarijo, jaz bi se je lotil drugače.«
V tistem trenutku je fant zasovražil vse, ki vse »bolje vedo«, povedati pa tega nočejo — ali pa morda ne znajo.
kc,.
In tedaj: Kako težko je bit avl včasih pravičen tudi do podreje nih!...
10 LET Z ZOBNIM SVEDROM V ROKI
V:
'tol 4 1 tvt tir ik
Dne 16. januarja je poteki6 k, 10 let, 0-dlka'r sta pričela s svojiti rednim delom konservativni ti protetični zobni oddelek naše aittiL' bulante. V 'tem času so sprejel' 61.257 pacientov, izdrli 7.023 zot(( p zdravili 5.395 zob, plombirali ^ jih 26.353, 'zobni 'kamen so sčistil«:? 1.778 pacientom, ozdravili 3.45 le vnetij zobnih [dlesni, 'izdelali 4.681 fiksnih mostov in kron iiz kovinske in umetne -smole ter 714 p-ro-^
Za ogromno in zahtevno- del6 čestitamo prizadevnemu kol ek j tivu -zobne ambulante in mu ž^J. 1'imo, da 'bi še naprej tako vestrk, opravljal isvoje delo.	^
Ste starejši? Vas težijo leta? It1
vznemirjajte se! Prišel j"e samo fiaV ko morate resneje skrbeti za požiVbO:
tev vseh organov vašega teles* Pomnite: gibanje jih ohranja. K” ’ član SDL imate možnost, da s Spor* no rekreacijo na najustreznejši nači* to dosežete.
t(
Iz
k>k
'ji
'toi
lite
4 j ‘1£ 6ra
ti
sta Š< 6 j
Ločeni delovni čas
Pisal nam je zunanji dopisnik P.
S.,	ki ga je spodbudil članek o skrajšanem delavniku oziroma delovnem tednu, ki smo ga objavili v 11. številki našega časopisa; v svojem članku se je dotaknil ločenega delovnega časa, ki je delno vezan na našo anketo.
Ideja o ločenem delovnem času se je porodila v kranjskem okraju. Občinski ljudski odbor Kranj ga je tudi že praktično preizkusil. Ker je tak delovni čas omogočil delovnim ljudem iz industrijskih podjetij, da opravljajo svoje posle na ljudskem odboru izven svojega delovnega časa, je postal zelo priljubljen ter ga zdaj že postopno uvajajo tudi druge občine, ustanove in zavodi, ki imajo v svojem poslovanju opravka z zunanjimi strankami iz vrst delovnih ljudi.
Med delovnimi kolektivi je menda Železarna Ravne prva, kjer se je porodil predlog, naj bi vodstveni kader prešel od sedanjega enoizmenskega neprekinjenega delovnega časa na ločeni, to je vsak dan prekinjeni dopoldanski in popoldanski delovni čas. Tak delovni čas strokovnega vodstvenega kadra bi bil bolj prilagojen tehnološkemu postopku, zato je tudi razvnel v delovnem kolektivu zelo živahno diskusijo.
V ustanovah in uradih, pa tudi v naši' industriji smo po osvoboditvi skoraj na vseh delovnih mestih postopoma uvedli nepirekinj eni delovni čas. Ta je običajno med 6. oz. 7. in 14. uro. Ta praksa je bila uvedena povsod tudi- za uslužbence in strokovni kader industrijskih podjetij, ne glede na to, ali se v podjetju dela na eno, dve ali celo tri izmene, torej tudi pri neprekinjenem tehnološkem postopku.
Posledica takega enoizmeničnega neprekinjenega delovnega časa med uslužbenci podjetij je, da so v dopoldanski izmeni skoncentrirani skoraj vsi tehnični kadri, medtem ko sta popoldanska in nočna izmena v veliki meri prepuščeni malemu številu izmenskih delovodij. Le v večjih podjetjih, kjer je več vodstvenega kadra, je ta razdeljen na več izmen.
Ni nujno, da je tudi , uslužbenski kader industrijskih podjetij razdeljen na več izmen, saj je delo med seboj povezano: priprava dela, statistično in obračunsko zasledovanje in podobno se. za vse dnevne izmene lahko opravlja samo v eni izmeni. Drugače pa je, kadar gre za strokovni vodstveni kaderl
P. S.
Nova telefonska številka Prodajno-projektivnega biroja na Gospodarskem razstavišču je 33-366.
Na zimo so se v menzi dobro pripravili
Kolektiv naše menze je že v jeseni mislil na mrzle zimske dni, ko se cene zelenjavi in drugim poljskim pridelkom močno dvignejo. V ta namen so razen svojega rednega dela vložili 1000 kg kumaric, 100 kg fižola, 832 kg paprike, 218 kg marinade, 600 kg srbske solate, 5000 kg zelja in še druge pridelke. Prizadevnemu kolektivu, ki ga vidimo na gornji sliki, za skrb čestitamo in smo prepričani, da se bodo v novi restavraciji prav tako trudili za zadovoljstvo abonentov kot doslej.
Hkrati s povečanjem števila abonentov v novi restavraciji se bo nedvomno večala tudi potrošnja zelenjave. Ker bo iz tehnič-
USPEH MARIA VILHARJA NA RAVNAH
i
Od 29. decembra do 6. januarja sta občinski svet Svobod in sindikalna podružnica Železarne na Ravnah na Koroškem priredila v avlah tamkajšnje gimnazije Vilharjevo razstavo likovnih del.
Naš Litostrojčan je razstavljal kar 72 del (olja, akvarele in malo plastiko v metalizirani glini), ki so vzbudila veliko zanimanje med prebivalstvom tega dela Koroške, za katere je bil to pravi kulturni dogodek. Ta razstava je bila po obsegu doslej največja na Ravnah.
Za uspešna dela je Svoboda na Ravnah podarila našemu razstavljavcu lepo spominsko kovinsko plaketo, sindikalna podružnica Železarne Ravne pa je poslala naši sindikalni organizaciji naslednji dopis:
Vilharjeva razstava je dala tudi pobudo šestim ravenskim slikarjem, ki so se z 29 deli prvič predstavili javnosti. Na Ravnah in v okolici so izrazili željo, da se še srečajo z Vilharjevimi deli.
nih razlogov težko hraniti toliko pokvarljivega zelenja v shrambah, bi bilo prav, da bi pričeli misliti tudi na ureditev pokritih gred, za katere imamo prav pri nas vse pogoje.
KORISTNA POBUDA »PRIVREDNEGA PREGLEDA«
Zvezni gospodarski časopis »Pri-vredni pregled«, Iki izhaja v Beogradu, je pričel objavljati krajše izvlečke najtehtnejših člankov industrijskih časopisov. Med drugim je objavil tudi izvlečke iz našega lista.
Koristno pobudo pozdravljamo in želimo, da uredništvo to rubriko še razširi ln tudi na ta način informira svoje bralce o prizadevanjih in naporih delovnih kolektivov.
O RAZVOJU, POMENU IN SEDANJEM MESTU SLOVENSKE TEHNIŠKE TERMINOLOGIJE
Če izboljšujemo orodje, moramo tudi besedo
.Slovenska tehniška terminologija se lahko sklicuje na začetke,
5	segajo daleč v starodavnost, ;o se je na našem ozemlju — ki
6	seveda daleč presegalo naše toanje meje — toliko razvila felezarska in pozneje tudi druga Mustrijska dejavnost. Zato so
/e še do sedaj ohranile v okolici ^sirijskega Erzberga in drugod :teen krajevnih imen tudi označiš za orodja dn drugo, ki kažejo 'a slovenski izvor.
Iz ibi-bliografskih podatkov pojemamo, da so bili prvi termi-Soški sestavki — seveda nem-^o-slovenski in obratno -—• obiti Ivi j eni v sredini prejšnjega
htOF. INŽ. ALBERT STRUNA: * 1
let j a. Najbolj pomembna je bi-
1. 1880 izdana Cigaletova znan-!tvena terminologija »s posebnim jdfcrom na srednja učilišča« — ■Jjkor je rečeno v izvirniku. Tuji zanjo in vse podobne starejše jllre velja prejšnja ugotovitev, je strokovno in jezikovno za-Pozneje se je terminološko de-sicer nadaljevalo, toda le pri-hi! i^nostno, smotrno bolj ali manj iK^iletantsko. Naj slabše je bilo prav ;g(> tehniških strokah.
[IV Izboljšanje bi se bilo moralo ,0. bkažati po končani prvi svetovni [ojni leta 1918 in še bolj upravičilo bi ga bila morala prinesti ^Atanovitev univerze v Ljubljani -,eA njene tehniške fakultete leta 'nc&19. Omeniti je treba marsika-&ra hvale vredna prizadevanja, č so bila potrebna, da je. iz javnosti povsem izginil vpliv nem-;a‘tine; v nekaterih strokah so bili .vi' bseženi tudi zdaj priznani uspehi, v tehniki nasploh pa je le stalo precej pri starem, či' Šele po osvoboditvi leta 1945 6 je začelo delati na vseh tehni-
ških področjih z nesluteno intenzivnostjo in pri tem niti terminološka dejavnost ni ostala pastorek.
ZNANSTVENE OSNOVE TEHNIŠKE TERMINOLOGIJE
Za smotrno terminološko delo je bilo treba zaorati ipovsem nove, prav pionirske brazde dn se hkrati osloniti le na določene znanstvene osnove, ki so jih že dognali terminološki znanstveniki pri -nas in v tujini.
Predvsem je bilo treba dokončno obračunati s precej razširjenim na-ziranjem, da strokovni jezik ne sega v jezikovno znanost in se zanj lingvistom ni treba zanimati.
Obenem pa so nekateri razglašali strokovni jezik za umetno tvorbo, ki za samosvoje in pristno življenje jezika sploh rti značilna. Ta ugovor je bil morda upravičen v časih, ko so bili strokovni izrazi — ali vsaj znanstveni med njimi — narejeni skoraj čisto samo iz grško-latinskih elementov in tako pridržani le znanstvenikom. Dandanes pa širi industrializacija med množice delovnih ljudi tehnične pridobitve; z naglim osvajanjem tehničnih pomagal in tehniškega znanja se naš rod vsepovsod srečuje s (kopico tehniških pojmov, s kakršnimi do pred kratkim ni imel opravka.
Naš človek mnogim stvarem in pojmom s tehniškega področja — razumljivo — kar naenkrat m našel pravega izraza. Ker jih je koval v sili brez sisterha, so bili mnogi med njimi napravljeni premalo premišljeno, nejasno in marsikdaj tudi napačno. Ker mora imeti tehnik jezik za orodje v proizvodnji, to je za najvažnejše sredstvo za sporazumevanje in razumevanje, je obvladanje jezika — posebno materinega — osnovni pogoj za uspešno tehniško delo.
Če se tehniku zdi jezik kot orodje, uporablja zanj — kakor za ostala orodja (v najširšem pomenu) — merilo smotrnosti, t. j. utemeljitev, koliko je uporaben v proizvodnji. Pri tem ni 'brez pomena, da je bilo vse orodje prav v zadnjem času najracio-na-lneje izboljšano. Te£& ni mogoče trditi o našem tehniškem jeziku — niti o -mnogih drugih. Težav glede tega ni malo, toda dobršen del jih izvira od 'tod, ker si še zmeraj niso vsi na čistem glede namenov in sredstev za nego tehniškega jezika, tako da nekateri puščajo pri tem v nemar elementarne namembne vidike.
Jezikoslovni Izsledki na etimoloških
(besedoslovnih) osnovah niso vselej uporabni za . tvorbo novih tehniških terminov, ker ni začrtana stroga meja med posameznimi besedami in njihovim živim stikom z jezikom dandanašnjih dni. Slaba stran težnje, da bi za nego jezika uporabljali etimologijo, je delno tudi ta, da privaja do označb, ki so nesmotrne in celo nerazložljive, razen tega pa se nege jezika oprime neki znanstveni videz, ki je zanjo nepotreben.
Racionlana nega tehniškega jezika mora najprej ugotoviti, kateri funkcijski načini jezika so za tehniko potrebni. Hkrati je -treba opredeliti tudi jezikovne želje tehnika glede mednarodne povezave, nespremenljivosti, sposobnosti, niansiranja itd.
TERMINOLOŠKO DELO
Glede na naštete splošne znanstvene osnove -rečemo tudi, da je -bilo treba iz smernic terminoloških teoretikov prenesti v prakso niz zaključkov.
Med temi zadeva prvi vneto uporabljanje tujk in zmotno naziranje, da spadajo k splošni izobrazbi. Pre--pa-janje stavkov s tujkami ne plemeniti našega jezika niti ne kaže na avtorjevo sposobnost in učenost, marveč je jezikovno in kulturno hlapčevanje. Razumljivo -pa je, da so v vsakdanjem jeziku in zato tudi v tehniški govorjeni in -pisani besedi zelo številne tujke nenadomestljive in neogibno -potrebne. Teh tehniška terminologija ne preganja, odločno pa je proti vsem nesmotrnim, ki so slepilne, prazne in marsikdaj nepotrebne.
Ko so terminološki delavci posegli tudi v področje starih in že ukoreninjenih izrazov, je prizadevni zagovornik in podpornik terminološkega dela, tedanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Fran Ramovš, priporočil, -naj ti kar ostanejo, pa čeprav bi se kdo spotikal nad njihovo blagoglasnostjo ali čim drugim.
To -priporočilo so nekateri privzeli in še odločneje zavračali iskanje pravilnejših besed, drugi pa so se priključili mnenju samo pogojno, če ukoreninjena beseda ne izkazuje fizikalne netočnosti ali kakšne drugačne tehnične nepravilnosti.
Kako upravičena in primerna je previdnost, naj -pokaže samo primer o uvedbi konjske moči kot enote namesto konjske sile, saj je nepravilnost preveč očitna: sila ne more biti enota za moč.
Ker mora biti v strokovnem jeziku pojem povsem določen, je postal ob-
vezen tudi zaključek, da mora biti v slovarju dodana geslu tudi definicija. Definicije morajo biti jasne, zato naj imajo čimveč splošnih izrazov in tudi med temi je treba izbirati najsplošnejše in najjasnejše. Dopuščene so tudi -približne 'definicije in teh je več vrst, n. -pr. z razširitvijo, s primerjavo itd., če docela dovršenih s pojmovanjem iz kakršnega koli vzroka ni mogoče sestaviti, ker je približna definicija, seveda če je pravilna, še vsakokrat boljša kot nobena.
Mnogi strokovni slovarji so opremljeni tudi s slikami, ki so koristen pripomoček, da se hitreje in vsaj približno ponazori marsikateri -pojem. Treba pa je poudariti, da slike ne morejo nadomeščati definicij, ker s slik ni mogoče razvideti obsega pojma, ki ga predstavljajo.
Seveda je mogoče navodila za sestavljanje definicij v posameznih slovarjih z ožjega strokovnega področja ustrezno zaostriti.
Namesto nadaljnjih splošnih zaključkov, ki bi -tako ne bili povsem izčrpno našteti, omenjam praktične prijeme pri -pretresanju posameznih spornih izrazov na nekaj primerih.
Za tehniški termin »mufa« (-po dosedanjem obojka) je bilo naposled odločeno, naj ostane ohranjen v slovenščini. Ce je dopuščen »muf«, ki izvira iz Istega francoskega korena, naj bo dovoljena tudi mufa, -ki je v Evropi splošna kulturna tujka.
Izraz je uporaben tudi za tvorbo ostalih izpeljank:	mufen, -fna, -o
itd. V ostalem je mufa najširši pojem za vse mufu podobne sestavne dele strojnih naprav: navojne, pomične in še drugačne mufe, čeprav se v nekaterih primerih lahko uporablja tudi spojka. Pri litoželeznih ceveh pa mufe ne potrebujemo, ker je zanjo najprimernejši čisto slovenski — (o gl a vek).
Značilen primer za posebnost našega tehniškega jezika je — denimo — izraz klupa z izpeljankami klupica, klupa-ti, klupanje, klupen, -pna, -o itd. Ob domnevi, da je izraz samo nemški, smo ga ponaševali s pomičnim -merilom (ki nima glagola), pre-merko in še drugimi, kar pa ni obveljalo, ker je vsak izraz, izvajan iz merjenja, presplošen.
Izraza tudi ni kazalo po vsej -sili iztrebiti, dokler ne dobi ustreznega nadomestila. In izkazalo se je, da ima Pleteršnik pod geslom Klupa; Klemmwerkzeug, Fussklemme, Konja dejati v klupo, Hackenspango, Schliesse, Turschnalle, Drucker am Schlosse (kljuka), Kacken itd. Našteti
pomeni z obravnavanim nimajo nobene zveze, beseda pa je vendarle naša in ni razloga, da bi ji zdaj ne dali še tega novodobnega pomena. Glagol je seveda -klupati, glagolnik pa klupanje (ne iklupiranje ali celo klupaža). Spričo tega, da lesni strokovnjaki na Gorenjskem uporabljajo za tako merilo -tudi izraz klešče, lahko ostane na drugem mestu tudi ta, čeprav ni ipovsem zadet. Klupica pa je majhna -klupa in ;bi šla lahko v rabo namesto -kljunastega merila za nemško »Schublehre«.
Mnogo -takih in podobnih dejanj Je treba opraviti, preden prideta v slovarsko besedilo dve ali tri vrstice.
