gpedlitone In abbonamento postale Prezzo - Cena Ur 0.40 SteT. 101. LsklloCos pooblaičenka u ojl»l«TiiiJe Italijanskega In tajegs Uvora: Uniona Pubbhate Italiana (L A. Milano. F Ljubljani, v torek, 5. maja 1042-XX Leto VII. | Uredotltvo li iptatu kopitarjev« t, C|nbl)ana | Coneeialonarla Mchutra pn* Ul pnbBMeifl 91 proteomu ttallan* | Redazione. Amminlatraslone: lopltat)eri k, Lnbiana. | ed oaterai Uniona fnbblieit* lUltann Si A. Hilanfc II bollettino No. 702: Sensibili perdite inglesi sul fronte cirenaico II Quartiere Generale delle Forze armate eomunica: Nostre formazioni aeree, mitragliando at-tendamenti ecolonne di automezzi, hanno in-flitto al nemico perdite sensibili, vasti ed in-tensi incendi si sono divulgati nelle retrovie nvversarie. In altri settori del fronte cirenaico, l’arti-glieria ha disperso nuclei che tentavano di av-vicinarsi alle nostre posizioni. L*aviazione dell’Asse e stata attiva nel cielo di Malta, ripetutamente inquadrando gli obiettivi bellici delHsola. Un nostro sommergibile non i rientrato alla Jjase. Le famiglie sono gia state avvertite. Nel Mediterraneo c fallito un attaco di velivoli inglesi contro un convoglio che, senza alcun danno, ha proseguito la rotta ed e giunto a destinazione. Vojno poročilo št. 702: Znatne angleške izgube ■ ■ V | ■ »«w na cirenajskem bojišču Naši letalski oddelki so pri obstreljevanju šotorišč in avtomobilskih kolon s strojnicami zadali sovražniku znatne izgube, obsežni in hudi požari pa so se razširili na nasprotnikovo zaledje. , Na drugih predelih cirenajškega bojišča je topništvo razprševalo skupine, ki so se skušale približati našim postojankam. Letalstvo osi je bilo delovno nad Malto m je ponovno zajelo vojne cilje na otoku. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Rodbine so bile že obveščene. Na Sredozemskem morju je spodletel napad angleških letal na ladijsko spremljavo, ki je brez sleherne škode nadaljevala pot ter dospela na določeno mesto. Važni sklepi na zadnji seji vlade v Rimu Rim, 4. maja. s. Pod Ducejevim predsedstvom ee je včeraj ob 10 sešel v Beneški palači ministrski svet in sprejel vrsto važnih ukrepov in zakonskih načrtov, in sicer: Zakonski načrt o zapori nad izrednimi vojnimi dobički. Razlika med dovoljenim in celotnim dobičkom, ki ga raznim podjetjem prinašajo vojne potrebe, je postavljena pod zaporo in jo je treba naložiti v posebne državne obveznice, ki jih bo mogoče vnovčiti šele po vojni Po doseženi zmagi bodo ti zneski uporabljeni za obnovitvena dela in za nabavo zalog. Zakonski načrt o izboljšanju vojnih pokojnin staršem in svojcem padlih. Novi ukrepi veljajo tudi za padle v fašistovski revoluciji in za civiliste, ki bi izgubili življenje zaradi vojske. Zakonski ukrep o posebni dokladi na čisto celotno vrednost dediščin. Doklada raste postopno od enega do desetih odstotkov. Dediščine v vrednosti pod 50.000 lir in dediščine številnih rodbin bodo lahko izvzete od tega davka. Zakonski načrt o ustanovitvi zavoda za zbiranje in uporabo ostankov, važnih za narodno gospodarstvo. Zakonski ukrep, ki prepoveduje povišanje najemnin zaradi tega, ker so po starih stavbah naredili protiletalska zavetišča. Zakonski ukrep o novi ureditvi obveznega Invalidnega ter starostnega zavarovanja za državne nameščence. Zakonski ukrep o ureditvi zbora prostovoljnih bolniških strežnic italijanskega Rdečega križa. Zakonski načrt, ki pri disciplinskih sodiščih za mornariške častnike odpravlja razliko med člani bojujočih in nebojujočih se skupin. Zakonski načrt, po katerem se razpisov za sprejem v letalsko akademijo lahko udeležujejo tudi tisti, ki še nimajo določenih učnih izpitov končanih. Zakonski načrt o podržavi jen ju vseučilišča v Ferrari in o ustanovitvi oddelka za pomorske in mehaniške inženirje pri vseučilišču v Triesteju. Zakonski načrt o ustanovitvi nadzorništev nad šolami v Splitu in Kotorju, o upravi kmetijskih šol v Dalmaciji in na ozemlju, priključenem pokrajini Fiume. Zakonski načrt, da se kreditnemu zavodu za javna dela dovoli financiranje zidave ljudskih bivališč. Zakonski načrt za začasno pomnožitov cestne milice. Zakonski načrt o plačevanju posadk, zajetih ali izgubljenih ali v tuja pristanišča in v italijansko vzhodno Afriko zateklih se ladij. Ukrep o obveznem podaljšanju delovnega časa ▼ poštnih in brzojavnih uradih in o novi ureditvi pokojninskega zavarovanja za poštno, brzojavno ter telefonsko osebje. Ukrep o posebnih pooblastilih za prefekte, da urede ter izboljšajo uporabo avtomobilskih vozil za prevoz stvari, ki so v zvezi z višjimi zahtevami in potrebami vojne industrije, prehrane ter z bistvenimi potrebami civilnega življenja. Ukrep se nanaša na razdeljevanje tekočega goriva in na ureditev cen za te prevoze enotno za vso državo. Nemško vojno poročilo Obsežni in uspešni pomorski spopadi v Severnem ledenem morju Hitlerjev glavni stan, 5. maja. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je včeraj objavilo naslednje vojno poročilo: Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so naše čete na nekem kraju uspešno napadle. Na Potek bojev v Birmi in na Filipinih Japonski oddelki so dosegli mejo med Birmo in čangkajškovo Kitajsko Bangkok, 5. maja. s. Novice iz Čungkinga pravijo, da so se začeli srditi boji med kitajskimi umikajočimi se oddelki ter napredujoo-mi japonskimi četami v kraju, ki leži 100 km severno od križišča Lashia. Japonski oddelki so po teh poročilih dosegli Kongou, ki lezi na meji med Kitajsko in Birmo. Tokio, 5. maja. s. List »Asahi« poroča iz Kantona, da je bil dosedanji poveljnik kitajskih čet v Birmi odstavljen zaradi zadnjih porazov. Po istem poročilu je bil za njegovega naslednika imenovan general Čo-Jing in je že odpotoval v Birmo. Tokio, 5. maja. s. Poročajo, da so japonski oddelki, ki preganjajo nasprotnika ob reki Ira-vadi proti severu, 28. aprila uničili močne sile 25 km južno od mesta Promeja in 240 km severozahodno od Rangoona. Japonci so 29. aprila prišli 18 km jugovzhodno od Promeja, ko so potolkli znatne kitajske oddelke ter zajeli ogromen plen, med njim 400 motornih vozil. 30. apr. so obračunali še z ostalimi nasprotnikovimi silami in so pri nadaljnem prodiranju zasedli mesto Prome ter mesto Alamijo, ki leži 72 km severno od Promeja. Tokio, 5. maja. s. Japonske pomorske sile, ki nadzoruje zaliv Davao in Kotabato na filipinskem otoku Mindanao, so včeraj zasedle še dva zaliva ter s tem obkolile ostanke nasprotnikovih oddelkov na tem otoku. Ti oddelki štejejo kakih 30.000 mož. Buenos Aires, 5. maja. s. Ameriško mornariško poveljstvo poroča, da so japonski bombniki blizu otoka Corregidorja ob vhodu v Ma-nillski zaliv na filipinskem otoku Luzonu potopili ameriško topničarko »Mindanao«. Imela je 560 ton in 80 mož posadke. Dve pomembni izjavi angleškega ministra Crippsa Rim, 5. maja. s. Angleški minister Cripps je imel pred dvema dnevoma po radiu govor, v.Katerem je dal dve zelo zanimivi izjavi. V prvi je dejal, da mora angleško ljudstvo popraviti svoje mišljenje o lastni vzvišenosti ter se podrediti novim idejam, ki pravijo, da ni višjih in nižjih narodov, temveč, da so vsa človeška plemena enaka. V drugi izjavi je Cripps rekel, da mora Anglija zdaj spremeniti svoj socialni ustroj in da v bodoče ne bo več mogoče, da bi imeli Angleže, ki plavajo v vsem obilju, drugi Angleži pa ne vedo kako bi si zaslužili vsakdanji kruh. Gre za dve trditvi, s katerima se Anglija odreka vsem zahtevam svoje imperialne preteklosti in s katerima angleško velikaštvo nenadno zanikuje vse, kar je dozdaj tvorilo bistvo in obliko njegovega življenja. Anglija mora res biti v kar »Več kruha za Evropo« Berlin, 5. maja. s. Nemški minister za zasedena ozemlja na vzhodu je izdal knjiizico naslovom »Več kruha za Evropo«. V njei trdi in dokazuje, da bo vzhodna Evropa mogla zadostiti potrebam evropske celine glede žita glede krme. Rusija bo lahko izvazala deset m pol milijona ton žita na leto, kakor jih je izvažala pred svetovno vojno. Strogi varnostni ukrepi ob turški vzhodni meji , Sofija, 5. maja. s. »Dnevnik« poroča iz Carigrada, da so turške vojaške '°bl.aSvJ .lz^ e najstrožie varnostne ukrepe na kavkasKi, per-zijski in iraški meji. Promet med turišk>nii obmejnimi pokrajinami in navedenimi državami ie zdaj pod vojaškim nadzorstvom. Samo v določenih urah in na določenih mestih ie mogoče prestopiti mejo. Mostove in ceste stražilo turške čete. Včeraj je v Gorizijo dospel podtajnik fašistične stranke Mario Famesi, da bi pregledal združenje bojnih f asi jev. najslabšem položaju, da meče v morje svoja stoletna načela. Angleško velikaštvo mora čutiti, da se mu resno majejo tla pod nogami, da meče v Temzo svoje srednjeveške razredno in blagajniške pravice 1 Človeštvo pa spričo teh Crippsovih izjav odgovarja: če so. Angleži v teh izjavah odkritosrčni, jemljejo sleherno vsebino vojni, katero je Anglija sprožila prav zato, da bi svetu vsilila angleško plemensko prvenstvo ter branila pravice angleškega velikaštva, katere je ogražal razvoj sodobnega sveta. Zelo verjetno pa je, da Angleži niso odkritosrčni in da skušajo s Crippsovimi besedami svet samo zmešati. Trojna zveza bo poskrbela, da bo Angleže prisilila, da bodo odkritosrčni in da bodo torej sprejeli načela, ki jih je izrekel Cripps in sicer z vsemi mednarodnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami, katere prinašajo. Laponskem dn okrog Murmanska so bili novi sovjetski napadi zavrnjeni. V Ledenem morju so edinice naiših vršinskih in podmomiških sil v sodelovanju z leteli napadle sovražne skupine ladij, ki so jih spremljaje močne bojne edinice. Boji so kljub viharju, razburkanemu ■morju in ledenemu mrazu trajali več dni. V teh bojih je podmornica pod poveljstvom kapitana bojne ladje Teicherta z dvema torpedoma zadela angleško križarko 10.000 ton, ki se je ustavdla in potopila. Skupina nemških rušilcev se je spopadla z močnejšim številom spremljajočih nasprotnikovih rušilcev in jih nekaj poškodovala. En nemški rušilec je dobil hude poškodbe. Od ene teh skupin sovražnikovih 'ladij sta bili torpedirani dve ladji s skupno 12.000 tonami. Domnevajo, da sta se ladji spričo viharnega morja potopili. Nemške podmornice so potopile ladjo, ki je bila natovorjena s strelivom in je imel« 6500 ton, ter torpedirale še neko drugo. Bojna letala so potopila tri trgovske ladje s skupno 19.000 tonam] ter hudo poškodovala veliko tovorno ladjo. V severni Afriki delovanje topništva in oglednikov. Nemška letala so podnevi napadla vojaške naprave na otoku Malti in ponoči bombardirala tudi aleksandrijsko pristanišče. V bojdh proti Angliji so lahka nemška bojna letala podnevi uspešno bombardirala vojaške naprave obalnega mesta Hastings. Kot maščevanje zaradi strahovalnih naipadov angleških bombnikov na nemška mesta so velike skupine nemških bojnih letal v pretekli noči znova metale številne rušilne in zaždgalne bombe na pristaniško mesto Exeter. Angleška letala, ki so v močnem spremstvu skušala preleteti celinsko obal ob Rokovskem prelivu, 60 bila zavrnjena s hudimi izgubami Angleže. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 10 angleških letal. Angleška letala so v ipretekli nooi napadla stanovanjske okraje v Hamburgu in metala številne zažigalne bombe. Nočni lovci in topništvo so sestrelili 5 angleških bombnikov. Berlin. 5. maja. s. Kakor se ie izvedelo iz vojaških krogov, so boliševiki 3. maia zvečer začeli napadati nemške bojne črte okrog obkoljenega Sebastopola. Sovjetski napad pa je spodletel in boljševiki so spričo krepkega nen»-škega odgovora imeli krvave izgube. Nemšk > topništvo ie prav uspešno obstreljevalo trdnjavice, baterije in sovjetske topniške postojanke ter boljševiško prometne žile na polotoku Kerču. Vaje za obrambo pred sovražnikovim vdorom v Londonu Lizbona, 5. maja 6. Po obvestilih, ki so prispela te dni iz Londona, 60 bile tam velike vaje na podlagi pogoja, da 60 sovražnikove čete, prepeljane z letali, prišle v angleško prestolnico Angleži so naravnost obsedeni od strahu, da bodo zaaj pa zdaj opazili, da je bil izveden v njihovo deželo vdor. V želji, da bi ljudstvo pomirile, uprizarjajo oblasti od ča6a do časa vaje, ki se ceveda vedno končajo s 6ijajno zmago branilcev. Tokrat je pri vajah nastopil tudi oddelek, sestavljen iz brezposelnih, ki jih je vedno več. Vdorne sile, ki so 6e izkrcale iz letal, 60 6e spoprijele z angleškimi silami po mestnih ulicah. Z uličnih hodnikov in z oken svojih stanovanj 60 meščani prisostvovali tej igri, ki 60 o nekaterih njenih prizorih sodili, da 60 zares brezhibno režirani. Napadalci 60 osredotočili svoje sile na Buckinghamsko in Westir.nstrsko palačo b na zgradbo mornariškega poveljstva, dočim je »peta kolona« poskušala vdreti v Chur. chillovo stanovanje z očitnim namenom, da ugrabi angleškemu imperiju njegovega velikega stratega. »Peta kolona« je imela tudi nalogo, ubiti nekatere politične osebnosti, ki pa so ee previdno poskrite, da jih ne bi našli, čeprav so vedele, da gre samo za namišljen napad. »Peta kolona« naj b' poleg drugega širila laznjive govorice ter ustvarila zmešnjavo, kakor da že sedanja zmeda ne bi bila zadosti velika. Poskus 6e je po sodbi londonskih vojaških krogov docela posrečil. Sovražnik je bil odbit. Ta zmaga bo po porazu pri Mandalayu zelo okrepila Angleže. Prva sefa nove japonske zbcrnice Tokio, 6. maia. s. Po dveh seiah japonske poslanske zbornice, ki je sklicana za 25. in 26 maj, bodo ministrski predsednik, zunanji in finančni minister dne 29. maia podali izjave o diplomatski in finančni politiki vlade. O vojnem položaju bosta govorila predsednik vlade Tojo kot vojni minister ter mornariški minister Simada. 28. maja bodo razpravljali o zakonskih osnutkih, ki jih ie predložila vlada, 29. maia pa se bo slovesno končalo izredno zasedanje poslanske zbornice. Zakonski ukrep o načrtu narodnega fašistov-skega zavoda za pomoč delavcem ob bolezni. S tem ukrepom se zdruzujejo v eno ustanovo vsi dosedanji podobni zavodi, urejeni na vzajemni podlagi. Zakonski načrt o znižanju starostne meje za upokojitev rudarjev in za zdravniško pomoč svojcem vpoklicanih delavcev. Zakonski načrt za združitev vseh različnih določil o disciplini državljanov v vojni, nanašajočih se na obveznosti delovne službe in kazni za prestopke. Zakonski ukrep o ureditvi nastavljanja delovnih moči v vojnem času, ki naj zagotovi uravnovešeno razdeljevanje delovne sile na vsa področja, ki so pomembna za državo. Po tem