Število neprečiščenih izrazov pa narašča dan za dnevom, ker jih tehnika nezadržno terja, hkrati pa tudi dnevni in tehniški tisk uvajata nove tehniške besede, za katere še ni domačega izraza in si ga -pisec ali prevajalec za -prvo silo izposoj uje kjerkoli. Tako se uvajajo nove tujke in vse prej -kot kar po terminoloških osnovah skovani izrazi. Tudi vse te bi bilo treba sproti pretresti, se pravi iti v korak z napredujočo tehniko in čistiti jezik, dokler je še čas. Ta naloga ni niti najmanj lahka.
TEHNIŠKA SEKCIJA TERMINOLOŠKE KOMISIJE PRI SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V prvih letih po osvoboditvi je bila pri takratnem Društvu inženirjev in tehnikov LRS v Ljubljani ustanovljena Terminološka komisija, ki je začela zbirati gradivo za sestavo terminologije, toda sprva le tako, da je v eni roki združevala -povsod raztresene nomenklature in sploh vse, -kar je bilo -kakor koli videti koristno za tehniški slovar, pa čeprav je bila dokončna oblika ustrezne edicije še precej zameglena. Temu se niti ni treba čuditi, ker -so se nekateri prvi čas zavzemali za dvo- ali večjezični slovar v najrazličnejših inačicah po abecedni ali logični razvrstitvi gesel, s slikami ali 'brez njih itd.
Prvi pomembni korak na poti do slovarskega cilja je bil storjen z ustanovitvijo Tehniške sekcije Terminološke komisije pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti in z imenovanjem prvih sodelavcev. Tedaj so bile določene prve obvezne osnove za sestavo enojezičnega — slovenskga — splošnega tehniškega slovarja, ožje smernice zanj pa so bile sprejete po napotkih tedanjega jezikovnega sodelavca dr. Kolariča.
Tvoj dopust je v hranilni knjižici
Mestna hranilnica ljubljanska je uvedla varčevanje za dopust — Veliko zanimanje delovnih ljudi za ugodnosti, ki jih v zvezi s tem nudi hranilnica — Samo 6 % obresti za posojilo do dvojnega zneska mesečnih prejemkov — Po možnosti lahko pomaga tudi podjetje — Vsem članom našega kolektiva, ki žele letovati, priporočamo nov način varčevanja
Čeprav še marsikje leži sneg in še pomisliti ne smemo, da bi slekli tople zimske plašče, je Mestna hranilnica ljubljanska izdala že nekaj ukrepov, ki omogočajo delovnemu človeku, da prihrani del denarja, še preden gre na dopust. Pobudo ljubljanske hranilnice moramo z veseljem pozdraviti. Kako prijetno zavest ima človek, ki si mu ne bo treba zadnje tedne pred odhodom na dopust zategovati pasu.
Za novo obliko varčevanja se je v Sloveniji odločilo že izredno veliko število delovnih ljudi, ki se želijo enkrat za vselej znebiti skrbi, kje dobiti denar za dopust.
Pogoji, ki jih v ta namen nudi Mestna hranilnica, so več kot ugodni. Kdor želi varčevati za letni oddih, mora najmanj šest mesecev vlagati na posebno knjižico določen del prihrankov, ki mu jih hranilnica obrestuje po
5 °/o. Torej, najbolje je, da se odločite za varčevanje kar takoj.
Po šestih mesecih sme vlagatelj prosto razpolagati s svojo vlogo. Mestna hranilnica ljubljanska pa se obveže, da mu odobri kratkoročno posojilo do dvojnega zneska hranilne vloge, vendar največ do dvojnega zneska rednih mesečnih prejemkov vlagatelja. To posojilo pa hranilnica odobri s 6 °lo obrestmi za šest mesecev, podjetje pa mora dati izjavo, da je vlagatelj kreditno sposoben. Članom našega kolektiva ne bo treba hoditi vlagati denarne vloge v Mestno hranilnico, ampak bodo lahko to uredili kar v tovarni, v administraciji sindikalne organizacije.
Mestna hranilnica pa tudi priporoča vodstvu podjetja, da iz ustreznih skladov po možnosti prispeva članom kolektiva del sredstev za letni oddih.
Vsem članom kolektiva priporočamo novo obliko varčevanja.
Izkoriščanje človeka
Eden izmed vzrokov zadnje vladne krize v sosednji Avstriji je bil pomanjkanje skladov za pokojninsko zavarovanje. Kapitalisti naj bi v težkem denarnem položaju, v kakršnem se' je znašla država, priskočili na pomoč in od svojih ogromnih dobičkov prispevali del svojega kapitala. Sprva so se temu upirali, potem pa so pod pritiskom izkoriščanega delavstva, ki se čedalje bolj zaveda, čigav denar nosijo mogotci v žepu, uredili to vprašanje kompromisno.
Pred nekaj dnevi sem slišal nekega Litostrojčana, ki je glasno zaklel:	-
»Prmejduš, garaš in garaš, pa nobenega prav’ga denarja ne potegneš — fabrika nas izkoristi do konca.«
Mimogrede naj povem, da možak le ni tako zelo izkoriščan. V kratkem času si je zgradil lepo hišico in zadnje čase čedalje več govori o kuba-
Oj ta vojaški boben . . .
Pisal nam je Anton GRMEK iz Karlovca, ki želi vsemu kolektivu veliko uspehov v novem letu 1961 in preko časopisa pozdravlja svoje sošolce.
Iz Banje Luke nam je pisal Martin MLAKAR, ki redno bere naš časopis in pozdravlja vse člane oddelka za vzdrževanje in jim želi mnogo delovnih uspehov.
Iz Zagreba je pisal vojak Jože TOMŠIČ. Piše, da ima dan razdeljen na minute in da komaj najde čas za pisanje. Prosi, da bi mu pošiljali časopis in hkrati pozdravlja celotni kolektiv in mu želi v novem letu mnogo delovnih uspehov.
Iz Cuprije sta pisala tovariša Tone ARHAR in Tone BIZJAK, ki sta v tem kraju na odsluženju vojaškega roka. Lepo pozdravljata kolektiv Litostroja, še posebno pa svoje znance. Prejemati želita naš časopis, ker hočeta biti v stalnem stiku s podjetjem in dogodki v njem.
turah, šasijah, kardanski osi in zračnem hlajenju.
Veseli smo njegovega standarda, vendar bi se rad ustavil pri njegovi kletvici, kjer je omenil izkoriščanje.
Res je, da pri nas še izkoriščamo človeka, vendar ne po človeku, ampak ga izkoriščamo zaradi človeka, zaradi družbe, standarda. To izkoriščanje pa je bistveno drugačno od klasičnega izkoriščanja v kapitalizmu. Medtem ko v socializmu družba sama sebe izkorišča, saj sama upravlja proizvodnjo, v kapitalizmu izkoriščajo človeka podjetniki, pri polni zaščiti upravnih oblasti, ki so v rokah prav te podjetniške manjšine, ki ima zakonsko pravico spraviti v žep vse planirane in neplanirane dobičke.
Socialistično nasprotje pa je v tem, da del dobičkov — po zakonski in ustavni zaščiti — delijo proizvajalci med seboj, drugi del pa se po od-dvojitvl ponovno vrača družbi v raznih oblikah. Ena od teh oblik je razvito socialno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, graditev novih tovarn, šol, cest in tudi oblika, ki omogoča našemu Litostrojčanu, da zadnje čase vedno bolj vneto govori o kubaturah, šasijah in zračnem hlajenju.	Peter Hariš
VSAK 25. LITOSTROJCAN IMA AVTOMOBIL
Samo v decembru je kupilo 10 Litostrojčanov nove avtomobile. Ko smo povprašali »poznavalce« litostrojskih razmer, so ocenili, da ima približno vsak 25. Litostroj-čan že svoj avtomobil. Sklepamo, da je v našem podjetju približno 120 lastnikov avtomobilov. Če bi se postavili v kolono in vozili po vseh cestno-prometnih predpisih, bi bila to »povorka«, ki bi segala približno od naše občinske palače do železniškega prelaza na Celovški cesti. To je ca. 2 kilometra.
STARŠI SO BILI ZADOVOLJNI
V	decembru 1960 je bil na IŠ Litostroj prvi roditeljski sestanek v letošnjem šolskem letu. Udeležilo se ga je 70 ”/o staršev od skupnega števila vpisanih učencev, kar je zelo lepo, če upoštevamo, da obiskujejo šolo učenci iz raznih krajev, Slovenije in celo iz drugih republik.
V	uvodnem delu.sestanka smo seznanili starše z razvojem reforme strokovnega šolstva in s spremembami pri pouku v letošnjem šolskem letu. Pomenili smo se tudi o najvažnejših vzgojnih vprašanjih in o izvenšolski dejavnosti učencev.
Nato soi učitelji praktičnega pouka in učenci popeljali starše v šolske delavnice, kjer so jim razkazali izdelke, ki so jih izdelali učenci v letošnjem šolskem letu. Svoje predmete je prav vsak učenec razstavil. Zanimivo je bilo prisluhniti strokovni raz-
lagi mladih kovinarjev, ki so pojasnjevali staršem delovne postopke, težave pri izdelavi in podobno. Strokovni pogovori med starši in učenci II. letnika pa so se sukali že na višji ravni, saj so izdelali le-ti več naprav, kot n. pr. merilne premostitve za Hidrometeorološki zavod v Sarajevu, stružnice za tehnični pouk na osnovnih šolah, stiskalnice in podobno.
Učenci so lahko na tak način staršem laže približali svoje delo.
Ker obiščejo starši bolj poredko Ljubljano, so se še podrobneje pogovorili s tov. razredniki o učnem uspehu. Tudi letos so takim individualnim pogovorom prisostvovali učenci. V tej starostni dobi je tak način obveščanja zelo uspešen, saj navaja učenca na objektivno, odkrito ocenjevanje lastnega uspeha ali slabosti. Zaključki za nadaljnje
delo temeljijo tako na trdne! osnovi.
V Domu očencev IŠ so se stal pogovorili s tov. vzgojitelji že izvenšolskim življenju svojih s nov. Ogledali so si moderno ur jene prostore Doma in se zad voljni vračali na svoje domov prof. Hrabroslav Premi
TRI PIONIRSKE SVEČANOS'
Dne 29. decembra je bila v stanovanjskem bloku na Djafc* vičevi cesti prisrčna pionirsU svečanost: otvoritev pionirske! kotička, ustanovitev pionirske! sveta in obisk dedka Mraza, ki J pionirje obdaroval. Prireditve sl se udeležili predstavniki Družtv prijateljev mladine in Stanovati ske skupnosti terena Litostroj,1 so poudarjali pomen pionirske] kotička za ta predel našega t rena.	S-
(
i
V
d
E
n
E
t
I
(
i
l:
k
k
S
v
č
i
c
\
c
v
s
r
i
s
\
j
ODŠLI
Josip Grgič, Silvester Smerekar, Majda Hren, inž. Stojan Kostanjevec, Peter Hariš, Anton Zupan, Pavao Ke-rovec, Branko Sambolec, Josip Okre-ša, Stjepan Damjanič, Avgust Novak, Viljem Eremita, Anton Boršič, Josip Potočnjak, Anton Ozimek, Mirko Umek, Ejub Bahič, Franc Bašelj, Mirko Golob, Stanislav Božič, Dora Mrak, Osman Beganovič, Suljo Ali-čajič, Franc Lunka, Marija Janško-vec, Džuro Srdič, Miroslav Nežmah, Jožef Svenšek.
PRIŠLI
Alojz Jeršin, Janko Gomiršek, Ljubomir Brankov, Radisav Petrovič, Stojadin Stankovič, Anton Vol ene, Marija Drugovič, Alojzij Lekan, Franc Starman, Filip Šibila, Maks Simončič, Janez Vrhovnik, Albin Triep, Franc Fink, Janez Pevec, Friderik Berčko, Marijan Kelv, Jože Rep, Milan Lavrič, Pavla Podlogar, Alojz Križman, Zdravka Orehek, Radula Veljkovič, Franc Birtlč, Adriano Fischer, Janez Rode, dr. Vladimir Sojer. Ivanka Pečjak, Štefka Bobnar.
ROJSTVO
Dne 17. novembra 1960 je rodila Marta BUNIC deklico.
Ob veselem dogodku ji kolektiv čestita.
Z ABRAHAMOM SE JE SREČAL
Te dni se je srečal z Abrahamom naš sodelavec Stane Ropotar. Ob lepem prazniku mu čestita Uredništvo.
GANILA ME JE NOVOLETNA ČESTITKA
Iz Mokronoga nam je pisad naš delavec Vinko Papež, ki je že dlje časa na bolniškem dopustu. Tov. Papež nas je obvestil, da redno dobiva nadomestilo plače in naš časopis, ki ga bere ‘Z velikim veseljem. Za oboje se lepo zahvaljuje. »Zelo me je ganila novoletna čestitka sodelavcev,« piše rtovariš Papež, in jim tudi on želi zdravja in uspehov v letu 1961.
Tovarišu Papežu želimo skorajšnjega okrevanja in prihoda na delo.
PONOSEN SEM, DA SEM LITOSTROJCAN
Iz Maribora se nam je oglasil Jože Lukunič, ki med drugim piše:
»Ponosen isem, da sem mlad Litostrojčan in se želim zaposliti v podjetju tudi ob svoji vrnitvi. Pošiljam pozdrave celotnemu kolektivu, še posebej pa šefu Plo-čevinarne tovarišu Einhanerju, mojstru Avgustu Martinu, Silvu Belcijanu in vsem mojstrom Pločevinama.«
URESNIČENJE
»INDUSTRIJSKE pravljice«
V lanskih zadnjih dveh številkah našega lista smo objavili sestavek pod naslovom »Sodobna industrijska pravljica«, kjer piše pisec o gigantskem razvoju kemijske industrije v svetu in »čudih«, ki jih dosegajo v tej panogi industrije. Ob koncu članka je avtor povedal, da pripravljajo v Zitnjaku pri Zagrebu gradnjo velikega petrokemijskega kombinata.
Te dni je Uredništvo »Litostroja« dobilo že konkretne podatke o gradnji tega kemijskega kombinata. Sklati za gospodarski razvoj, ki deluje v okviru ZDA, je že odobril za to gradnjo 23 milijonov dolarjev. Del opreme in strokovnih uslug bo dala na razpolago ZDA, del pa Velika Britanija. Iz elaborata je razvidno, da bo nova tovarna zaposlovala približno 850 delavcev, tako da bo na enega zaposlenega prišla vrednost osnovnih sredstev v višini 35 milijonov dinarjev (leta 1959 je znašala v kemijski industriji ta vrednost le 2,9 milijona dinarjev). Nova tovarna Ibo proizva-
zabavišče na GR je poslala Uprav«! mu odboru našega podjetja tole «•’ hvalo:
»Dragi tovariši!
V imenu slovenskih pionirjev vam iskreno zahvaljujemo za vaš prinos k izvedbi in ureditvi otrošl ga zabavišča na Gospodarskem r: stavišču. Vaš kolektiv je tudi let' kakor vsako leto do sedaj, smati za eno izmed svojih nalog pomaf pri izvedbi Novoletne jelke. Prosi da sporočite našo toplo zahvalo vsi delavcem, ki so sodelovali pri 1 delih.
S tovariškimi pozdravi!1
ZAHVALA
]
jala med drugim fenol, aceton, mo-
nostirol in druge surovine, prepotreb-
ne našemu gospodarstvu.
ZAHVALA
Zveza prijateljev mladine okraja Ljubljana, pripravljalni odbor za Novoletno jelko, komisija za otroško
V zadnjih mesecih sem prejeli časopis »Litostroj« kot upokojen Vašega kolektiva.
Čutim se počaščenega, ker ste me kot nekdanjega člana Vašega K lektiva spomnili.
Z veseljem sem ga prejel, prečit in opazil, da se je v tovarni mn« spremenilo od i takrat, ko sem bil
jaz zaposlen v Litostroju.	, |
Še v nadalje mi bo v veliko vesel prebirati vrstice Vašega časopisa, j tej priložnosti pozdravljam celof, kolektiv Litostroja in mu želim ob« uspehov pri nadaljnjem izpolnjeV' n ju in doseganju planskih nalog. „ Alojz BESTEH
____________________________________-
^je teče več
ra t a
strm
zaman
Ponoči bedim, ker sem strojnik turbine, ki spodaj pod mano mogoči
rotil
V nočni izmeni čas dolgo ne mine, a moram bedeti, ker stroj se vt
Vrti se vse dni in noči brez odmora, kot živemu bitju utriplje srt vrteti nenehno turbina se mora, ker ona poganja naprave nam vi
Gledam kazalce, pa lučke, stikala, nadziram motorje, releje in tU A hrup ta neznosen v ušesa mi udarja in v grlu me stiska izsuši
vroč zP*
Počasi nad jezom se voda nabira — ne teče več Drava po strugi zarmfi^ Močno se v lopate tekača upira, peneča se, bruha pod jezom na
Kot divji konj vprežena naša je reka, ubogati mora na vsak naš uM Ogromno moč svojo odda za človeka — razuma njegovega jasen dok
O, koliko znoja in žuljev, trpljenja zahteval je ta naš gigantski objeW Tovarišev sedem je dalo življenja, da bil je dosežen veliki us;
Garadi smo včasih kot črna živina, je vsaka nedelja bil delovni d< V tolažbo bila je le misel edina, ta trud in trpljenje ne bosta zam
In res! Že nam vrača stotere sadove: poplačani žulji so, trud n1
in zri1
Že lepše življenje zre v naše domove, pozabljen že z Dravo derot;
je bo'
Iz Žabca nam je ponovno pisal bralec našega časopisa tovariš Zdravko Hribernik, ki nam je čestital ob Dnevu republike.
»LITOSTROJ« PREBEREM VRSTICO ZA VRSTICO
Osebna upokojenka Marija Gorza nam je ob prejemu našega Lista pisala naslednje pisemce:
»S presenečenjem sem prejela vaš časopis. Kako je pester in bogat po vsebini! Z zanimanjem sem prebirala vrstico za vrstico. Vsak bralec je lahko na tekočem o vseh dogodkih in delu vašega podjetja. Želim, da bi imeli veliko uspehov pri delu v podjetju, prav tako želim Vašemu časopisu, da 'bi imel še veliko zvestih bralcev. Prisrčna vam hvala za prejete številke časopisa in se priporočam v naprej.«
Nenehno bučijo v vrtenju turbine — srce industrije domače zemli’ Njih žile teko preko vse domovine, v eno celoto nas vežejo vse. ■. (
Po žilah se teh energija pretaka, ki hitro kot misel po žicah hw ) kako dragocena nje iskra je vsaka, boleče občutimo, kadar je f| ;
Njih kapilare so v naših domovih, gradbiščih, na cestah, v tovarni« i
peči' i
Končajo globoko se v rudniških rovih in gori, visoko v planinsV 1
vasi' 1
i
Ves narod prispeval je k temu uspehu, da vpregli smo Drai1
nesluteno mi
Ravnali smo se po resničnem izreku ki pravi: »Le v bratstvu t t
slogi je moč
Anton Kobolt — strojnik (Iz časopisa »Elektrogospodarstvo«) j


Zdravo telo - večja produktivnost - še več denarja
Ze dobrega pol leta uspešno deluje v našem podjetju športno delavsko društvo. O njegovih uspehih smo že precej pisali, kljub temu pa le moramo ugotoviti, da naši športniki niso Povsem zadovoljni z doseženimi uspehi. Med ŠD delavci še ni tistega prepotrebnega sodelovanja nekaterih vodilnih uslužbencev, kot ga je pričakovalo vodstvo športnega društva.
Zato je uredništvo našega časopisa Izvedlo akcij.o med nekaterimi člani kolektiva z namenom, da bi zvedelo, kaj le-ti menijo o delu in vplivih SD v našem kolektivu. Poslalo je tri vprašanja vodilnim uslužbencem in članom delavskega samoupravljanja in prejelo v določenem roku osem odgovorov.
Vprašanja, ki jih objavljamo v izvlečku, so bila:
1.	Naši športniki radi poudarjajo, da njihova dejavnost pozitivno vpliva na dvig delovne storilnosti. Prosimo, če napišete o tem Vaše mišljenje.
2.	Ali vidite skupne točke v športu in v varnosti pri delu?
3.	AM menite, da je z gospodarskega stališča potrebno, da vodilni organi v podjetju omogočijo večjo rekreacijo članom našega kolektiva?
Tehnični direktor tov. inž. Vinko
Cižman:
K 1. točki:
Prepričan sem, da trditev športnikov o tem absolutno drži. Duševna lit telesna razbremenitev sta osnovni Pogoj za večjo produktivnost, ker tiudje po razgibanju in razvedrilu miselno in telesno uspešneje premagujejo napore.
K 2. točki:
Ena važnih skupnih točk med športom in varnostjo pri delu je nedvomno refleks, ki je pri delu nujen, saj lahko prepreči največjo nesrečo. Povečanje okretnosti in ročnosti ter smisel za gibe pa je evidenten dokaz Za zgoraj vprašane skupne točke med Športom in varnostjo pri delu.
K 3. točki:
Med osnovne naloge organov pri skrbi za delovnega človeka že po osnovnem programu spada tudi skrb za razvedrilo človeka in njegovo življenje izven delovnega časa. Zato je jasno, da morajo vodilni organi v okviru možnosti članom kolektiva to tudi omogočiti.
Predsednik Delavskega sveta tov. Milan Vidmar:
K 1. točki:
To je resnično, kolikor je šport or-
ktintzuran, sistematičen, pod pravim Vodstvom in na pošteni osnovi.
K 2. točki:
To zgovorno pričajo rezultati HTV, ki prikazujejo nizek odstotek nesreč Športnikov pni nas.
K 3. točki:
Vodilni organi naj omogočijo večjo rekreacijo delovnemu kolektivu.
Tovariš Pran Polak, študent psihologije:
K 1. točki:
Osnova pri vsakem človeku v akciji (delo) so njegove psihične in fizične sposobnosti. Vsak delavec mora imeti pri svojem delu potrebno fizično kondicijo, ki si jo lahko pridobi samo z urjenjem udov in vsega telesa. Delavec, ki je telesno dobro razvit, utrjuje na ta ali drugačen način svoje telesne sposobnosti, ima za delo večji elan in se kasneje utrudi.
K 2. točki:
Utrujenost in varnost pri delu imata vzročno zvezo. Cim hitreje se nekdo utrudi, tem večja bo nevarnost, da se pri delu poškoduje ali da druge poškoduje. Delavec z velikimi telesnimi sposobnostmi je bolj gibčen, odpornejši proti boleznim, pri-lagodljivejši različnim načinom dela.
K 3. točki:
Zadnja leta je bilo opaziti v tem pogledu športno investicijo. V bodoče bi morali spet vsi organi, ne pa samo sindikat skrbeti za čim popolnejšo rekreacijo vseh članov podjetja. Potrebno je zgraditi ustrezna športna igrišča (nikar skopariti z denarjem), ki bodo že sama po sebi pritegnila ljudi.
Tovariš Vinko Kabaj, uslužbenec Litostroja, predsednik terenske organizacije Litostroj:
K i. točki:
Mišljenja sem, da šport zelo vpliva na dvig delovne storilnosti. Seveda mora biti športno udejstvovanje razgibano do prave mere, ne pretirano, ker sicer ne velja več pregovor: »Zdrav duh v zdravem telesu«, temveč: »Zdravimo prehlad in poškodbe«.
K 2. točki:
Svežina duha daje športniku možnost hitrega preudarka v določenem položaju in ukrepanje pri preteči nevarnosti. Iz prakse lahko povem, da so večkrat poškodovani nešportniki kakor pa športniki.
K 3. točki:
Smatram, da je odmor oziroma osvežitev po delu nujna. Z gospodarskega stališča menim, da je potrebno, da vodilni organi podjetja omogočijo v večji meri članom našega kolektiva odmor. Da je to res potrebno, narekuje naraščanje števila obolelih na živcih, srcu itd. Nadurno delo ni nujno potrebno, ker bi se lahko z intenzivnim delom v dopoldanskem času več napravilo.
Tovariš Vilko Krapež, referent za HTV:
K 1. točki:
Odgovor bi bil vsekakor pritrdilen. Sem pa mnenja, če bi hoteli tu videti kakšne rezultate tega, bi morali naši športniki imeti vsaj osnovne pogoje za to. Kot osnovni pogoj pa smatram telovadnico s pripadajočimi rekviziti.
K 2. točki:
Mislim, da o tem ni potrebno razglabljati.
K 3. točki:
Zaradi napornega dela pri svojem vsakodnevnem službovanju (čistilci,
livarji, monterji itd.) bi bilo prizadevanje vodilnih organov vsekakor nujno.
In še en anketiranec je poudaril pomen športa z naslednjim prispevkom:
K 1. točki:
Resen športnik mora biti na svojem delovnem mestu požrtvovalen in zgleden, ker ga šport sam po sebi vzgaja v discipliniranega delavca.
Pri tem ne smemo misliti na športnike vrhunske kvalitete, ki gredo hote ali nehote po poti rekorderstva. Le-ti zaradi pospešenih treningov mnogokrat skoraj nujno zaidejo v bolj ali manj izraziti profesionalizem.
K 2. točki:
Športnik, ki se udejstvuje v svoji panogi smotrno, bo opravljal svoje delo v zadovoljstvo sebi in družbi, saj mu ob vadbi raste samozavest in se mu veča refleks. To pa je nujno za delavca pri stroju, če hoče dobro, točno in varno opravljati svoje delo.
K 3. točki:
Skrb za delovnega človeka nam nalaga tudi dolžnost, da skrbimo za njegovo športno udejstovanje. To se nam bo vsestransko poplačalo.
športni droliž
Naši nogometaši pred pričetkom tekme z Metalno in ST Trbovljami
Dviganje uteži
Juriš /e pomagal
PO PRIPOVEDOVANJU FRANCA GABRA NAPISAL FRANC VODNIK
- Po sedmih dneh burnih in na-
■	P ornih bojev III. bataljona Voj-r kove brigade v gozdovih Jelovice
srno se lačni in trudni odpravili v neznano smer. Končno smo prispeli v vas Dovče, kjer naj bi nekaj dni počivali. Komaj smo , sedli in zatisnili oči, je prišlo
■	sporočilo, da napadajo Cerkno SS , Policaji, ki jih dva bataljona naših borcev nista mogla zadrže-
vati. Vedeli smo, kako važno je
| Cerkno za našo strateško in politično dejavnost, zato smo morali .j Pohiteti tja. Skoraj popolnoma . izčrpani smo hodili ves dan, da smo prispeli do Novakov. Niti se-sti nismo smeli, saj bi to pomenilo popolno nesposobnost za nadaljevanje poti. Kako težko je, če je človek na smrt utrujen, a
napadalcem. Prvi tovariši so omahovali. Kdo ve od kod so se nam jemale nove moči za napad. Poganjali smo se po čistini, preskakovali skale, padali in spet drveli proti sovražniku.
Po kratkem oddihu smo šli ponovno v napad. Sovražnika smo prisilil k umiku. V poldrugi uri krvavega napada so se esesovci začeli umikati proti Idriji.
Spet zmaga, spet je bilo Cerkno obvarovano nacističnega terorja.
šport si v zadnjem času z veliko naglico utira pot med delovne ljudi. Tudi športne panoge, ki so še nedavno stale ob strani, so si v zadnjem času našle pravo mesto. Med njimi naj omenim tudi našo sekcijo za dviganje uteži.
Vodstvo te sekcije želi dvigniti kvaliteto dela v tovarni, to se pravi, vzgojiti hoče delavca, ki bo močan, vzdržljiv in spreten in bo lahko premagal vse težave pri doseganju planske proizvodnje.
Že dolgo je bilo v našem podjetju veliko zanimanje za dviganje uteži, posebno med mladino. Vsak dan med odmorom smo lahko videli mnogo privržencev te
DOPISNIK
Nikoli ne bi smeli biti vodilni, vodstveni in drugi tovariši tako zaposleni, da ne bi našli časa napisati članek ali Uredništvu sporočiti novico.
Športna šola za vsakega
ne sme sesti.
Nadaljevali smo pot. Cerkno je t bito še daleč. Ko smo se približali vasi, je bilo čedalje bolj slišati puškarjenje. Kmalu smo bili j ha cilju. Samo oddahniti smo se 1 utegnili in že je padlo povelje: lj »Na juriš gremo!«
Borci, vsi trudni in mlahavi od dolge poti smo mehanično prijeli •j za puške. Noge so se nam od pre-*J dojene poti tresle, a vendar smo fe pognali naprej. Pred nami je bit skrajno neugoden teren za juti tiš — sama čistina. Jasno je bilo, f da bi nas SS policija ob vsaki K Preuranjeni potezi s svinčenkami '•* kosila kot travo. Kljub temu ni-sbio oklevali. Pognali smo se proti
Slaboten sem In šport me ne ve-“611. Zato se zapiram v sobo, kjer •Jmo berem in .pišem. Napačno ravnate, to vas lahko pripelje do tragedije! Ali ne veste, da organi, ki so cajno Izven rabe, okrnijo? Postanite ?*an SDL, pa se vam ni treba bati hesreče!
Glede na nagli razvoj našega športnega društva in na to, da se kolektiv tovarne želi ukvarjati s športno rekreacijo, ima pa nezadostne izkušnje in premalo vpogleda v teorijo telesne vzgoje, smo se odločili, da bi v športni rubriki posredovali našim bralcem nekaj osnovnih napotkov. Pri tem se bomo v glavnem posluževali gradiva iz knjige »Teorija telesne vzgoje in športnega treniranja« ; profesorja Draga Ulage.
Za človekov razvoj in za njegovo normalno zdravstveno stanje je neogibno potrebno, da se redno giblje. Pod vplivom zahtevnejšega dela se organi spreminjajo, rastejo, krepijo in večajo. Prilagodijo se na nove obremenitve, telo se »utrdi«.
Primerna raba organov je človeku v prid, neraba in zloraba pa v škodo. Redne in primerne telesne vaje so slehernemu človeku neogibno potrebne, ker vplivajo na gibalni aparat (mišice, okostje in sklepe), srce z ožiljem, ikri in krvotvorne organe, dihala, centralni živčni sistem in prebavila.
VPLIV TELESNIH VAJ NA MIŠICE
Zaradi živčnih impulzov so mišice neprestano v stanju določene napetosti ali tonusa, ki ga Je možno s sprostilnimi vajami ali masažo zvišati.
Delo mišic ni odvisno samo od močnejših ali šibkejših živčnih dražlja-
jev, temveč tudi od »notranjega odpora proti skrčevanju«. Ta odpor imenujemo žitkost (viskoznost). Ogrevanje zmanjša viskoznost, utrujenost pa poveča.
S sistematičnim treniranjem dosežemo: I. mišice se odebelijo (hiper-trofirajo), mišična vlakna se razvijejo, pomnoži vezivo in izpopolni mrežo krvnih lasnic. 2. mišica bolje gospodari s kisikom (koeficient koriščenja je večji). 3. Poveča se živčno-mišična občutljivost. 4. Zniža mišični tonus (napetost). 5. Izboljša se kemična sestava mišice: poveča se količina glikogena, kreotina dn drugih spojin.
Različne telesne vaje učinkujejo na mišice različno. Razlikujemo vaje za moč, za raztezanje in za sprostitev. Da bi si mišice kar najbolj okrepili, moramo delati vaje brez orodja: skakanje, hiter -tek navkreber itd. Vaje na orodju: plezanje po vrvi, vaje na ribstolu itd. in vaje z orodjem: dviganje bremen, suvanje krogle itd. Obremenitev mora biti izmenoma srednja, velika in največja. Vadba mora biti raznovrstna! Redno delamo tudi vaje za raztezanje in sprostitev mišic.
Pritezna sila trenirane mišice na 1 cm! njenega preseka znaša 9,7 kg, netrenirane mišice pa cca 6 kg, kar se lahko v nekaj mesecih znatno spremeni, oslabi ali okrepi. Rast mišičja je v tesni zvezi z rastjo srca in živčnega sistema.
ODBOJKA
Dne 15. decembra so imeli občni zbor odbojkarji. Pregledali so rezultate dosedanjega dela, ki zaradi objektivnih vzrokov niso zadovoljili. Sprejeli so plan za letošnje leto, ki predvideva redne treninge in nastope. Za predsednika sekcije je bil izvoljen tov. Jože Koznelj.
STRELSTVO
Dne 25. decembra so se zbrali litostrojski strelci. V preteklem letu so imeli težave s streliščem, kljub temu pa so imeli bogat program. Novo izvoljenemu upravnemu odboru se v letošnjem letu odpira več možnosti za rešitev problemov glede prostora, treningov in podobno. Potrebna je predvsem tesnejša povezava s terenskimi organizacijami, posebno z rezervnimi oficirji in člani ZB, s katerimi bi skupno trenirali ter reševali marsikatere probleme.
Videti je torej, da bo strelstvo v naši tovarni imelo v tem letu več pogojev za množičnost in kvaliteto. Družino bo še naprej vodil tov. Ivan Ambrožič.
IZ DELA ORGANOV ŠDL
Po sklepu Izvršnega odbora ŠDL sta ustanovljeni gospodarska in propagandna komisija. Pričakovati je, da bo njihova aktivnost močno vplivala na aktiviza-cijo celotnega društva.
PLANINCI
Vabimo vse člane Planinskega društva Litostroj in vse ostale člane delovnega kolektiva, da se udeležijo občnega zbora društva, ki bo v torek, 7. februarja ob 17. uri v mali kino dvorani Industrijske šole Litostroj.
panoge, ki so si kar sami pripravili ročke za dviganje in trenirali. Nismo pa imeli organizacije, ki bi te mlade športnike, povezala v sekcijo. Na pobudo mladincev smo sestavili pripravljalni odbor, da bi organizirali pri ŠD Litostroj tudi sekcijo za dviganje uteži. Težave smo imeli predvsem pri iskanju prostora za treniranje in z rekviziti. Pri tem so nam priskočili na pomoč predsednik DS tov. Milan Vidmar, tov. Gabrijel Jenko in tov. Bojan Štine. Glavni direktor podjetja tovariš Ivan Kogovšek pa nam je dal dovoljenje, da lahko v prostem času iz odpadnega materiala izdelujemo ročke in ostale potrebne rekvizite. Za pomoč pri izdelavi ročk se moramo zahvaliti tudi tovarišem Karlu Čemažerju in Ivanu Žigmundu, livarjem iz livarne jeklene in sive litine, ki so prostovoljno odlili uteži za ročke, in veliki požrtvovalnosti nekaterih mladincev. Pohvalo zasluži tudi tovariš Jože Juretič, ki je ves prosti čas vložil v izdelavo rekvizitov. Tudi učenci Industrijske šole so pridno pomagali pri izdelavi rekvizitov, kakor tudi pri urejevanju prostora za treniranje. Povsod, kjer smo prosili za pomoč, so nas razumeli. Tako imamo danes napravljene ročke in druge rekvizite, na katere smo lahko ponosni.