ukrepu bodo kmetijski delavci mogli biti vpisani samo v kmetijske namestitvene urade in podobno. Zakonski ukrep o tem, da se ohranijo mesta zasebnim uslužbencem, jx>klicanim v •ivilno službo. Zakonski načrt o ureditvi obrtništva. Načrt prepoveduje odpiranje novih obratov. Vesti 5. maja Nemški poročevalski urad je iz vojaškega vira izvedel, da ie sovjetsko letalstvo od 26. aprila do 2. maja izgubilo 285 letal, angleško letalstvo pa 126 letal. Od začetka sedanje vojne do konca aprila sta vsa nemška mornarica in letalstvo potopila skupaj 79 enot in 145 sovjetskih trgovskih ladij. V Elizejski palači, nekdanjem bivališču predsed- nika francoske republike, bodo v kratkem nameščeni uradi vrhovnega poveljnika francoskih oboroženih sil na suhem, v zraku in na morju, admirala Darlana, kjer bo admiral od časa do časa v Parizu opravljal svoie delo. V finsko luko Abo so prispeli prvi danski pro- stovoljci. V najkrajšem času bo organizirana posebna danska legija za Finsko, ki bo takoj nato stopila v borbo proti Sovjetom. Legija bo imela tri stotnije in bodo vojaki oblečeni v finsko uniformo. Včeraj je bil popreb žrtev angleškega letalskega napada dne 29. aprila na pariška predmestja. Predvčerajšnjim zjutraj je umrl danski ministrski predsednik Thorwald Stauning. ki se ie rodil 25. avgusta 1873 v Kopenhagenu in • je od leta 1929 do sedaj bil neprestano predsednik vlade. Madžarski maturanti vseh srednjih šol so se prostovoljno priglasili za vojaško službo. Med njimi so tudi sedmošolci na gimnaziji v Subotici. Madžarska vlada je odobrila kredit 300.000 penaov za prekop med Donavo in Tiso. Ta denar bodo uporabili za razna popravljalna dela in merjenja, medtem ko bodo prekop delali šele po vojni. Stroške za prekop računajo na 100 milijonov pengov. 1A. maja bo imel sv. oče slovesno sv. mašo za svoj škofovski jubilej. Po maši bo odšel na balkon bazilike sv. Petra in bo odondot podelil blagoslov vsemu svetu. V Kolumbiji so izvolili za norega predsednika Al- fonza Lopeza. Med volitvami so prišla ob življenje le trije, trije pa so bili ranjeni. Te številke so izredno nizke spričo burnih volitev, ki so v Kolumbiji že kar v navadi. Bolgarski listi pišejo, da bo sofijska vlada izdala poseben zakon, po katerem bodo rešili vprašanje ciganov, ki dela bolgarski vladi čedalje večje skrbi. V mnogih bolgarskih vaseh je več ko četrtina prebivalstva oiganov, ki se zlasti v poslednjih časih dajejo krstiti in sklepajo zakone z bolgarskimi državljani ter tako resno ogražajo čistost bolgarske krvi. Po novem zakonu bodo zakoni med Bolgari in cigani prepovedani, cigane pa bodo spravili v posebne osamljene v asa. Papež Pij XII. bo na praznik Vnebohoda po jubilejni maši v cerkvi sv. Petra podelil papeški blagoslov vsemu svetu. Odločitev indijskega kongresa, da se bodo Indijci v bodočih spopadih med Angleži in Japonci na indijskem ozemlju zadržali pasivno in ne sodelovali, je v Cungkingu zbudila globok vtis. Kitajska vidi v tej odločitvi usodno dejstvo, ki dovoljuje japonskim Četam svobodno pot v Indijo. Edina ovira, ki bi utegnila Japonce zdaj ustaviti, pravijo v Cungkingu, bo deževna doba in peščeni viharji. Bolgarski listi podčrtavajo, da je angleška mornarica v zadnjem času utrpela prav hude izgube. Za angleško brodovje je položaj v Sredozemlju čedalje bolj težaven. Zato je bivša gospodarica morij zdaj prisiljena, na prosi Združene države za pomoč. List pripominja, da ni dvoma, da ee bodo Italijani, ki so doslej dosegli tako znatne uspehe proti angleškemu brodovju, uspešno postavili po robu tudi ameriškim gostom v Sredozemlju. Japonci zasedli Mandalay v Birmi Tokio, 3. maja. s. Glavni stan japonskega cesarskega poveljstva uradno sporoča, da je bil zaseden Mandalay. V vojaških krogih v Tokiu poudarjajo velik pomen zasedbe tega mesta in ugotavljajo, da so vojni nastopi na tem odseku rodili svoje sadove že v nekaj tednah. V tem času so Japonci napredovali za okroglo 800 kilometrov. Pristavljajo pa zraven, da Japonci niso imeli za nasprotnike le Angleže, pač pa tudi vojake maršala Čangkajška, bi jih m bilo okroglo 60.000 mož iz 5., 7. im 16. divizije in kateri *o poskušali zajeziti japonsko napredovanje. Z zasedbo Mandalaya je dejansko onemogočena sovražnikova zveza med Indijo in Kitajsko. Parki in vrtovi se spreminjajo v njive Ljubljana, 4. maja. 2e lani 6mo v več naših poročilih in člankih opisovali, kako 6€ Ljubljana postavlja vedno bolj na lastne noge, kar se tiče preskrbe živil. Sleherni, kdor je le mogel, si je že lani preskrbel kos njive, najel parcelo ali vrt, obaelal zadnjo krpo zemlje, ki je do tedaj ležala neizrabljena ali pa je tam zraelk) nekaj 6labe trave, s katero posestnik, če ni imel ravno zajcev ali koza, pogosto sam ni vedel kaj početi. Ljubljana je torej že lani dobila velik smisel za kmetsko