Sekcija dvigalcev uteži je že pričela z rednimi treningi.
S. s.
SKAKALNE TEKME ZA POKAL KONGSBERG
Dne 4. februarja bodo na 70-metrski skakalnici v Šiški skakalne tekme za pokal Kongsberg, ki ga organizira SK Enotnost. Nastopali bodo najboljši skakalci alpskih dežel. Istega dne bodo tudi skakalne tekme za mladince v Logatcu, na 50-metrsM skakalnici.
JUDO
Izvedeli smo, da se izdelava blazine bliža kraju. Judoisti jo pričakujejo konec januarja. Pričetek tečaja za judo bo objavljen pravočasno.
Naši pokali
Nepričakovani uspehi
Atletika dobiva na Industrijsko kovinarski Soli vedno več pristašev. Posebno letošnjo jesen je to panogo vzljubilo mnogo fantov, ko jo je začel uvajati tov. predavatelj Keber pri telovadnih urah.
Tako so fantje vadili dvakrat tedensko, razen tega pa so tudi druge dni v tednu uporabili svoj prosti čas za treninge. Zato ni čudno, če smo v letošnji sezoni dosegli nekaj zavidljivih uspehov.
Udeležili smo se srednješolskega prvenstva, kjer so se najbolj izkazali Svenšek in Prelesnik v metu
Starši, imate preglavice z otroki? Ne najdete zanje dovolj zabave? Kot članu ŠDL Vam je omogočeno zdravo razvedrilo za vso družino.
krogle ter Popek v teku na 100 metrov.
Na sindikalnem občinskem prvenstvu v krosu smo zmagali pri članih ter mladincih ekipno in posamezno. Seveda ni nihče pričakoval, da bomo zmagali tudi pri članih, zato smo tega uspeha lahko še tembolj veseli. Prireditelj tekmovanja je bilo ŠD Litostroj.
Najboljši rezultati posameznikov v sezoni: tek na 100 m — Popek: 12,3; Mozetič 12,9; tek na 1000 m — Nose 2:48,0; Gobec 2:52,0; met krogle — Prelesnik 13,39 m; Svenšek 13,35 m; skok v višino — Nose 160 cm; Gobec 150 cm; Klemenčič 147 cm; skok v daljino — Rupnik 5,30 m.
Mislim, da bomo, s trdno voljo pod strokovnim vodstvom predavatelja Kebra dosegli v prihodnji sezoni še več uspehov.
Ivan Gobec
Razgledi po terenu
ZDRUŽITEV OBČINE ŠENTVID S ŠIŠKO
Otrok, gospa in starka
Enakomeren gospodarski razvoj
Decembra lani so na zborih volivcev in zborih proizvajalcev občine Ljubi jana- Šiška volivci razgibano razpravljali in sklepali o združitvi občin Ljubljana-Šentvid in Šiška, dokončno pa je bil sprejet sklep o združitvi na seji obeh zborov občine Ljubljana-Šiška dne 26. 12. 1960. Enak sklep je sprejel tudi ObLO Ljub-Ijana-Šentvid.
Vsi ti sklepi so bili sprejeti na podlagi daljšega razmotrivanja in ugotavljanja vzrokov, ki so narekovali tako združitev. Nadaljnje spremembe v procesu uvajanja socialističnih družbenih odnosov, ki spreminjajo odnos neposrednih proizvajalcev do proizvodnih sredstev, pravica neposrednih proizvajalcev, da razpolagajo in upravljajo s presežki dela, decentralizacija in demokratizacija gospodarskega Sn družbenega življenja z uvedbo komercialnega sistema, so povzročile bistvene spremembe, ki terjajo, da postanejo komune samostojne gospodarske in družbene enote.
Danes prevzemajo komune vso skrb za reševanje gospodarskih, komunalnih, kulturnih, socialnih, zdravstvenih, šolskih, športnih, stanovanjskih in drugih problemov na svojem območju.
Osnovna stališča, ki so se upoštevala pri razpravi o združitvi obeh občin, so bila naslednja:
Za nadaljnji razvoj in samostojno funkcioniranje komune v gospodarskem in družbenem življenju je potrebno, da obsega komuna tolikšno področje in takšno število prebivalcev, da je možno v komuni smotrno in plodno organizirati vsa področja dejavr nosti in družbene službe.
Razvoj gospodarstva v naši državi, predvsem industrije, je zelo izpremenil, posebno v zadnjih letih strukturo dejavnosti prebivalstva, tako da se le manjši del prebivalstva ukvarja s klasično kmetijsko proizvodnjo. Zato bo potrebno, da se poveča kmetijska proizvodnja z njeno pospešeno irioderniza|cijo. Modernizacijo kmetijski proizvajalnih sredstev pa bodo lahko uspešno uvajale predvsem tiste komune, ki bodo razpolagale z zadostno ekonomsko močjo tudi v drugih gospodarskih panogah. Nasprotno temu pa si bodo morale industrijsko razvite komune zagotoviti določena kmetijska zaledja zaradi preskrbe prebivalstva.
Bistvene važnosti pri preobrazbi kmetijstva pa je tudi politični in kulturni vpliv razvitih centrov na zunanja področja. Tako bo
razmeroma široko in manj razvito zunanje področje doseglo osrčje mesta Ljubljane, ki bo s svojo visoko razvito kulturo, prosveto, z izpopolnjenim gospodarskim sistemom in politično dejavnostjo prenašalo te napredne vplive navzven in omogočilo s tem hitrejši razvoj proizvajalnih in družbeno političnih sil obrobnega območja. Na temelju teh ugotovitev so pristopile k združevanju tudi občini Ljubljana-Vič in Dobrava, občini Ljubljana-Mo-ste in Ljubljana-Polje ter občini Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Crnuče.
Združitev občin Ljubljana-Sentvid in Šiška ni rezultat slučajnega hotenja subjektivnih sil, temveč je v tem času nujna politično in ekonomsko utemeljena posledica razvoja našega družbenega sistema, pogojenega s hitrejšim razvojem v bodoče. To spremembo je še posebno narekovalo novo obdobje petletnega perspektivnega plana, čigar bistvo je tudi v nadaljnjem oblikovanju komunalnega sistema.
OBSEG IN VRSTA POVRŠIN ZDRUŽENIH OBČIN
Občina Ljubljana-Šentvid obsega 6.809 ha zemljišč z 12.422 prebivalci (1.8 prebivalcev na 1 ha) in ima večje površine za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje. Občina Ljubljana-Šiška pa obsega 1.097 ha zemljišč s 15.823 prebivalci (24 prebivalcev na 1 ha) z močno razvito industrijo ter ostalimi dejavnostmi.
Z združitvijo ima sedaj občina 7.900 ha površine z 38.265 prebivalci (5 prebivalcev na 1 ha). Od površine je 47 °/o obdelovalnih zemljišč, 44 ”/o gozdnih površin, 3 ”/» pašnikov ter 6 °/o nerodovitnih površin, kjer so vključene tudi vse zazidalne površine.
Z združitvijo se je bistveno spremenila tudi struktura prebivalstva. Medtem ko je bilo do sedaj v občini Ljubljana- Šentvid 36"/» kmečkega prebivalstva in v občini Ljubljana-Šiška le 3 °lo, ima sedaj združena občina 14"/» kmečkega prebivalstva. S tem je nova občina po strukturi izenačena z nekaterimi zelo razvitimi deželami, s katerimi jo lahko primerjamo glede na to, ker je nova občina industrijsko-kmetijska s skoraj 50n/o obdelovalnih površin.
8	°/o celotnega brutto proizvoda v gospodarstvu. Vse ostale gospodarske panoge pa so zastopane z 1 do 2 °/o pri celotnem brutto proizvodu.
V	občini Šiška je imela industrija 63 °/o, obrt 10 "/», promet
9	"/o, trgovina in komunala pa s 6 °lo, gradbeništvo s 5 °lo celotnega bruto proizvoda.
V	združeni občini je sedaj dosežena bolj enakomerna udeležba posameznih gospodarskih panog razen industrije, jki bo s 64 °/o še vedno predstavljala najmočnejšo gospodarsko panogo.
Z združitvijo obeh občin je doseženo tudi ekonomičnejše sorazmerje zaposlenih. V občini Šentvid je bilo zaposlenih 29 °/o skupnega števila prebivalstva, v občini Šiška pa 37"/«, v združeni občini pa je zaposlenih 34.5 "lo vseh prebivalcev. Na ta način bo območje dosedanje občine Šentvid tudi v bodoče kot vir delovne sile, ki bo s pospešeno modernizacijo kmetijske proizvodnje hitreje preoblikovala danes še pol kmečkega delavca v industrijskega delavca.
Združitev obeh občin, kot dveh enakovrednih komunalnih skupnosti, ima torej osnovni namen še nadalje razvijati in utrjevati naš komunalni sistem in ustvariti tako skupnost proizvajalcev in potrošnikov — komuno, ki bo v svoji ekonomsko-socialni zaokroženosti omogočila čim hitrejši razvoj gospodarske in družbene dejavnosti.	S-e
Pred trolejbusu o postajo na Djalco-vičevi cesti je stala kopica Litostroj-čanov. Stal sem med njimi in čakal zamudniško trolo. Končno smo jo dočakali, Zaškripale so zavore, vrata so se treskoma odprla in v avtomobil se je neurejeno vsul roj naših ljudi.
Prerivali so se, suvali, pehali in želeli dobiti najboljše sedeže. Pri kondukterju je stala neka Litostroj-čanka z devet- do desetletnim otrokom. Plačala je dve vozovnici, takoj nato pa ošinila s svojim pogledom sedeže. Ko je opazila, da je še nekaj prostora, je zadovoljno potisnila svojo punčko naprej. Sedli sta.
V trolejbus je stopila starka. Z uvelimi rokami je prijela držaj in se počasi utrujeno približevala litostrojski gospe z otrokom. Pred njima je obstala. Trolejbus je potegnil. Zapodil se je po dolgi ravni cesti. Poskakoval je nad kotanjami, nato ostro zavijal, sunkovito zaviral in spet drvel naprej.
Starka je stala pred sedežem, na katerem je sedela punčka. Lovila je ravnotežje, se oprijemala zdaj tega, zdaj onega držaja in klecala. Gospa z otrokom pa je sedela in obe sta
kar preveč zavzeto gledali skozi okno.
Ze pri Figovcu je potisnila gospa v roke svoji hčeri vozovnico z namenom, da bi stara žena videla, češ za hčer sem (plačala in ima tudi pravico sedeti. Izzivalno ji je pogledala v oči, in se samozavestno nasmehnila; povsem isto je storila njena hči.
SPREJEMANJE STRANK NA NAŠI OBČINI
Občinski ljudski odbor Ljubljana-Šiška je sprejel odlok o določitvi novega delovnega časa svojih upravnih organov ter s tem omogočil, da bodo lahko člani našega kolektiva opravili svoje posle tudi izven rednega delovnega časa.
Od 1. septembra do vključno 31. maja je delovni čas na občini za sprejem strank ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 14. do 18. ure.
Od 1. junija do vključno 31. avgusta dopoldne ob dnevih in času kot je zgoraj navedeno, ob sredah pa v popoldanskem času od 17. do 19. ure.
S-e
21. SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV
Dne 6. januarja je bila v mali kino dvorani Litostroja 21. seja Zbora proizvajalcev ObLO Šiška, na kateri so razpravljali o stanju in razvoju obrti v občini.
v JANUARJU:
16.	in 17.: italijanski film OBIČAJNO NEPOZNANI LOPOVI
17.	ob 8. uri nastopa glasbeni ansambel »Beneški fantje«
18.	in 19.: ameriški vistavision film TETOVIRANA ROZA
20.,	21. in 22: ameriški barvni vistavision film SMESNI OBRAZ
23.,	24. in 25.: ameriški barvni cine-mascope film VISOKI TUJEC
26. in 27.: jugoslovanski film KOTA 905
28. in 29.: ameriški barvni cinema-scope film VICITA
30. in 31.: ameriški barvni cinema-seope film TROJANSKA HELENA
film
V FEBRUARJU:
1. in 2.: ameriški kriminalni KRIVO OBTOŽEN
3.,	4. in 5.: italijanski barvni cinema-scope film BEATRICE CENCI
G. in 7.: italijanski cinemascope film ZDRAVNIK IN MAZAČ
8. in 9.: francoski vistavision film KOCKAR
10.,	11. in 12.: ameriški barvni vistavision film Človek, ki je preveč VEDEL
13.,	14., 15. in 16.: ruski film IVAN GROZNI — I. in II. del
MATINEJE:
15. jan.: ameriški barvni film BORBA ZA POSEST
22. jan.: domači film TAKA PESEM VSE OSVAJA
29. jan.: barvna risanka KUHAJ LONČEK
5. febr.:	barvni film LJUDJE IN
VOLKOVI
12. febr.: dokumentarni film ČLOVEK j l IN OVCA
19.	febr.: jug. barvni film MIHAJLO
OB ROBU MLADINSKEGA SESTANKA
»Al' se gremo polit'ko al' fabr'ko?«

Te dni smo dobili dopis mladinca iP. P., ki je v svojem poročilu o mladinskem sestanku v svoji proizvodni enoti med drugim zapisal tudi tole:
»Nato so nekateri mladinci izrazili svoje nezadovoljstvo s svojimi nadrejenimi, češ da ti ne ravnajo pravilno z njimi. Izjave mladincev smo podčrtali. Naša organizacija bo skušala z najkrajšim in najpravilnejšim načinom odpraviti in preprečiti morebitne bodoče napake.«
GOSPODARSKI RAZVOJ IN ŠTEVILO ZAPOSLENIH V občini Šentvid je predstavljala idustrija 65 °/o, obrt 13%>, kmetijstvo 9 °/o in gradbeništvo
Take in podobne izjave se vse češče slišijo na mladinskih sestankih in prav je, da jim tudi mi posvetimo potrebno pozornost. Za jasnejšo podobo tega problema navajamo še resničen primer, ki se je pred nedavnim zgodil v naši tovarni:
K svojemu mojstru je prišel mladinski funkcionar in ga prosil, če sme zapustiti svoje delovno mesto, ker ima važen sestanek. Mojster je pogledal povabilo za sestanek, potem pa je ogorčeno vzkliknil: »Ja hudiča — al’ se grema pplifko al’ fabr’ko.«
Prav je, da gre mojstru za proizvodnjo, da želi povečati storilnost, da želi imeti pri strojih čim več produktivnih ljudi, vendar pa ne razumemo, da ne doume ali pa noče doumeti vrednosti političnega dela in pomena vzgoje mladine, zlasti še, če gre za vidnejše mladinske politične delavce.
Narobe bi bilo, če bi posploševali »proizvodno demokracijo«, vendar pa bi se nad nekaterimi primeri moral del vodstvenega kadra resno zamisliti.
O upravičenosti nekaterih svojih zahtev pa mora misliti seveda tudi mladina, ki včasih terja tudi kaj takšnega, čemur ni dorasla.
SODOBNO GOSPODINJSTVO ŠT. 9—10
Izšla je dvojna 9. in 10. številka »Sodobnega gospodinjstva«, ki ima 64 strani zanimivega in poučnega branja s področja gospodinjstva in potrošnje.
Tako beremo v njej prispevek o delu Stanovanjske skupnosti Ljub-ljana-Tabor, ki je v skromnih razmerah uspela organizirati zelo široko dejavnost.
Revijo »Sodobno gospodinjstvo« je izdajal doslej Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Gradišče 2. Deveta in deseta številka te revije pa sta zadnji. Odslej naprej bo založba CZNG izdajala posebno zbirko z naslovom »Mala potrošnikova knjižica«, ki jo članom našega kolektiva toplo priporočamo.
L,0"0ld š6k Švedske turbine in hidroelektrarne
Posebnosti dz turbinske proizvodnje in nekaj zanimivih opažanj v hidroelektrarnah
VODA JIM DAJE ENERGIJO
Švedsko bogastvo vodne moči najbolje prikažemo z okoliščino, da bi lahko tamkajšnje reke na leto dale skoro prav toliko energije kot reke Jugoslavije, ki je znana kot država, ki jo je narava izredno obdarila z »belim premogom«. Ob pogoju, da bi vse naše reke na prikladnih mestih vodili skozi turbine, bi v letu s povprečno količino padavin lahko dobili približno 66.000 milijonov kilovatnih ur —, švedske reke bi dale samo slabo desetino manj! Med energetskima gospodarstvoma obeh držav pa je vendar velika razlika. Ne samo v ko-lični proizvedene energije, ki. je potrebuje Švedska zaradi visoko razvite jeklarske in kemične industrije mnogo več kot mi, temveč tudi v razmerju med proizvodnjo hidroelektrarn in termoelektrarn. Medtem ko pri nas število kilovatnih ur iz hidroelektrarn le lahko prekaša energijo termoelektrarn — v letih 1947 in 1948 in od 1951 do 1953 so hidro-
elektrarne dale celo manj — krije Švedska kar 96”/o svojih energetskih potreb s hidroelektrarnami! Tej energetski politiki hoče Švedska ostati zvesta tudi v bodoče, zaradi česar vzporedno s potrošnjo veča tudi instalirano moč hidroelektrarn. Ta že presega 7.000 MW in z njimi Švedska izkorišča nekako 42 %> energetskega potenciala svojih rek.
Južna področja Švedske so pa energetsko že povsem izčrpana, sever ima še mnogo neukročenih voda. Velike nove hidroenergetske objekte projektirajo in postavljajo zato samo še na severu in jih z daljnovodi ogromnih dolžin in napetosti do 380.000 V povezujejo z industrijskim jugom.
Pretežni del strojne in mehanske opreme za hidroelektrarne si je izdelala Švedska sama, le sem in tja je nekaj opreme tudi uvozila, bodisi zaradi prezasedenosti lastnih podjetij in časovne stiske, bodisi zaradi vpliva na cene svojih proizvajalcev. Povsem razumljivo je, da se je spričo mnogih in vedno odgovornejših naročil med drugimi zadevnimi industrijami razvila do zavidanja vredne višine tudi proizvodnja vodnih turbin. Z njo se ukvarja-
ta — kot je »Litostroj« že poročal — dve podjetji: NOHAB in. KMW.
Če hočemo govoriti o posebnostih švedske turbinske proizvodnje, potem omenjenih dveh tvrdk ni treba obravnavati ločeno. Ob ogledu švedskih hidroelektrarn obiskovalec namreč z začudenjem ugotovi, da obe tvrdki — čeprav si med seboj konkurirata in pripadata različnima koncernoma — konstruirata in izdelujeta turbine povsem enako. Ni torej mogoče pokazati na določene posebnosti, ki bi bile lastne samo prvemu ali drugemu podjetju. Iste posebnosti so pomembne za oba proizvajalca!
Vzrokov za to je več: prelivanje strokovne delovne sile iz podjetja v podjetje, pogosto sodelovanje obeh podjetij pri izdelavi opreme za iste hidroelektrarne, težnje projektantov po poenotenju in ne nazadnje visoka strokovna raven kupcev. Kar pa na Švedskem izkušnja potrdi kot dobro in zanesljivo za obratovanje, postane standard ali tudi nezapisan zakon, ki ga morata na zahtevo kupca spoštovati tako projektant kot izdelovalec.
TURBINE PO 200.000 KM
Lep primer za ilustracijo švedske turbinske proizvodnje pa so Francisove spiralne turbine za hidroelektrarno Stornorrfors. Izdelala jih je tvrdka NOHAB za padec 75 m in največjo jamčeno moč po 200.000 KS. Turbine veljajo hkrati kot največje te vrste na svetu. Najbolje predstavimo njihovo gigantsko velikost z nekaj merami:
premer gonilnika 5.200 mm višina gonilnika	3.000	mm
premer gredi	1.150	mm
vstopni premer v
spiralo	6.500	mm
Gonilnik z lopatami iz legira-nega jekla s 13 °/o kroma in 1 °/o niklja je težak blizu 70 ton. Varjen je po postopku, o katerem bomo brali kasneje. Varjeni so tudi vsi večji sestavni deli turbine kot dvodelni turbinski pokrov, obroč vodilnika, predvodil-nik in spiralni okrov. Le-tega je bilo mogoče sestaviti šele v hidroelektrarni. Doma so posamezne dele plašča samo odrezali iz jeklenih plošč debeline do 45 mm, jih upognili in jim robove pripravili za varjenje. Medsebojno so segmente spirale zavarili na terenu in jih tudi privarili na predvodilnik. Za pregled šivov so uporabljali rontgen in ultrazvok.
(Nadaljevanje na 9. strani)
Prišel med vas je dedek Mraz
Veseli in poskočni zvoki harmonike oznanjajo prihod dedka Mraza. Otroci, nestrpni od pričakovanja, upirajo svoje poglede Proti vzhodu, kjer spremstvo dedka Mraza pozdravlja otroke, ki so naredili gost špalir v čast težko pričakovanega Dedka. V trenutku, ko se le-ta pojavi med vrati, pozabijo na vse. Nevidna moč jih vleče k njemu, vsak si želi njegovega objema, stiska njegove roke, vsak mu želi izreči dobrodošlico. Toda, ojej, tu je še medo Brundo! Za hip je malčkom pošla sapa. Kaj pa sedaj? Loda strah kmalu preide. Dobri 'kledo jim radodarno nudi bonbonov, jim sega v roke in veselje je na višku. Dedek si s težavo utira pot skozi kopico otrok in ko mu končno uspe stopiti na oder, otroški živžav počasi pojenja. Z odprtimi usti poslušajo malčki pozdravni nagovor dedka Mraza, nato pa mu najbolj »korajžni« zdeklamirajo svoje pesmice, ki so se jih naučili prav za to priložnost. Končno nastopi veliki trenutek. Dedek Mraz se s svojim spremstvom počasi približuje kupu daril, ki jih poklanja svojim ljubljenčkom. Otroški prisrčni ,hvala’ je vreden truda, vloženega v priprave za to praznovanje. Čas je odmerjen in hitro beži. Ko se Dedek poslavlja, mu vsi želijo srečno pot in na svidenje. Obljubljajo mu vse, kar si želi. Mimogrede uščipne tega za Učka, drugega za nosek in marsikatero otroško oko je solzno od steče. »Dedek Mraz, na svidenje! Zopet pridi, saj bomb pridni!« Prisrčno in iskreno slovo.
Takšnih in podobnih sprejemov in obiskov je bilo mnogo. Žal pa je bilo med vsemi temi lepimi trenutki tudi nekaj obžalovanja vrednih. Mar nekateri starši res tako slabo poznajo svoje otroke? .Čemu jih s silo polagajo v naročje medveda, če se ga tako zelo bojijo? Čemu jih po sprejemu darila vlečejo domov? Morda pa malček le ni prišel samo po darilce? Takšna vzgoja je obžalovanja vredna.
Posebno lepo so se pripravili na prihod dedka Mraza v naših pionirskih kotičkih. Najlepše pa je bilo v otroškem vrtcu terena Litostroj. Toliko veselja, smeha in toliko sreče, toliko očarljivih ' otroških pogledov in vsega lepega je bilo, da to srečanje zares ne more utoniti v pozabo.
Letos je bil prvič v naši obči-
Dedek Mraz v veliki kino dvorani Litostroja
i
ključek, ko je šolska mladina, predvsem iz šole v 'Zg. Šiški, brez nadzorstva navalila na dedka Mraza in njegovo spremstvo, in ga dobesedno oropala. Niti medved, niti prošnje in rotenje niso pomagale in si je moral Dedek s spremstvom s silo utreti pot skozi obroč nekaj sto otrok. Razen tega so mu izpulili brado, sneli
Dedek Mraz v šoli »Hinka Smrekarja«
ni organiziran tudi sprevod dedka .Mraza, ki je sorazmerno dobro uspel. Poglavje zase pa je bil za-
“stans Občinski odbor LT
Dne 11. decembra 1960 smo se zbrali v Šercerjevem domu člani Ljudske tehnike občine Ljublja-Ua-šiška in izvolili občinski od-
-UR
Naloga odbora bo predvsem v fetn, da bo skrbel za razvoj ljudje tehnike v občini, za pravilno Mzdelitev sredstev, ki jih bo dal Ua razpolago Občinski ljudski °dbor, kakor tudi za njihovo pravilno uporabo v klubih LT. Stalno bo v zvezi s strokovnimi in Mitičnimi organizacijami, ki naj bi bile svetovalec pri delu LT na terenu.
Nedvomno bo občinski dbor LT Pomagal osnovnim šolam v naši °bčini pri izpolnjevanju programa tehnične vzgoje mladine. Tu bo tahko sodeloval tudi pri sestavi Učnih načrtov in iskal skupno s Predavatelji tehnične vzgoje nove
oblike dela. Za strokovno pomoč krožkom LT na šolah pa bo lahko nudil tudi svoje predavatelje.
Da bi bila povezava s podjetji čimboljša in dejavnost LT čimbolj množična, smo se na občnem zboru odločili, naj se v občinski odbor vključijo tudi člani delovnih kolektivov, kjer še nimajo kluba LT. Iz Litostroja sta bila izvoljena v odbor dva člana.
Morda vsi Litostroj čani še ne vedo o dveh dejavnostih LT v našem podjetju:	o Avto-moto
društvu in Radioamaterskem klubu na industrijski šoli. Potrebno pa bi bilo delo le-teh poživiti, saj ima n. pr. Radioamaterski klub na ind. šoli na razpolago že precej materiala. Ko bomo našli še primeren prostor, bo ob pomoči občinskega odbora LT delo mladih radioamaterjev prav gotovo zaživelo.	F. A.
DELAVSKI TURIZEM V LETU 1961
Naš namen — naš okvirni plan: Izleti — Otroške kolonije ob morju — Povečanje števila uporabnikov naših počitniških domov!
Zato Vas vabimo, da štedite!
S 15. januarjem 1961 pristopite k obročnemu plačevanju za stroške oskrbnine. Potrebne izjave za te odtegljaje dobite v Kadrovski službi in pri vseh referentih za oddih, pri sindikalnih podružnicah. .
OBČNI ZBOR POČITNIŠKE SKUPNOSTI SINDIKALNEGA SVETA
ŠIŠKE
Litostroj 25 % nočnin
kučmo, poškodovali kožuh in ga vrjjiti z odra. Dogodek, [ki nedvomno meče čudno luč na srčno kulturo nekaterih staršev, a tudi na obseg avtoritete, ki jo dopuščajo prosvetnim delavcem nekateri šolski ukrepi.
V bodoče bo treba nujno spremeniti sedanji način praznovanja, če nočemo, da zgreši svoj pravi pomen.
Za organiziranje prireditve in podporo gre posebna hvala vsem maloštevilnim članom sindikata, ki so poskrbeli, da je to praznovanje, vsaj pri nas, 'tako lepo uspelo.	F. R.
Pred kratkim je imela Počitniška skupnost Občinskega sindikalnega sveta šiške svoj občni zbor, na katerem so v razpravah in poročilih podali nekaj zanimivih misli in predlogov o prihodnjem delu skupnosti.
PS je imela v letu 1960 v svoji organizaciji 27 članov — podjetij in ustanov. Le-ta so imela za svoje delovne kolektive na razpolago skupno 436 ležišč ali skupaj 44.652 nočnin. Ležišča so bila v glavnem pripravljena v Selcah, kjer so imela podjetja na razpolago po svoji želji oziroma potrebi od najmanj 2 (Elektromehanika, Invalidi) do največ 102 (Litostroj) ležišči. Zal kolektivi dodeljenih zmogljivosti niso izkoristili v celoti (to velja predvsem za predsezonski in posezonski čas), tako da je ostalo neizkoriščenih 25 % nočnin. Glede na vsakoletni porast števila koristnikov počitniških domov ter s tem vzporedno potreb po zmogljivostih zlasti v sezonskem času je PS kupila v Sel-
OBISKI NAŠIH MLADINCEV
V decembru so trije člani našega mladinskega komiteja obiskali tovarno »Djuro Djakovič« v Slavonskem brodu in »Tomos« v Kopru. V razgovorih s tamoš-njimi predstavniki mladinske organizacije so pridobili marsikatero pobudno misel, ki jo bodo lahko s pridom presadili na domača tla.
Miha Trstenjak
Radi uživate alkohol? Preveč kadite? Presenetljivo je, kako vam lahko šport pomaga!
Tovarišice, bi hotele ohraniti lepo zunanjost? Želite, da bi bile bolj privlačne? Vključite se v naše športne panoge.
* * * *
Dolgčas me utruja. Zdravilo: ŠD Litostroj!
dudi di lahka težiš življenje
Avtomobilske zavore so zaškripale. Prepozno! Top udarec — pred kolesa je omahnil človek. Cez nekaj trenutkov je že ležal v mlaki, lastne, tople, presunljivo dišeče krvi.
Nekdo je prisebno zavrtel telefon reševalne postaje. Zatulila je sirena. Že med prevozom v bolnišnico je zdravnik ugotovil, da
bo ponesrečencu potrebna precejšnja količina nove krvi...
Tudi ti lahko rešiš življenje, če boš oddal svojo kri posebni ekipi, ki bo jemala kri v naši občini od 25. januarja do vključno 1. februarja. Zadnji rok je bil 19. januar, vendar sindikalni referenti komisije Skrb za človeka še vedno sprejemajo nove krvodajalce.
cah večjo hišo, ki so jo imenovali »Vila Šiška«, v kateri je 15 sob z 52 ležišči. V Kranjski gori ima PS svoj dom, v katerem je 6 sob z 20 ležišči. V Krilu pri Splitu pa so najeli 11 sob z 28 ležišči. Tako si je pridobila PS za potrebe delavskega turizma že znatne lastne zmogljivosti. Z najemom dodatnih ležišč v Selcah in Krilu pri Splitu ter pri nameravani otvoritvi še novih centrov bo lahko PS razširila svojo dejavnost ter zadovoljila naraščajoče potrebe delavskega turizma.
Med organizacijo in člani je prišlo večkrat do nesporazumov in nejasnosti, zaradi česar se je pokazala potreba po pravilih, ki naj bi urejala medsebojne odnose in dejavnost v organizaciji. Pravila so bila soglasno sprejeta.
Zaradi obilice dela v PS bo razen sedanje stalne administratorke nameščen še tajnik.
Letos namerava PS organizirati tudi piknik-izlete. Poglobiti in razširiti pa namerava zamenjavo sedanjih zmogljivosti med posameznimi PS in podjetji, tako da bo imel vsak član možnost večje izbire kraja za oddih.
Glede finančnega poslovanja je bilo iz blagajniškega poročila razvidno, da je imela PS v letu 1960 34,694.112 din dohodkov ter 34,626.783 dinarjev izdatkov, tako da znaša čisti dohodek 67.329 din. Nadzorni odbor je obširno poročal o pregledu finančnega poslovanja. Predlagal je nekaj izboljšav v okviru materialnega knjigovodstva in predlagal dosedanjemu odboru absolutori j. Izvoljen je bil nov odbor PS, kateremu je dal občni zbor nekaj smernic za bodoče delo.
Zastopnik turističnega društva iz Selc je v svojem pozdravnem nagovoru poudarjal pomembnost delavskega turizma za Selce z gospodarskega vidika ter podčrtal uspehe PS v zadnjih dveh letih. Povedal je, da je bilo še pred nedavnim v vseh Selcah le okoli 300 ležišč, danes pa jih je že 1.300. Selce so postale v sezoni že kar mala Ljubljana. Povedal je, da imajo Selčani zelo radi Slovence, in da vedo povedati starejši domačini, da je billa prva kopalka pri njih Pavla Resman iz Ljubljane. Disku-tanti so naglašali neekonomičnost teženj predvsem malih podjetij, ki investirajo v razna popravila starih zgradb ali v nove gradnje znatna sredstva, pridobljenih zmogljivosti pa niti ne izkoriščajo. Za ta podjetja bi bilo koristno, da še vključijo v PS, saj je le-ta nosilec naprednejše oblike delavskega turizma.
Trenutno je izmed 65 sindikalnih organizacij v podjetjih na področju občine šiška vključenih v PS 28 sindikalnih organizacij oziroma podjetij. Med nevkl j učenimi pa je žal še nekaj organizacij, ki sploh ne skrbe za letovanje svojih članov.
Občni zbor PS Občinskega sindikalnega sveta Šiška je pokazal doslej lep uspeh in se zaključil z zavestjo, da bodo v perspektivi njegovi uspehi še pomembnejši in koristnejši.
Vodilne lopate so odlite iz .jekla, prav tako regulacijske ročice in vežice, ki jih povezujejo z ^gulacijskim obročem. Varnost-1 elementi vodilnika so vežice J5me, ki so globoko zarezane in se prelomijo, če vodilne lopate Zaradi kakršnegakoli vzroka ne Morejo slediti gibanju regulacijskega obroča. Vsaka vežica je opremljena s končnim stikalom, ki v primeru preloma signalizira Napako strojniku.
Turbinski vodilni ležaj je sa-^omazalen z rotirajočim rezervoarjem za olje, tako da za krošnje olja skozi ležaj ni potrebna Mebna črpalka. Servomotorja sta pritrjena na samern^ turbinskem pokrovu, nosilni ležaj pa je js križu generatorja. Tega je dobavila generatorska tvrdka.
Presek turbine dokazuje izredno preprostost konstrukcije! Razločno kaže tudi posebnost, da je ikostor nad gonilnikom razbremenjen enostavno z luknjami skozi gonilnik, torej na način, ki Sj ga Litostroj in z njim še marsikatera turbinska tvrdka dovoli Samo pri najmanjših turbinah. S „ 6m se NOHAB odreka možnosti | Uravnave osnega pritiska in poredno temperature nosilnega ležaja — razumljivo, saj nosilni le-- Saj ni njegova dobava! — Po ^ riUgi strani pa pomaga z vodo. | m pronica skozi gornjo rego, polji kiti stržen vrtinca sredi sesalne
cevi, ki lahko povzroča hude nevšečnosti.