avtarkijo in je 6kušala čim več živil pridelati na svojih lastnih tleh. Uspeh lani ni izostal. Komaj 60 za naše kraje minule nevarnosti neposredne bližine bojišč, že 60 imeli mnogi Ljubljančani sami doma prvo solato, pa tudi drugo zelenjavo, potrebno v kuhinji Se bolj pa 6e je to poznalo malo j>ozneje, ko 60 številne delavske, uradniške in obrtniške družine že jedle doma pridelani grah, malo jx>zneje pa še stročji fižol. Prav dobro se je lani obnesel zgodnji krompir, zlaeti kifeljčar in rožnik, ki 6ta lepo obrodila. Skoraj tri mesece so zelo številne ljubljanske družine jedle te zgodnje pridelke in tako znatno razbremenile ostalo prebivalstvo, ki ni imelo prilike za vrtnarjenje, pri nakupu dovo-ženega stročjega fižola, graha, zgodnjega krompirja, kolerabic m drugega. To se je lepo poznalo tudi pri gibanju cen na ljubljanskem živilskem tr. gu, 6aj bi bilo težko zadrževati dvig cen, če bi bilo že več povpraševanja po živilih! Seveda nihče ne misli, da bi mogla Ljubljana pridelati 6ama prav ves fižol in krompir, kolikor ga potrebuje. Naše mesto je le preveliko in na raz-jx>lago je sorazmerno k malo proste zemlje, toda to, kar je imamo, jo moramo obdelati prav V60, torej tudi prostrame parke in pa vse vrtove, kjer so dosedaj rastle cvetlice, ki se morajo 6edaj le omejiti na manjšo mero! 2e lani smo brali o bližnjih mestih Triesteju in Goriziji, da so tam preorali vse lepe parke in posejali tam žito, v jeseni zlasti ajdo, ki je prav lepo uspela in precej napolnila mestna skladišča 6 tem dragocenim žitom. Triestinci so po večini prvič videlo cvetočo ajdo in 60 priznali, da je njen cvet najmanj tako lep, kakor kakšnih drugih cvetlic, zraven pa mnogo bolj koristen! Ljubljančani lani še nismo preorali svojih parkov in lepotičnih vrtov, storili pa bomo to leto6. Lan6ka letina poznega krompirja žal ni bila preveč ugodna, V6aj v Ljubljani ne. Na slabo gno. jeni in prvič preorani, oziroma prekopani ledini krompir res ni mogel usfvevati, • kakor bi želeli, vendar je bilo dovolj uspeha, zlasti ker 6e je fižol, bodisi nizki, bodisi n at iški, prav dobro obnesel, — tako, da letos nihče ni obupal, kdor je lani sadil. Zato pa je letos mestna občina prejela nenavadno mnogo prošenj za dodelitev 6veta, V6em pa seveda ni mogla ustreči. Je bilo le preveč prosilcev. Zelo hvalevredno za mestno občino je tudi, da je preskrbela za male pridelovalce nekaj semenskega krompirja in fižola, za katerega upamo, da se bosta lete« obnesla, zlasti tam, kjer je bila ledina že lani zorana. Največji pridelovalec in obdelovalec polja v Ljubljani pa je mestna občina 6ania. Pri Devici Mariji v Polju ima Javna borza dela v {Klesti veliko zemljišče, ki ga je 6voj ča6 kupila, da tam 6 p>omočjo raznih nabranih sredstev zgradi celo vrsto delavskih domov z vrtovi. Ta načrt še čaka .realizacije. Lani pa je borza dela oddala to zem-PljfSče. v najem mestni občini ljubljanski, ki ga" je lr<*delala, to se pravi posadila e krompirjem, lizolom, grahom, zemljem in podobnim. Tako je nastala ta največja njiva v Ljubljani, morda največja tudi v Ljubljanski jx>kraiini. Uspeh te njive je bil važen v raznih 6mereh. Prvič je bil ta prostor nadvse koristno izrabljen, drugič so mnogi brezposelni delavci, ki so po večini delali na tej ogromni njivi, dobili primerno delo in zaslužek, tretjič pa 60 dobile razne kuhinje, kjer 6e hranijo pretežno revni ljudje, bodisi brezplačno, bodisi za mal denar, velike količine živil, ki bi jih morala mestna občina, oziroma druge podpisane ustanove kujjovati drugje in tako zopet obremenjevati trg. To velja zlasti za kuhinjo v cukrarni, kjer 6e hrani innogo podpiranih revežev, dalje za kuhinjo v Delavskem doniu, kjer tudi prejema hrano brezplačno innogo revnih ljudi, mnogo pa za mal denar To njivo bo mestna občina seveda tudi leto6 obdelala in 6icer še bolj intenzivno kakor lani. Ker je zemlja bila že lani zorana in leto6 bolj pognojena, je pričakovati še boljših uspehov kakor lani. Enako, kakor lani so tudi let06 dobili posamezniki, zlasti revne družine, mnogo mestne zem-.je v najem. Let06 je obdelane zemlje še več kakor lani in jo bodo družine obdelale same. Enako 6e je tudi letos povečalo število zasebnih lastnikov, ki 60 bili toliko uvidevni, da so oddali še več svojih travnikov in parcel revnim ljudem v najem. Koristi bodo za obe strani ugodne. Prvič dobe la6t. niki parcel za najemnino več, kot bi bila vredna tista trava, ki bi tam zrastla, novi najemniki pa bodo z gnojenjem in pa s čiščenjem parcel raznega kamenja in plevela znatno zboljšali zemljo, drugič na je ustreženo najemnikom samim, ki se že vesele letošnjega pridelka. Najbolj viden dokaz novega kmetovanja v Ljubljani je preoranje parka »Zvezde«. Niti cvetje, | niti trava nista uspevala v njihovi okolici. Poro--ali smo že, da bodo 6edaj v »Zvezdi« nasadili fižol mandalon, ki bo gotovo uspeval. Njegovo cvetje in zelenje je tudi za oko prijetno. Zvezdo 60 mestni delavci že sedaj temeljito pognojili 6 kompostnim gnojem. V bližini »Zvezde«, pred realko, so zrastle prav mične gredice. Umni mali vrtnarji so izrabili celo ta prostor pred fasado, na katerega 6e dosedaj nihče ni 6jx)mnil ali vsaj mislil, da bi moglo tam kaj zrasti. Enako 60 obdelane grede pred in okoli poslopja Pokojninske hranilnice v Puccinijevi (prej Knafljevi) ulici. Tam je rastla V6a leta prav nežna trava, 6edaj bo prostor bolj koristno izrabljen, enako kakor tudi ve6 bližnji Muzejski trg okoli Valvazorjevega spomenika. Računa 6e, da ne bo Tivoli 06tal neobdelan. Lete* 6e bodo morale cvetlice in lejootno grmičje umakniti na najmanjši prostor, me6to njih pa bo posajen nizki fižol, zelje, razne solate, pesa, korenje in podobno. Na bivšem teniškem prostoru »Atene« pa je posejan oves, dalje detelja in podobna krmila, ki jih bo mestna občina rabila za 6voje konje, koze in kunce. Za velesejmom bodo posejali zmes graščice in koruze, kar daje zelo uspešno zeleno krmo za krave in drugo živino. Tam bo posajenih tudi vep vrst krompirja, tako, da bomo vioeli, katera vrsta se najbolj obnese. Ostali del Tivolija bo namenjen pridobivanju krmilne trave, zlasti pa travnatega 6emena. Na mestnem posestvu pri Kolina novem gradiču bodo posadili zelenjavo in sjjloh različno sočivje. Mestni 6vet je za rimskim zidom, otroško zemljišče v Mostah in svet okoli gahilskega do-M°slah, dalje mestni svet v Koleziji, zem-jisče okoli Žal ter oba parka, namreč Rimski 'rS *n Ambrožev trg, sta prav tako razdeljena med razne male najemnike. Isto velja za mestno zemljišče v Mestnem logu, za razne male mestne parcele na Gradu, ob bregovih Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, Kjer 6e pač da kak košček zemilje na soncu sploh obdelati, vse je razdeljeno med interesente ali pa jih bo, kjer gre za večje komplekse, mestna občina sama obdelovala s pomočjo raznih brezposelnih delavcev. Že poleti, še bolj ipa v jeseni, bomo nedvomno videli uspehe tega kmetovanja. Bog daj letos ugodno leto in nikomur ne bo žal. kdor je vihtel sedaj motiko in mu je tekel raz čelo znoj na zemljo, ki mu bo — upajmo — zanj hvaležna! — (rj . Dve seji ministrskega odbora za preskrbo in cene Odbor je ugotovil zadovoljiv položaj prehrane in sklenil nadaljevati delo za obrambo lire Rim, 5. maja. s. Medministrski odbor *,a vzpo-reditev j>resikrbe, razdelitve in cen se je 2. in 4. maja sešel pod Ducejevim predsedstvom v Beneški palači v navzočnosti tajnika stranke, prizadetih ministrov ter načelnikov v poštev prihajajočih organizacij. Odbor je v začetku razpravljal o položaju prehrane, o čemer je poročal minister za kmetijstvo. Poudaril je, da so kmetje disciplinirano poslušali navodila svojih organizacij glede zbiranja m oddajanja pridelkov. To dejstvo dovoljuje soditi, da je položaj v času, ko pohajajo zaloge pridelkov, zadovoljiv. Finančni minister je potem obsežno pojasnjeval ukrepe, ki so bili izdani po navodilih Duceja, danili v'nagovoru na italijanske male vlagatelje. Ti ukrep: o sodplovanju z urejanjem cen in porabe življenjskih potrebščin zagotavljajo obrambo lire. Med temi ukrepi je zlasti treba poudariti Ducejev odlok za vsa ministrstva. Ta odlok določa, da ne sme biti postavljen noben predlog za izdatke, ki ne bi odgovarjal izključno in nepreklicno vojnim potrebam, in da bo iz.popolnitev osebja po posameznih upravnih pagonah pravično in primerno urejena šele po koncu sedanje vojne, navzlic ukrepom, ki so bili izdani v zadnjih letih z namenom, da se rešijo razna važna vprašanja, ki so s tem v zvezi. Finančni minister je na koncu pojasnil, da je njegov štiriletni načrt za plačevanje vojne zagotovil možnost, da so državne finance lahko in da tudi bodo 'kos vojnim naporom in da bodo tudi po koncu vojne lahko zadostile bodočim potrebam. Zaslugo za lo imaio davkoplačevalci in pa zaupanie, ki ga čutijo do države vlagatelji. O tem značilno priča obilno podpisovanje zakladnih bonov. Odbor je nato ugotovil da je gospodarski ter politični temelj za trdnost italijanskega denarja pokazal, da je treba z vso silo in na vseh področjih izdelave in razdelitve nadaljevati z akcijo, ki stremi za ustalitvijo in za zmanjšanjem Cen Odbor je prepričan, da bodo vsi državljani: izdelovalci, prodajalci in potrošniki razumeli, da je nujno, da tudi oni dejansko sodelujejo pri tem delu za skupen blagor. Minister za'korporacije je potem poročal o delu korporacijskega nadzorstva, ki skuša že nekaj časa z neposrednimi preiskavami po različnih podjetjih ugotoviti razloge, ki povzročajo take in take stroške za izdelavo. To dela ministrstvo zaradi tega. da bi določilo cene industrijskim izdelkom. Poudaril je razumeva,nje i,n