Spiralni okrov je vbetoniran le s spodnje strani, zgornja polovi-
ca je prosta. Na predvodiiniku sloni betonski stožec, ki nosi generator. S tem je povsem jasno nakazana pot, po kateri mora temelj turbine prevzeti težo generatorja in dodatne osne obremenitve, ki jih povzroča turbina. Ta rešitev je pravo nasprotje nepre-
glednosti in negotovosti v pogledu prenosa osnih obremenitev, ki nastopata v primerih povsem zabetoniranih spiral in postavitev betonskih nosilnih konstrukcij za generator na spiralo samo.
Turbino je mogoče montirati in demontirati samo z zgornje strani skozi stator generatorja. Zato je v turbinski jašek samo skromen dohod za strojnika. Dohod je zaprt z vrati, s čimer je turbina zvočno povsem izolirana od ostale strojnice.
Še ena zanimivost: kavitacijski šum v sesalni cevi, na moč podoben udarjanju kamenja na jekleno ploščo, nikogar ne moti. Če ni prizadet izkoristek turbine in če turbinski gonilnik ni poškodovan preko jamčene meje, kavitacija sploh ni kavitacija.	^
VARJENI FRANCISOVI GONILNIKI
Nenehno stremljenje po cenejši proizvodnji in po zboljšanju izkoristka je privedlo švedske izdelovalce vodnih turbin do tega, da so -opustili vlivanje večjih Francisovih gonilnikov v enem kosu in ga nadomestili z varjenjem. Venec, pesto in posamezne lopate odlijejo ločeno, bodisi iz navadnega jekla, bodisi iz nerjavečega in dele nato medsebojno zavarijo.
Posebno zanimiv je postopek z lopatami samimi. Odlijejo jih v ravnih ploščah. Plošče natanko obrežejo po šabloni, vsako lopato nato -obdelajo na kopirnem skobelnem stroju in ji dajo zahtevani profil. Površino grobo pre-brusijo in lopato upognejo v hidravlični stiskalnici. Na upognjeni lopati še obrusijo vstopni in izstopni rob, ki mu pred upog-njenjem še ni bilo mogoče dati dokončne oblike, in obe krajni
ploskvi za stik z vencem oziroma ■pestom pripravijo za varjenje. Tako ima vsaka lopata že pred
sestavo gonilnika svojo natančno in dokončno obliko.
Medtem tudi že prestružijo pesto in venec po notranjih -ploskvah, ki so kasneje v stiku s tekočo vodo in na katere je treba privariti lopate.
Gonilnik nato sestavijo dn g šablonami ter posebnimi -pripravami vsako lopato -pravilno na-meste, tako da koti in izstopne širine ustrezajo zahtevam risbe. Začasni spojitvi vseh sestavnih delov, s pomočjo varjenja sledi dokončna zavaritev spojev. Po varjenju gonilnik razžare, nakar na karuslu prestružijo z zunanje strani pesto in venec na predpisane mere. Sledi še prebrušenje in kontrola zvarov, poliranje lopat in notranjih ploskev pesta in venca ter izdelava vrtin za spoj z gredjo.
Varjenje seveda ni enostavno, zlasti ne, če gre za gonilnik iz nerjavečega jekla in znatne dimenzije, ker spajanih delov ni mogoče dovolj natanko predgreti. Švedske turbinske tvrdke so zato po temeljitih raziskavah v laboratorijih ter po skrbnih posvetih z livarskimi in varilnimi strokovnjaki nekako pred 4 leti razvile in patentirale poseben postopek varjenja Francisovih gonilnikov, ki omogoča izdelavo povsem zdravih in zanesljivih snoiev s (Nadaljevanje prihodnjič)
Leopold Šole |
V noči od 20. na 21. junij se je Švedov polastila lahka mrzlica. Ljubezen do športa, prežeta z nacionalnim ponosom, jim ni dovolila zatisniti očesa. Zatemnili so sicer sobe, toda niso legli k počitku, temveč sedli pred televizijske sprejemnike in opazovali borbo, ki jo je v New Yorku bil za svetovno prvenstvo njihov boksarski šampion Ingemar Jo-hannsson. Ob udarcih, ki jih je dal, se je vzradostila vsa Švedska, ob udarcih, ki jih je prejel, vztrepetala. Črna, orokavičena pest amerikanskega tekmeca ni knokavtirala samo Johannsso-na, temveč moralno tudi milijone njegovih simpatizerjev, tako da je bil 21. junij na Švedskem dan ljudske žalosti. Izgubljeno svetovno prvenstvo je viselo nad ljudmi kot mora.
Johannssonov obraz ni podoben obrazu ostalih Švedov. Človek pogreša na njem duhovitosti in kulture v meri, ki odseva sicer z obrazov. Ne vem, ali mu ni bila naklonjena mati narava, ali je krivo boksanje. Vendar mož je popularen. Njegovo sliko lahko vidiš v vsakem izložbenem oknu. Tu se z mišičasto postavo sklanja prek računskega stroja domačega izdelka in ga priporoča kupcem, češ da na tak stroj tudi sam obračunava dohodke, ki mu jih prinašajo njegovi nastopi. Tam mu mična ma-nekeka zavezuje kravato določene tvrdke, ki ji je Johannsson edinole naklonjen. Brije se samo s takim aparatom, umiva se samo s tem milom, nosi perilo samo te vrste, itd., itd. Skratka, mož je znal dobro izkoristiti svojo priljubljenost in bolj kot z obrazom dokazuje svoje švedsko poreklo z imenom in podjetnostjo. Pravijo, da si je nabral že toliko, da bo lahko do smrti živel v Švici, čeprav ne stopi več v ring.
Umetniški spomeniki pred starinskimi palačami dajejo poseben čar švedskim mestom
POVPREČJE JE 175 CENTIMETROV
Povrh podjetnosti krase Švede še druge vrline. Naj najprej omenim njihovo miroljubnost!
Imajo sicer svojo vojsko in vojno industrijo, toda bojevati se jim ni bilo treba že nad 150 let! Poslednjo vojno so menda vodili leta 1809 proti Napoleonu ... Leta 1814 si je Švedska mirno pridobila Norveško z zamenjavo. Norveški je uspelo doseči svojo ustavo, toda morala je imeti s Švedsko skupnega vladarja v osebi kralja Karla XIII. Po devetdesetih letih so se Švedi in Norvežani močno sprli. Grozila je vojna. Zmagala pa sta razum nad nasilnostjo in miroljubnost nad sovraštvom. Namesto da bi segli po orožju, so se začeli pogajati in se leta 1905 dogovorili, da s personalno unijo prekinejo. Norveška je postala povsem samostojna država. V spomin na ta dogodek lahko vidiš v Karlstadu, glavnem mestu proivnce Varmland, pred poslopjem, kjer so se pogajali, visok kip ženske, ki je pravkar prelomila meč in ki z nogo poti-
v
na Švedsko
ska k tlom spako v vojaški čeladi, predstavljajočo nasilnost vojne. Ta spomenik pokažejo tujcu s ponosom, saj jim je tedaj uspelo prav tisto, po čemer še vedno hrepeni vse razumno človeštvo: da bi vselej zmagala pamet!
Ce Švedi sploh kaj sovražijo, potem sovražijo nasilje. Nasilje naroda nad narodom, človeka nad človekom, človeka nad živaljo. Filmska cenzura je izredno ošiljena proti prizorom nasilja in jih skrbno izreže, preden dovoli predvajati film. Na platnu zato ne vidiš umorov, ropov, napadov, posilstev... Na miroljuben odnos človeka do živali ustrezno odgovarjajo tudi živali same. Vrabec v parku ti pride jest z roke, če mu jo ponudiš.
Švedi kljub miroljubnosti in nevtralnosti ne beže pred dolžnostjo, nevarnostjo in žrtvami, če je treba zaščititi prijatelja ali soseda pred nasiljem. Sef turbinskega izvoza tovarne KMW mi je pripovedoval, da je med zadnjo vojno skrivaj tovoril s konji čez mejo na Norveško hrano, obleko in municijo kot pomoč tamkajšnjemu odporniškemu gibanju. Kolone so se morale gibati samo po gozdovih in se izogibati golih gorskih prelazov, da niso prišle pod ogenj nemških opazovalnih letal. — Ko so nacisti preganjali Žide, kakor tudi med iboji na Danskem in Norveškem, je Švedska sprejela desettisoče beguncev ... Neposredno pred zlomom Nemčije je švedski Rdeči križ privedel na Švedsko vse danske in norveške ujetnike iz koncentracijskih taborišč ... Enote švedske vojske sodelujejo v oboroženih silah Združenih narodov ...
Nadaljnja vrlina Švedov je, da so kljub ponosu, ki je spričo njihove industrije in standarda razumljiv in opravičljiv, do tujca vendarle skrajno prijazni in pozorni. Nimam tu seve v mislih poslovnih razgovorov, ko tudi ošabnež hlini prijaznost do bodočega kupca, temveč mislim na kramljanje ob obedih in na poti, ko se razgovor posploši in ko pripadniki nekaterih drugih industrijsko močnih narodov tako radi prično poudarjati samo svoj vsemogočni »jaz«. Švedi so tudi v takih pogovorih skromni, priznavajo vsakemu svoje in ne kritizirajo. Njihov odnos do tujca sva s kolego spoznala iz pozornosti in gostoljubnosti, ki sva ju bila deležna.
V Karlstadu n. pr. so nas predstavniki tovarne KMW povabili v »Stadthotellet«. Čeprav večerja ni bila službenega značaja, je bila miza vendarle okrašena z jugoslovansko in švedsko zastavico. Če bi nas prišlo kaj več, ne rečem dvakrat, da ne bi razobesili naše zastave kar na hotelu, tako kot je visela angleška v pozdrav skupini turistov iz Anglije. — Švedsko gostoljubnost naj poudarim še z okoliščino, da ne moreš točno razlikovati, ali si službeni ali privatni gost. Povabijo te namreč tudi na svoje domove.
Skromni so tudi v obleki, skromni v obnašanju in vljudni vselej in ob vsaki priložnosti. Na neki postaji so pevke, ki so potovale z vlakom, izkoristile daljši postanek, izstopile in na peronu zapele nekaj pesmi. »Vstopite, prosim! Vlak odhaja. Zaprite vrata!«, je napovedal glas po zvočniku in dostavil: »Srečno pot in iskrena hvala za lepe pesmi!«.
Še posebnost, ki je drugod nisem videl: inženirji nosijo akademske prstane na prstancu desne roke. če je poročen, nosi na istem prstu kar dva. Inženirski se loči od poročnega po nasekani površini.
■ Zanimivo je tudi, da so vsi Švedi približno enako dolgi. Menda bi prav vse lahko razvrstil med 170 in 180 cm. Manjših nisem videl, tudi ne večjih. Niti nisem videl debelih. Vsi so bolj ali manj suhi. Niti moj popotni kolega, ki je zaradi svojih 195 cm vzbujal velikansko pozornost in je gledal na prebivalstvo tako rekoč z viška ter imel sijajen razgled, ni opazil prav nobenega majhnega ali debelega ...
SKRIVNOST VISOKEGA STANDARDA
V	mesto Vaesteraas, kjer je poleg že omenjene tovarne ASEA še nekaj druge industrije in tudi poizkusni atomski reaktor, sva dospela ob najlepšem vremenu, nekako ob 10. uri dopoldne. Na kolodvoru sva še srečala nekoliko ljudi, potem nikogar več. Kot da bi mesto pomorila kuga. Enostavno nikjer nikogar! Nikjer niti kakega postopača, nikjer kavarne, kjer bi sedeli ljudje pri kozarčku in pomenku. Bife, ki ga odkri-jeva, je prav tako obupno prazen. Le sem in tja naju kak drveči avto opozori, da življenje vendarle ni zamrlo. Tudi hotel, v katerem se naseliva in kjer je vse osebje na svojem mestu, dokazuje, da življenje teče svojo pot, svojo švedsko pot: vse mestece namreč dela!
Isto tišino med delovnim časom sva imela priložnost videti po drugih industrijskih mestih. Le upravna središča provinc, tako kot na primer Karlstad in Troll-hattan, so kljub industriji bolj živahna.
Ko sva bila nekaj dni na Švedskem, nama je tamkajšnji standard prenehal biti samo teoretska postavka ali predsodek, s katerim sva dopotovala. Prepričala sva se, da je v resnici visok, čeprav ne povsem po naših pojmih. Nekega sončnega popoldneva se nam je celo prigugal naproti živ dokaz zanj v obliki dodobra okajenega gospoda okrog 50 let. Njegov steklen pogled in škrlatni nos sta ga predstavila kot zapito eksistenco. Začel naju je žicati za denar. — Dogodka bi si ne bil zapomnil, če ne bi bil gospod tako dobro oblečen, da njegova obleka prav nikomur in nikjer ne bi delala sramote...
Ko sva torej spoznala, da je standard v resnici visok, sva prazne ulice in lokale Vaesteraa-sa vzela v križni ogem razpravljanja. Ugotovila sva, da so Švedi uporabili zelo enostavno formulo: delajmo vsi, delajmo čim več, delajmo vestno! Temu navodilu tako ustreza švedski človek s svojo marljivostjo in vestnostjo, da ne veš, ali so taki postali zaradi recepta, ali je recept tak zaradi njih.
Ugotovila sva še, da soodloča pri standardu tudi štednja. Šved se odreka neštetim drobnim užitkom, ki so po našem mnenju nujna sestavina standarda. Ne pozna dnevnih dveh decijev, niti črnih kav in posedanja po kavarnah. Kavarn v našem smislu besede niti ni. če že gre v lokal, potem gre zaradi potrebe, ne zaradi luksuza. V kino ne hodi pogosto, ženo pelje ven na večerjo poredkoma, ker so v hotelih cene tako zasoljene, da bi z zneskom za večerjo v dvoje in za nekaj pijače lahko živela doma teden dni. Šved živi doma, ne na ulicah ali v lokalih, in štedi. Za prišteden denar si mehanizira gospodinjstvo, kupi televizor, avto, hišo ...
Le ob sobotah mu včasih malo spodrsne.
PRESNETE ŽENSKE
Očitali so mi, da sem Španke opisal preveč natanko. To sem napravil namenoma. Opis je pomenil priznanje, priznanje je že pol opravičila za krivdo, da spadam pač med tiste redke potnike, ki v tujini tudi ženske pogledajo. Vem, večina gre neprizadeto mimo njih in jih niti ne opazi...
Na Švedskem zatorej tudi nisem ostal ravnodušen do te vrste opazovanj. Kako bi tudi mogel spregledati velesilo treh milijonov in šest sto petdeset tisoč žensk, kar je približno pol prebivalstva?
V	naprej me je o njih informiral že slučajni sopotnik na vlaku med Hannovrom in Hamburgom. Bil je manjši industrijalec in spadal je med tiste ljudi, ki se vozijo v 1. razredu in s katerimi lahko govoriš o nemškem gospodarskem čudežu ali pa o ženskah. Pravzaprav bolj poslušaš kot govoriš, kajti ti gospodje so v nemščini strašno zgovorni.
Njegovo pripovedovanje o silnem ognju severnih žena ni bilo prepričljivo in dokaz, ki ga je zanj navedel, je bil zgrešen. Priporočil mi je namreč, naj si v Stockholmu vtaknem v žep fran-
coski časopis, se sprehodim po ulicah, pa bom videl, kaj bo. S tem priporočilom se je gospod dotaknil vprašanja, ki me ni zanimalo in ki ne pomeni nič posebno švedskega, saj gredo tudi v Ljubljani muhe na isti muholovec. Gospod je pri tem le skrbno zamolčal, da bi bil uspeh prav nasproten, če bi francoski časopis zamenjal z nemškim ...
Da ne potrošim preveč vrstic, bom odgovoril samo na dve vprašanji. Prvo: Kakšne so Švedinje?
—	Kot -breze. Svetle, sloke in nežne! Malokatera je grda in na splošno so dobro ohranjene. Ko posive in nekoliko odebele, si dajo potemniti lase, tako da so mlajše svetle, starejše Skoraj vse temne.
Trditev o lepoti pridobi na veljavi, če zaupam, da sem se do tega prepričanja dokopal takoj po prihodu in ne morda šele -pred vrnitvijo. Kar zadeva dobro ohranjenost, naj ugotovim, da jo je mogoče opaziti tudi pri moških in da se ji ne čudim, ker je podnebje precej hladno, a hlad k-on-servira. Sicer pa Švede pomilujem. Če imajo te ženske količkaj gospodovalnih teženj — kje jih nimajo? — pikirajo na najbolj šibko točko svojih mož in si jih nežno ovijejo okrog prsta, da možje tega niti ne opazijo. __
Drugo vprašanje: Ali so res tako temperamentne? Odgovor: Ne!
—	Lažna slava ima svoj vzrok v okoliščini, da so možje preveč zaposleni in da se po prihodu domov po vsej verjetnosti ženkam le hvaležno smehljajo za servirane obložene kruhke ...
GORIVO
Zjutraj Švedi srknejo malo mleka in kave in prigriznejo prepečenec s surovim maslom ali sirom. V službo se jim vedno tako zelo mudi, da so jutranjemu obroku pozabili dati svoje posebno ime. Zajtrk imenujejo namreč šele obed v opoldanskem odmoru. Če ne stanujejo v primerni bližini delovnega mesta, ga najraje zaužijejo v »mlečnih barih«, lokalih s samonostrežbo, ki se imenujejo tako očitno -zato, ker v -njih dobiš razen ostalega tudi mleko. Kosijo doma, nekaj ur po končanem delu, ob 6. ali 7. zvečer. Po večerji gredo spat.