disc.inlino, s katerima se večina italijanskih podjetij drži določil, ki urejajo izdelavo. Huda slana po močnem hladu in dežju Velika škoda na Češnjah — Napovedovalec slane Ljublj'ana, 5. maja. Mnogi, ki 6e zanimajo za rast zelenjave, povrtnine in drugega rastlinstva, 60 včeraj bili zelo presenečeni, ko 60 najprej zjutraj okoli 7 ure nekako 6 tihim zadovoljstvom opazili, da še ni legla 6lana na polja in travnike, da je za enkrat nevarnost hujše elane odstranjena, ko je poprej valovila 6icer visoka megla, a kmalu izginila, toda ob istem Času je jutranja temperatura še padla in dosegla ničlo in ta okolno6t je povzročila, da 6e je šele pozneje jx»javila jx>v6od močna slana, ki je marsikje napravda primerno škodo, tako posebno na lepo cvetočih češnjah. Kratka poročila omenjajo, da je huda slana zajela vse Barje tja do Iga in da je bila prav na Ižanskem 6ilno huda. Češnje 60 uničene. Poročajo dalje, da je slana prav tako češnje uničila v drugih krajih ljubljanske okolice, v prvi vrsti v onih, kjer jih goje v večjem obsegu. Slama je nekaterim neprevidnim obdelovalcem jjosmodila tudi že zunaj rastočo zelenjavo, ker je ni60 čez noč zavarovali pred njo in so 6e zanašali, da ne bo nič hudega. Zadnje dneve, skoraj 14 dni, nismo videli pravega pomladanskega sonca in ne občutili prave pomladanske toplote. Vrstili 60 se deževni dnevi, naletaval je 6neg in nastopil je razmeroma močan hlad. V6i ti vremenski pojavi 60 pač povzročili, da je zastala V6a ra6t. Po hladu in deževju pa je vedno nevarnost v zgodnji pomladi, da se jx)javi 6lana. ki nam uničuje neodporno rastlinje, napravlja dostikrat veliko in neprecenljivo škodo po sadovnjakih in vinogradih. In včeraj je nastopila ta. ka nevarnost, da se je okoli bilk ohladila temperatura na O 6topinj C in 60 6e na njih hlapi spremenili v ledene kristale. Mnogi mladi poganjki 6ad*. nega drevja so poškodovani ali pa docela pokončan i. Izkušeni in umni vrtnarji 60 vsako pomlad vedno pripravljeni, da preprečijo na kak način posledice in nevarnost slane ter obvarujejo 6voje \&rtove pred hujšimi škodami. Mnogi praktični vre. menoslovci so 6e trudili, da bi iznašli praktičen aparat in način, kako naj bi 6e vselej mogli obvarovati 6lane. Iznašli so n. pr. »napovedovalca slane«, ki je v bistvu navaden vlagomer ali p6ihrome-ter. Vzeli 60 dva toplomera, prvi je bil vlažen, ki je kazal toploto vlage drugi 6uh. In začeli 60 opazovati temperaturo zraka. Če je vlažni termo, meter med 5. in 6. uro j>opoklne začel padati pod temperaturo + 11° C, je bilo verjetno, da bo v teku noči zračna temperatura padla do ali pod ničlo in da bo dosegla rosišče. Praktiki 60 nato napravili poseben grafikon glede temperatur vlažnega in suhega termometra. Ce n. pr. kaže 6uhi termometer + 16° C, vlažni pa + 9° C, mora slana gotovo nastopiti. V grafikonu 6e namreč temperaturi sekata v zoni »nevarnost slane«. Prav gotovo ji>a nastopi slana, če kaže suhi 4- 8° C,' vlažni pa + 4° C. Na podlagi zapiskov toplote obeh termometrov 6i praktiki izračunajo že za prihodnji dan, da li je potrebno kakšno rastlinstvo zavarovati pred 6lano ali ne. S Hrvaškega Kakor poročajo iz Zanreba je tamkaj umrla dolgoletna članica slovenskega opernega narodnega gledališča, odlična pevka Vilma TJiieru-Kavčnik-Jamnicki. Pokojna je bila iz odlične rodbine. Imela ie veliko glasbeno izobrazbo. V ljubljanski operi ie bila angažirana leta 1019. Prvič ie pela v »Mignon«. S svojo odlično igro ie navdušila ne le Ljubljančane, ampak ie vnela poslušalce povsod, kjer je gostovala. Cela vrsta ie največ jih opernih del, v katerih ie pokojnica nastopala z največiim uspehom. Naše gledališče ie zapustila po skorai 15 letnem idealnem delu. Zadnjikrat je bila na odrskih deskah kot Tosca. — Pokoi njeni blagi duši. 1. maja je papež Pii XII. sprejel v Rimu v posebni avdienci skupino Hrvatov, ki jo je vodil zagrebški nadškof dr. Stepinac. Proti razsodbam naglih sodišč in izrednih judslcih sodišč dozdai ni bilo nobenega priziva. Novi zakon pa pooblašča višjega državnega tožilca, da lahko razsodbe teh sodišč izpodbija po zakonskih predpisih. Izpodbijano sodbo potem lahko vrhovno sodišče zavrne ali pa potrdi. Od 1. maja je spet vpostavljen redni potniški in tovorni promet med hrvaško državo in zasedeno Francijo. Ves promet bo šel skozi Nemčijo. Že v Zagrebu je mogoče dobiti di- razdoljevanje in cene. Dejal je, da je potrebno, da država strogo in takoj posreduj o. če bi kako podjetje ne izpolnjevalo svojih dolžnosti. Vojno ozračje nalaga to dolžnost Na koncu je odbor poslušal poročilo kmetijskega ministra o ureditvi konserviranja živil ter sklenil, da je treba ureditev izdelovanja in razdeljevanja kakor koli konzerviranih živil do kraja in docela izvesti. Zaradi tega bo treba določiti sveže količine vsakega pridelka, določene za