Kuhinja je na Švedskem dobra in izdatna. Razlikuje se od naše po težišču v mrzlih jedilih in po manjši uporabi zelenjave in sočivja. — Naj bo zajtrk ali kosilo, oboje pričenja s »smorgaas«, to je s hladnim prigrizkom ali obloženimi kruhki. V slabših lokalih jih servirajo pripravljene, v boljših si jih mora gost pripravljati sam. V ta namen nanosijo na mizo čezmerne količine sirov vseh vrst, od normalnih do tistih z neznosnim smradom, sardin, gnjati, hladnih pečenk, raznih paštet, kisle smetane in salam. Vmes so skromni lističi zelene solate, malo -presneea zelja, -rezi-nice čebule in grmovje sladkega janeža. Prigrizuješ sveže sladko pecivo, prepečenec ali posebne vrste biskvitov, seveda vse obvezno premazano s surovim maslom. Tega krmljenja ne smemo zamenjavati z narezkom, ki je ob svečanejših priložnostih pri nas v navadi -kot hladna -predjed. Po količini in izbiri ga močno prekaša. Tudi po trajanju. Saj se zavleče celo uro ali več. Svoj višek doseže, ko ponudijo slanike na ledu. V primerjavi s tistim, kar poznamo pri nas pod pojmom slanik, ne zaslužijo svojega imena. Zato so pa občutki, ki jih sprožijo na jeziku in v grlu, toliko -bližji sedmim nebesom.
Za tem slede topla jedila, ki se navadno začno s krompirjem. Vsak gost dobi po enega, kuhanega, olupljenega in nesoljenega. Servirajo ga z isto veličastnostjo kot vse ostalo, tako da Kranjca ob pogledu na en sam samcati krompirček, ki je deležen tolikega spoštovanja, sili nevljuden smeh. H -krompirčku še nekoliko prikuhe, potem topel zrezek, pečenka ali riba in obed je pri kraju. Tople jedi so zelo okusne, toda skromne po količini, ker so samo še za zaključek. Kdor spočetka dovolj ne posega po hrani in čaka nanje, ne gre do kraja potolažen od m-ize. Tudi s piko, to je s torto, sadjem, kavo in cigaro se ne more več nasititi.
Zadnjič sem -novsem naključno odkril, da se glede želodčnih ob-j čutkov, spričo vsiljivega okusa sendvičev in hladnih prigrizkov; po slanem janežu, lahko prav poceni in z malo fantazije prestaviš na Švedsko: pojej šest janeževih upognjencev, spij čeznje kozarec piva in počakaj na reakcijo želodca. Natanko tako se ti kolcne na Švedskem ... (Pa brez zamere, prosim!)
SKAAL
Dokaj suho hrano je treba dobro zalivati. Pri skromnejših obedih pomaga -boljšemu drčanju po požiralniku kozarec mleka, ob težjih priložnostih ,pa je gost med kosilom priča -pravi reviji alkoholnih pijač. Navadno se začne z močnim žganjem kot aperitivom, nadaljuje s slabim pivom ob hladnem delu obeda, preide na eno ali dve vrsti vina ob toplih jedeh in konča s konjakom pred kavo. Vse pijače nastopajo v malih koičinah. Zaradi mešanja p® seveda ne zgreše bilja in pozivi 1 gostitelju k pitju so vse bolj pogosti in -prisrčni.	- 1
Gost namreč ne sme piti, ka-
lit 2
darkoli se mu zahoče, temveč mora vselej počakati gostitelja,; ‘ da izgovori nad vse važno bese-j 1 dico »skaal«, -kar pomnei »primH *
te za kozarce!« Pri tem sam dvig-
ne kozarec do višine srednjega gumba na suknjiču, se na sedežu zravna in po vrsti pogleda v oč vse prisotne. Gostje morajo f isto držo in gostitelju vrniti pogled. Šele za tem je dovoljen požirek. Napraviti moraš kravjega če se hočeš nekoliko odžejati p« naših pojmih, kajti obred se takoj za tem nadaljuje s s-pustitvi-jo kozarcev do prvotne višine-obredno držo in ponovnim pogledom v oči. Šele ko so kozarci z o- , pet na mizi, se pogovor nada- le ljuje.	r°
»Skaal« ne zakličejo ob pitjUj v> vode ali mleka, pač pa obvezi*0 ob vseh alkoholnih pijačah, rf st zen pri pivu. S tem postavljal0 ^ svoje pivo na precej nečastn« * mesto, s čimer mu niti ne delaj« ?c velike krivice. — »Skaal« smc le zaklicati samo gostitelj. Šele st' razpoloženje preraste togost pred- So pisanega obnašanja, začno k pit- *e ju vabiti tudi gostje, bodisi vS< Ju-družbo ali drug drugega.
»Skaal« je tradicija, ki jo Švedi skrbno čuvajo in goje. Delnf zaradi spošto-v-anja do preteklost*
ZADOVOLJSTVO IN NE VOLJA j)r.;
KOLESARJA	rUi
Da bi zaradi okajenosti ne bil« ' prometnih nesreč, so za prekrške-Se ki jim botruje alkohol, zelo stroj Sq ge kazni. Neki inženir, s kateri^ttic sem bil skupaj na večerji, se Plio enem konjaku in dveh -kozaroi*Uui vina, ki jih je izpraznil v tekjtič dveh ur, ni upal vrniti domojyir s svojim avtom, temveč ga jpk pustil pred hotelom in se odpe1t)e] ljal domov z avtobusom. Ko se^tai se začudil njegovemu ravnanjUjtas ga je opravičil s pojasnilom, dfač bi mu mesec zapora ne ušlo, čjfež bi mu policija slučajno preiskal*teh kri in našla v njej le sled alk0;typ hola. Primer je po drugi stramje tudi dobra ilustracija za vestno^rn in discipliniranost tamkajšnj-itifo ljudi.	bos
“s Od Rima do Kalkute i n
Vendar ise je stanje v zadnjih letih občutno popravfiilo. Pred štirimi leti so bile še vse ulice polne šotorov iz cunj in kolib iz dračja, v katerih so živeli milijoni beguncev iz Pakistana, imenovani »refudžisti«. Pakistanci so v letih po delitvi indijskega do-miniona na Pakistan in Indijo —-leta 1947 — izgnali vse hindujske bogataše s culo in brez premoženja. Danes so si ti »refudžisti« že postavili svoje nove domove in se spojili z okolico. Samo v bližini ogromne železniške Postaje v Howri še živi nekaj družin refudžistov v slamnatih . kolibah po pločnikih.
Globoko me je presunilo srečanje z gobavci, ki jih je po uli-
ledij, vsi s palicami in vsak s svojim lončkom, namazani po obrazu in prsih z raznimi barvami, med katerimi prevladujeta rdeča in rumena; podobni so svetim možem, imenovanim »sadu-ji«. Beračice z drobnimi obrazi, visečimi prsi, škrbastimi usti, svetlordečim jezikom in dlesnimi, ker venomer žvečijo betel. Vse to ti daje videz pravega Dantejevega pekla.
Tempelj Kive je posvečen moškemu organu. Izročilo pravi, da je Kiva prešuštvoval z boginjo Sivo. Veliko božanstvo Jain je to razkril, razsekal je Kivo na kosce in jih zmetal na zemljo. Njegov ud je padel na kraj v Kalkuti, kjer so postavili tempelj. Za ob-
Krave in ljudje počivajo po pločnikih
cah mnogo. Sodijo, da jih je na Področju Kalkute nad 50.000. Prosjačijo povsem nagi in namazani s sivim pepelom, pri čemer raz-„ kazujejo svoje odmrle in pohab-a Ijene ude. Tisti, ki ima zdrave rj hoge, vleče za seboj v lesenem
-	taboju na vegastih kolesih tova-tiša-sotrpina, ki mu noge že od-
-	Utirajo. Pravijo, da so ustanovili t zanje taborišča, a življenje je tam J tako težko, da rajši pobegnejo v i- Ulesta. Kako je z infekcijsko plat-> io te bolezni, mi ni znano; iz pre-
vidnosti sem se jim povsod skrb-Uo izogibal.
Ogledal sem si vse znamenitosti Kalkute. Teh pa ni toliko, kajti Kalkuta nima tako starih spo-)- Uienikov, kakor so v drugih in-)' dijskih mestih. Kalkuta je pristaniško mesto, čeprav ne leži ob °bali. Ogromna reka Howrah je , Plovna v vsej svoji dolžini in celo i' Plima deluje na kalkutsko pristanišče tako močno, da se morje dvigne do dveh metrov. Voda je yčasih sladka, včasih slana, kar l'j ie odvisno od stanja morja ter fečnega pritoka. Kalkuta je razvito industrijsko mesto s tovarnami tekstilne in strojne industrije, ladjedelnicami, železniškima delavnicami, skladišči in ma-'0 industrijo. Celotno kalkutsko jo Področje je polno težke industriji ie, ki se steka vsa v glavno me-co sto. Naštel bi le nekaj glavnih
Podjetij:	jeklarne in valjarne
Tata v Jamshedpuru, nove jeklarne, ki so še vedno v gradnji, v Durgapuru in Rourkeli, veliki hidniki železne rude in kvalitetnega premoga, koksarne v Durih -špuru. Vse to tvori ogromen in ‘Zredno bogat bazen, ki ga po ' Pravici imenujejo indijsko Po-fUrje.
® Videl sem majhne templje, ki c $e skrivajo med hišami; okrašeni So z raznobarvnimi steklenimi 1,1j Mozaiki, ki se prekrasno leskeče-P,.Jo v soncu, in s cvetličnimi la-'stSimami za marmornimi ograjami; 15j’Videl sem japonski vrt z lotosovimi cveti na malih jezerih, obokal sem v predmestju tudi tem-Pel j Kive, ki je napravil name 5r‘iParavnost pošasten vtis. Okoli Pas se je zgrnilo na stotine beračev. Celo policaji so beračili. ? "ežko je gledati neprediren zid a';Jch beračev, ki so kot izrezani tvkpeči Pugačovi, bradati, črni, s ^.Sijočimi očmi in belimi zobmi, s ^/'rno nagubano kožo po prsih, z l1 grobnimi udi, mršavi do kosti, P°si in samo s krpo blaga okoli
zidjem je dvorišče, kjer so pred prihodom Angležev kot kolonialistov na tnalu sredi tlakovanega preddverja žrtvovali Kivi vsak dan po dva človeka. Angleži so to prepovedali in danes zakoljejo tam dva kozlička, jima odsekajo noge in parklje ter na ognjišču evro, pri čemer še povsod širi zoprn dim. Ostalo meso razsekajo in ga dele beračem, ki sede v vrsti ob zidu s svojimi lončki med koleni. Vmes vidiš starke s skoraj golimi glavami, ker so jim vsi lasje že izpadli. Tempelj je zidan z oboki, skozi katere je dohod v notranjost, kjer stoji meter visok moški ud iz marmorja, ki se ga ljudje dotikajo in v premišljevanju stoje pred njim sklonjenih glav. Pod oboki pa so raztreseni mali udi, pred katerimi stoje dekleta in prosijo bogove za najrazličnejše usluge: za usli-šanje v ljubezni ali za plodnost, ali pa da bi bilo konec njihovih preštevilnih porodov. Mladeniči se v globoki pobožnosti dotikajo s čelom zidu templja. Po tleh teče kri kozličev, ki jo splakujejo svečeniki. Pobegnil sem od tam in komaj čakal, da je avto zavozil iz preobljudenih predmestnih ulic, polnih krav in slame, na široko avenijo med prostranimi parki pred Wellingtonovim memorialom, kjer igrajo kriket, jo-ckeji pa vodijo konje v pripravah za jesenske dirke. Za vsakim konjem stopata po dva strežaja, konj pa je zavit v kamelje prekrivalo, vtem ko so noge visoko povite z belimi povoji. To je slika odličnosti in obilja.
Nikjer nisem čutil pritiska prisotnosti milijonskih množic tako moreče kot tu v Kalkuti. Težko sem dihal in komaj čakal, da zapustim to nesrečno mesto. Bilo je oblačno in vroče, a zrak je bil vlažen in težak. Zjutraj je strašno zaudarjalo iz ozkih ulic, kjer so hiše brez stranišč. Ljudje kar zunaj opravljajo potrebo, a množica psov poskrbi za vse ostalo. Na drugi strani pa je v mestu polno bogatašev, ki žive veselo in brezskrbno, kajti v Kalkuti ni prohibicije. Zato je dovolj lokalov, nizajo se drug zraven drugega; bari, restorani, slaščičarne. Po mirnem življenju v Delhiju sem se kar čudil. V Delhiju so se ljudje v lokalih samo šepetaj e pogovarjali med seboj. Tu pa je bilo v »Foibusu« ali »Mokambu« vse narobe, ko smo skušali vstopiti: povsod vse zasedeno, kon-
feti so leteli po zraku, vse je plesalo in pevca so po petju kar nosili po dvorani. Ljudje so se ogovarjali vsevprek in na ves glas.
Po demonstracijah je začelo deževati in to zdržema kar več dni in tako močno kot iz škafa. Znanec, ki bi moral priti z avtom pome zvečer, je telefoniral, da ne more iz garaže, ker je na cesti pol metra vode, ki je zalila tudi njegov negovani vrtič. Ko sem se pripeljal zvečer s taksijem do hotela, sem stopil do kolen v lužo in prišel v hali kot polit pes. A deževati ni nehalo. Ko sem se odpeljal na letališče, smo se vozili skozi predmestja, kjer je bilo vse pod vodo. Avtobus si je komaj utiral pot skozi vodo, rikše so bile do sedeža zalite, skozi dno avtobusa je začela vstopati voda. Nagi otroci zunaj pa so vriskali in navdušeno prepel j avali svoje ladje po jezerih med ograjami.
NA GRADBIŠČU HIDROGENIRALE KOVNA
Vožnja z železnico je vse prej kot prijetna. Nehote pomisliš na čase, ko še ni bilo modernega letala, na čase, ko so angleški uradniki in vojaki potovali po železnici brez udobja in brez kli-matičnih aparatov, ko so trajala potovanja v največji vročini tudi po več dni. Vagoni se dele na štiri razrede: prvi, drugi, tretji in tako imenovani prvi AC, air-conditionirani, s klimatičnimi napravami. V tretjem razredu so samo klopi, v drugem so pogradi prevlečeni s polivinilom, vendar so preozki in prekratki, da ibi lahko udobno spal. V prvem razredu so oddelki z ležišči, kjer so pogradi dovolj veliki. Vendar moraš nositi posteljno perilo s Seboj v ovoju iz šotorskega platna, kar imenujejo »bedding«. Raz vi ješ ga na ležišču: na razpolago imaš blazino in odejo. Vagoni so razdeljeni v oddelke s prečnimi stenami, tako da je vstop neposredno od zunaj. Oddelki imajo po štiri ali šest postelj. Edino v AC vagonih je vzdolž kupejev hodnik, kakor pri nas. Ta vagon je popolnoma zaprt in je podoben frižiderju na kolesih; hlajen je z agregatom, okna so zatesnjena. V teh vagonih pripravi postelje v kupeju postrežnik in ni treba vlačiti s seboj nadležni bedding. Podnevi potisnejo postelje v steno. Voznina v AC je enaka cenam letalskih kart. V ostalih razredih se okna odpirajo: za hlad skrbi samo fen na stropu. V vročini je neznosno, ker je vagon ves čas izpostavljen soncu, a po postajah se dviga prah, ki leze v oči in pljuča. Vožnja je zelo počasna, kakih 60 km na uro, razen v bombajskem področju, kjer je električna vleka in dosežejo tudi hitrosti do 100 km na uro.
Železniška mreža je za naše pojme zelo redka. Severne železnice imajo širok kolosek, medtem ko so vse južne železnice na ozkem koloseku in se vlak na njem z e Jo počasi premika. (Če (hočeš priti do oddaljenih naselij, ki so po več sto kilometrov od železnic, se je treba posluževati avtobusov ST (State Transport), državnih prevoznih sredstev, ki so izredno poceni. Evropec mora najeti taksi, ki je seveda zelo drag.
Na poti v Koyno, ki leži južno od Bombaya v hribovju, sem se pripeljal proti večeru najprej v Poono, kjer je bilo treba presesti na ozkotirno južno železnico. Na razpolago sem imel še pol noči. Z indijskim kolegom sva si šla ogledat mesto, ki je precej veliko in čisto. Poona leži visoko na gorski planoti ;in ima zdlo ugodno klimo. Sem se selijo Bom-bayčani v času vročine, a 'bogatejši se od tu vozijo celo vsak dan iz svojih vil v službo v Bombay, ki leži kakih 200 km proti zahodu. Železnica do tja je elektrificirana in speljana zelo drzno skozi neštete predore.
Nisva najela taksija temveč konjička z rikšo na dveh kolesih, ki je poskakovala po neravnem tlaku v taktu s konjičkovim pe-ketanjem. Mestne ulice so bile polne ljudi, trgovine razsvetljene, v vilah sredi vrtov so sedele dru- * žine in letoviščarji pri večerji.
Po dolgem trudu sva poiskala lepo restavracijo in si privoščila dobro narejeno tanduri-piško.
Opolnoči sva se vkrcala na Bangalore Expres. V vlaku nisem mogel spati. Bal sem se, da bova zgrešila majhno postajo Karati. V kupeju je bilo zatohlo. Bili so sami mladi ljudje. Eden je či-tal nemško knjigo »Metallkunde«. Bil je kemični inženir, ki se je vračal iz Amerike, kjer je preživel pet let in se tudi oženil. Peljal se je v novo službo v neko kemično tovarno blizu Bangalora. »Da, bilo mi je dobro,« je odgovoril. »Toda bil sem tujec. Moje naravno mesto je tu. Saj ste videli, kakšno ogromno delo se tu opravlja.«
Mesec je svetil tako jasno, da se je pokrajina videla kot podnevi. Spotoma sem zagledal na ravnini na dolgo raztegnjeno množico ljudi, oblečenih v belo, ki so se pomikali ob progi. In v daljavi zopet dolgo vrsto množice, ki se je neslišno premikala po ravnini kot mravlje. Bilo jih ni konca. V mesečini je to vplivalo pošastno, saj jih je bilo na stotisoče. Najbrže so v hladu šli na kak semenj ali svečanost v oddaljeno mesto.
Zjutraj ob treh sva obstala na temnem peronu majhne postaje Karad. Elektrike ni bilo, samo petrolejka je osvetljevala po tleh ležeče potnike. Rekli so nama, da je Karad znan po roparjih in da ne smeva s postaje pred jutrom. Dremala sva na klopi v čakalnici, medtem ko so okoli naju cvilile opice. Zjutraj sva se pogodila s taksistom, kajti po Pophalija v Koyni je bilo še 90 km. Cesta je bila asfaltirana. Vodila je ob -reki Koyni in ko je posijalo sonce, smo, bili že med gorami. V daljavi smo videli mesto, kjer grade Italijani jez za zbirno jezero, dolgo 30 km. A mi smo morali čez prelaz na drugo stran pogorja proti morju, kjer gradijo hidro-centralo. Svet je bil vedno bolj divji in slikovit. Na vrhu prelaza (1200 m) so se dvigale okoli nas divje stene, brez grmovja, vendar poraščene z mahom, tako da je bilo vse zeleno. Izstopili smo in občudovali razgled pod nami. Po stenah so se v soncu svetili nešteti slapovi, kajti v tej dobi so vsak dan močne nevihte. V daljavi so se svetile reke in jezera. Kasneje so nam povedali, da na tem mestu mnogokrat vidijo iz avtobusa tigre in leve, ki so do-
ma prav okoli Koyne, enem izmed redkih krajev v Aziji, kjer žive te zveri.
Pophali, mesto graditeljev hi-drocentrale, je zrasel v bližini majhne vasice. Po pobočju nad reko se vrste bungalovi iz rdečega kamna, v katerih žive inženirji in tehniki, vodilno osebje gradnje. Više ob reki žive delavci v barakah in kolibah iz valovite pločevine. Ker se montaža strojne opreme še ni začela, sem bil edini Evropec v restavraciji tik bungalova, ki je bil dodeljen našemu montažnemu vodstvu. Soba
je -bila pusta, tla kamnita, od pohištva je samevala samo postelja z mrežo proti moskitom, pa še stol z mizo. Na oknih ni bilo stekel, marveč samo jeklena mreža in polkna iz desk. Ponoči se ni dalo spati, ker je bilo strašno vroče in vlažno. Vode v tušu ni bilo, tako da se ni bilo mogoče umiti in osvežiti. To je najhujše, kar te more doleteti. Huje od žeje. Voda je pritekla iz pipe samo po pol ure na dan, vendar zelo različno. Pipe sem imel odprte, in ko se je začul šum vode, sem drvel pod tuš. Hrana je bila indijska, vendar dobra, čeprav enolična. Kuharja nista razumela niti besedice angleško, a kuhati sta znala samo štiri jedi, ki so se izmenoma ponavljale. Prav snažno ni bilo. Naš strežaj Kameli, ki , je čuval hišo, je bil najbolj leno bitje na svetu. Ničesar ni očistil, a najraje je pobegnil s ključem vred, tako. da smo sedeli premočeni do večera na stopnicah pred bajto, dokler se ni vrnil z bazarja, kjer so prodajali vse mogoče, od škafov in rut do petrolejke, vendar nič uporabnega za pod zob. Življenje tu je moralo biti trdo. V takem okolju je nujno, da imaš nekoliko žganja, a kakor nalašč je bila tu najstrožja prohibicija — »most dry area«, kakor temu pravijo.
Centrala Koyna je vsa -pod zemljo: strojnica, tlačni cevovodi, odtok in zgornji zasuni so vsekani v skalo. Od naselja do centrale je 5 km. Do zgornjega zaslonskega tunela pod vrhom gora je bilo treba z jeepon premagati strme serpentine, vsekane v skalnate stene. Delo pod zemljo, je bilo naporno in nevarno, zlasti v 200 m dolgi podzemeljski dvorani strojnice, kjer so razstreljevali in delali v prahu in vodi. Če si hotel v strojnico, se je bilo treba z jeepom peljati kak kilometer po dohodnem tunelu, kjer je bila včasih voda do kolen. Zunaj sem bil poten do kože, pod zemljo pa me je prepihal mrzel prepih in v dveh dneh sem imel vročino.
Pred leti je bila tu še džungla. Prve delavske skupine, ki so pričele tu z delom na dohodnih cestah, so bile oborožene proti divjim zverem. Kljub temu imajo tigri mnogo žrtev na vesti. Sedaj so se umaknili v gore zaradi miniranja, a še včeraj so opazovali leva na drugi strani doline na travnem pobočju. Lev je nevar-nješi, so mi rekli, ker človeka požre, dočim ga tiger samo raz-trže. Lepa tolažba! Zame je to seveda isto ...
Moj indijski kolega ni razumel tukajšnjih domačinov. Govoril je sindi in hindi, tu so pa razumeli samo gudžerati in maharasta. Indijci se med seboj sploh ne razumejo, ker so si jeziki povečini povsem različni, zlasti med jugom in severom. Pomagajo si z angleščino. Sicer so hoteli vpeljati hindi kot državni jezik, vendar je bilo celo nekaj krvavih demonstracij proti temu in vlada je nato sklenila, da ostane zaenkrat angleščina državni jezik. Tako še vedno izhaja večina uradnih ,odredb in dnevnikov v angleščini.
Pri sestavljanju delovne grupe, ki bo montirala naše žerjave, sem prišel prvič v neposreden stik z indijskimi delavci. Med njimi so bili nekvalificirani z bližnjih vasi, nekakšni težaki, poleg njih pa monterji, strojni in električni. Visokokvalificiran delavec je bil en sam: mlad, suh dečko, dober varilec in monter. Govoril je angleško in je bil zelo okreten. Bil je nekak preddelavec, ki je lahko posredoval naročila tovarišem. Varil je zelo dobro in bil spreten tudi pri drugih opravilih. Imel je mesečno plačo 225 Rs, medtem ko so imeli ostali dnevno plačo: monterji 3,5 do 4,5 Rs dnevno, a težaki 2 do 2,5 Rs na dan. Stanovali so v šotoru na pobočju nad centralo, enako oddaljeni od zgornjega in spodnjega delovnega mesta, med katerima je višinska razlika kakih 600 m. Ker je zelo deževalo, so bili vsako jutro premočeni do kože. Njihove stvari jim je varoval mlad čuvaj, ki jim je tudi kuhal in pral. Delali so od sedme zjutraj do petih zvečer. Med delom so kosili v kantini, kjer ,so dobili za pol rupije ko-štruna v omaki in čapatije, vendar je bil obrok zelo majhen.
Ljubosumni fant
M / ■	MB^rg	_ '	Pred dobrim letom smo ob ja- noče sodelovati v igri zaradi lju-
“ * *■	^	vili tudi šalo, da je glavna igral- bosumnega fanta — ker fanta
ker fanta
Vestni vratar
S praznovanja dedka Mraza
j 4
V	lanski novoletni številki smo objavili na predzadnji strani pantomimo, ki med drugim prinaša tudi odgovore na nekatera aktualna lito stroj sija vprašanja. Na vprašanje, kaj predlagate odvečnim tovarišem v administraciji in proizvodnji, ki se izmikajo svojim dolžnostim —• je pantomimik nakazal takšno rešitev: kovček v roke in slovo od tovarne skozi široko odprt izhod, kjer navadno vozijo avtomobili.
Že naslednji dan po izidu lista smo dobili obisk vodje vratarske službe:
»Spet ste ga polomili!« je dejal. »Ali ne veste, da bi moral tovariš s kovčkom na sliki po predpisih iz tovarne po koridorju za pešce, da bi moral pritisniti na kontrolni zvonec in da bi mu moral vratar pregledati tudi kovček?! Kdo ve, kaj nosi iz tovarne?! Vi ste ga pa naslikali, da odhaja po avtomobilski cesti pod odprto zapornico — to je vendar proti vsem predpisom!«
V	uredništvu .smo se najprej globoko zamislili spričo tolikšne tankovestnosti vodje vratarske službe, ki se bori za dosledno izvajanje predpisov, vendar smo potem skupaj ugotovili, da ga le nismo tako polomili, kot je bilo videti prvi hip. Sodeč po razpravah na centralnem delavskem svetu in v delavskih svetih ekonomskih enot bi bil namreč ozek prehod ob vratarnici — preozek za vse, na katere se nanaša pantomima!
ka v igri »Peggy, srček moj« — ki so jo igrali naši mladinci — odpovedala sodelovanje z utemeljitvijo. da ji njen fant zaradi ljubosumnosti ne dovoli nastopiti v igri.
Že naslednji dan so se oglasile v uredništvu štiri matere, ki so izjavile, da ni res, da njihova hči
Snežinka,
zvečer povabim na randi
Kruh, vino in...
V eni izmed številk našega časopisa smo lami objavili prispevek z naslovom: »Vino, kruh in ...« V njem smo hoteli pokazati, koliko teh dobrin porabimo v naši menzi in bifejih. Že v naslovu je bila šaljivo ponazorjena vsebina članka; med drugim je bila v njem narisana velika pletenka, na njej pa je pisalo: »Vino-šmarnica.« Na članek smo prejeli precej protestov. Med drugi-
mi je protestiral tudi eden izmed članov našega kolektiva, ki ga krasi z vijolicami obarvan nos. Takole se je razburil:
»Kako ste mogli objaviti tako neumnost, da točijo v naši menzi šmarnico. Kje nbki! Kot stalen
obiskovalec lahko trdim, da je
Objokani telefon
»Dring . . . dring . . . dring . . .«
V sobi je rezko zazvonil telefon.
»Halo — — — želite — — — »O,
ljubica —------rokavička moja--------
kako si spala —------se ti je kaj sa-
njalo o meni?« »Oh, zlati, saj veš — — — moj golobček, oh — — —«
Takole je začelo, preden se je zgodilo tisto skrivnostno, česar nisem razumel in česar se spominjam z mešanimi občutki. S svojo ljubico sva po telefonu povsem normalno izmenjavala svoje občutke kot vsako jutro in po polurnem razgovoru sva izčrpala ljubavni besedni zaklad in imela potem moči, da sva pregarala službeno dopoldne. Vse dotlej sva si telefonirala kot vsi normalni ljudje, uporabljala telefon kot nekaj povsem
samo ob sebi umevnega------------kot
na primer kolo ali vodovodno pipo.
»Mmm, zlati, še zdaj medlim, če pomislim, kako sl me sinoči polju...«
»TK . . . TK« telefonska zveza je bila prekinjena. »Za vraga« — — — sem se razjezil... »Sredi najlepšega, pa ti crkne.«
Zavrtel sem Mojčino števlko.
5 . . 2 . . 4 . . 0 . . 8.
. V sredino številčnice se je zdajci zarezala črta. Skrivenčila se je in se pričela širiti. Ko je nastala luknja, velika kot dinarski novec, da sem lahko pogledal v telefonovo električno drobovje, sem zaslišal iz njegove notranjosti jezen glas.
»Sram te bodi, da take kvasiš po mojih žicah, ne prenesem takih bedastih razgovorov. Če že take govoriš, nikoli ne znaš biti kratek. AH si že pomislil, da s svojim vezanjem otrobov obremenjuješ druge telefone? In tvoj« kultura? Ne pomnim, da bi se kdaj po telefonu predstavil. Če si koga poklical napačno, se nikoli nisi oprostil. Spomni se, kolikokrat si že nahrulil telefonistko, če nisi dobil zveze in kolikokrat si že klel med moja rebra.«
Ko je za trenutek premolknil, je nadaljeval:
»In ko bi bilo le to! Stresaš me kot nebodigatreba in pij uješ vame, kot da ti ne bi vedno pokorno služil.« Premagala so ga čustva. Vdolbinice na številčnici so se najprej orosile, potem pa so se mu po črnem bakelitu ulile za lešnik debele solze.
ni nad našo menzo! Vzemimo samo hrano, ki je zelo okusna in hkrati poceni, vino pa sploh; saj točijo vedno samo prvovrstna vina, kot na primer rizling ...«
»Pa vas nikoli ne 'boli glava po njem?« ga je vprašal glavni urednik časopisa.
»Nikoli!« je odločno zanikal ljubitelj žlahtne kapljice. »Ampak mojo ženo pa večkrat boli glava zaradi tega ...«
Črni podnajemnik v Iitostrojskih stanovanjih
nič
Tuuuuuuuuuu.
Ponovno sem zavrtel števlko ... In spet nič.
Resnično sem se razjezil, z vso silo sem vrgel slušalko na vilice, da je zašklepetalo po vseh bakelitnih kosteh službenega telefona. Usta so mi gorela od ljubezni — mahoma pa taka brutalna prekinitev. Čedalje bolj sem se jezil. Zgrabil sem telefon in pričel z njim razbijati po mizi.
Zdajci pa se je zgodilo tisto strašno. Z vilic se je dvignila telefonska slušalka, za trenutek zanihala v zraku, potlej pa ml je trdo priselila zaušnico. Izbuljil sem oči. Sam sebi nisem mogel verjeti. Potlej sem dobil še eno in nato še eno. Zgrabil sem slušalko in jo potisnil na vilice.
»Za olikanega človeka se šteješ, nimaš pa niti trohice telefonske kulture.«
»Dring . . . dring« . . . Telefon je obmolknil. S tresočo roko sem dvignil slušalko.
»Tukaj Janez Tome . .. Želite, prosim? ... Da . . . da . . ., vse bom uredil. Bodite še tako ljubeznivi in zavrtite telefon 40-211 . . . najlepša hvala.«
Mirno sem položil telefonsko slušalko na vilice in še vedno začudeno strmel v 'telefon. Niti sledu ni bilo več o ustni odprtini, samo debele solzne kaplje so se še lesketale na črnem bakelitu, pa še te so se kmalu posušile.	P. L.
POSETNICI
n. jurvož - dovje
JAKU M. PESAR SOSTRO
POK.
V gornjih posetnicah se skrivata: poklic in eden izmed naših oddelkov.
sploh nima, temveč zato, ker je doma ne pustijo hoditi naokrog ob večernih urah.
Malce čudna reč, kajne? Glavna vloga je namreč samo ena — štiri dekleta pa so trdila doma, da morajo hoditi na vaje. Stvar, ^ ki da precej misliti...
Dve izmed naših telefonistk, ki upravljata telefon in teleprintersko postajo in nas povezujeta s svetom in med seboj
Pravilne odgovore obeh posetnic bomo Izžrebali in nagradili s 1000 dinarji. Odgovore s polnim naslovom vrzite v nabiralnike najkasneje do 5. februarja. Imena izžrebanih reševalcev bomo objavili v naslednji številki.
P
»Kakšen naziv imate?« i! »O, za vraga, to sem pa pozabil«si
Po naših obratih krožijo komisije za analitsko oceno delovnih mest in ugotove marsikaj, kar marsikomu ni všeč
TEHNIKA
Časopis »TEHNIKA« organ Zveze inženirjev
in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu
O bs e g a :
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih
in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata
21 X 29 cm
Letna naročnina 12.000 din Posamezna številka 1.250 din
i:
1
Naročila pošiljajte na naslov: H DIREKCIJA ZA IZDAVAČKČ J DELATNOST »TEHNIKA«, s Beograd, Kneza Miloša 7/II, 'k
telefon 30-106, 30-057 in 30-024
J

H e
STROJNIŠKI VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inže-
nirjev in Slovenije
tehnikov LR
N
Prinaša aktualne članke iz ' strojništva,	L
pregled domače in tuje ^
strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn j j; strojne industrije
Izhaja dvomesečno v nakladi,
3000 izvodov
k
Uredništvo in uprava: LJUBLJANA, Aškerčeva ulica 16
Janez, komisija za analitsko oceno delovnih mest prihaja... brž teci vprašat Franceljna, kako se imenuje njegovo delovno mesto!
Časopis »Litostroj« izhaja mesec no (s posebnimi prilogami) v n* kladi 4.500 izvodov — Ureja uredniški odbor — Odgovori* jr urednik Peter Likar — Telef<r' uredništva 33-511, interno: glavi urednik 343, odgovorni urednL 458 — Cena posamezni števili' v prodaji 10 din — Poštnina pl* čana v gotovini — Rokopisov f vračamo — Tiska tiskarna C^jG »Primorski tisk« v Kopru