konservi-ranje in načine za nakup, poleg tega tudi določiti, katere vrste bodo dosoljene in pa cene. Razdeljevanje teh živil potrošnikom bo treba urediti po preskrbovalnem načrtu posameznih pokrajin. Odbor je pooblastil ministra, da glede tf>ca ukrene vso potrebno. Prihodnja seja tega odbora bo 19. maja. V treh vrstah... Na delavski praznik 1. maja so bili po raznih spodnještajerskih krajih postavljeni mlaji, ki so bili iejx> okrašeni. Pri narodnih 6ociali6tih jx>me-nja okrašeni mlaj simbol dela in radosti. Posebno velik je bil tak mlaj na Solijinem trgu v Mariboru. Po mlaje je hodila mladina, ki je včlanjena v Domovinski zvezi. Na mariborskih gledaliških deskah bodo ta teden igrali sledeča glasbena dela: »Grof Luxem. burski. Traviata, Dežela smehljaja in Ljubezen v ulici škrjančkov.« Graško gledališče pa bo gostovalo s kmečko burko. Z odlokom nemškega državnega kmečkega vodje je bila osnovana kmetijska zveza za Koroško in Gorenjsko. Imenovan j£ že tudi vodja nove zveze. Glavna poslovalnica Todtove organizacije za Gorenisko je v Kranju. Razen kranjske podružnice pa so na Gorenjskem še tri. V celovškem dnevniku [Kiroča poseben poročevalec o delavnosti Todtove organizacije na Gorenjskem v preteklem letu. Sloveči praški umetnik in štajerski deželni konservator grof. Richtcr-Binnenthal ie bil v torek v Mariboru, kier si ic ogledal muzej. Z mariborskim bogastvom muzeja ie bil zelo zadovoljen in zagotavljal, da se bodo kulturni stiki med Gradcem in Mariborom še boli poglobili. 15 letna Mariborčanka Hilda Stanzer se ie v Berlinu s kolesom tako hudo ponesrečila, da ie težki poškodbi kmalu tudi podlegla. Prepeljali so io v Maribor, kjer io bodo pokopali. 26. aprila so zbirali denar po štajerskih mestih za nemški Rdeči križ. Vse zbirke so vrgle 1()C>.800 mark. Največ so nabrali v celjskem okraju, najmanj pa v Trbovljah. V Mihovem, občina Kostanjevica ie. Jože Udovič, 9 letni fant, pri delu vtaknil roko v slamoreznico. Ostro rezilo mu ie odrezalo roko v zapestju. Fantka so prepeljali v kandiisko bolnišnico. Cel voz listja se je zvrnil na 19 letnega Antona Serar iz Žalne na Dolenjskem. Pri tem si ic fant zlomil desnico. Na zdravi ienie ie prišel v novomeško bolnišnico. Urejanje cestišča pred tržnicami Ljubljana, 4. maja. Že odkar stoje nove mesarske stojnice, se delavci niso brigali za cestišče pred njimi. Zemlja, ki^ je bila naložena skoraj do gornjega roba tržnega hodnika, se je morala »usesti«, kakor se temu reče. Čez zimske mesece in v deževnih dneh se je zemlja že toliko sesedla, kolikor je bilo potrebno. Že dobrih štirinajst dni mestni delavci pridno urejajo cestišče. Najprej so odmetali gornje zemeljske plasti za dobrega četrt metra. Potem je mestni valjar opravil svoje delo in stlačil zemljo, zdaj pa so mestni vozniki navozili še ostrorobegu kamenja, ki ga bodo posuli. Potem pa bo moral na delo zopet valjar. Ko bo vse to storjeno, ne bo pred stojnicami v deževnih dneh nobenega blata ali velikih mlakuž, ker bo cestišče tako urejeno, da se bo voda sproti odlekala. roletne vozne karte za vse kraie zasedene Fran cije. Po najnovejSi uredbi bodo v hrvaških državnih uradih odslej uradovali od 8. do 13. in od 16. do 19. ure. Po celi Hrvaški so svečano proslavljali mu-čeniško smrt Zriniskeca in Frankopana. Po vsod so bile tudi zadušnice. \ V zadnjem službenem hrvaškem listu ie izšla zakonska odredba o ureditvi dela in delavnih pogojev na ozemlju hrvaške države. Odredba ima 23 členov. Z^litevajte povsod naš lisi! E. VVallace 17 RDEČI KROG ROMAN »Prav tako je, kakor pravite,« je dejal Flush Barnett in se pri tem globoko oddahnil. — »Pošteno se obnašam, delam, da se preživim in sem zaročen ter se nameravam kmalu poročiti.« »Kaj mi vendar pripoveduješ,« je dejal mr. Parr z dobro hlinjenim presenečenjem. »Katero boš pa vzel: Bello ali Milly?« »Za Milly sem se odločil,« je dejal Flush, preklinjajoč pri tem odlični spomin policijskega inšpektorja. — »Tudi ona živi zdaj pošteno. Dobila je delo pri nekem obratu.« »V banki Brabazon, če hočemo točno odgovoriti,« je dejal nr. Parr in se potem obrnil, kakor da se je nečesa spomnil. — Bog ve,« je zamrmral, »Bog ve, če je res tako?« 11 »Milly je prava dama,« se je mr. Flush podvizal z razlago. — »Poštena je pa tako, niti ure ne bi ukradla, četudi bi bilo od tega odvisno njeno življenje. Ne bi rad videl, da bi jo imeli n zlobno, gospod Parr, ker v resnici ni. Oba živiva tako, da :'«ma ne more nihče nič očitati.« Parr se je pri teh besedah dobrodušno nasmehnil. »To so prav lepe stvari, ki mi jih pripoveduješ, Flush. Kje je Milly zdaj?« »Zdaj živi v Diggingsu, na drugi strani reke,« je dejal Flush skoraj proti svoji volji. — »Upam, da ne boste šli tja obujat le |»grevat stare štorije, mr. Parr?« »Bog ne daj!« je rekel inšpektor vneto. — »Ne, rad bi se nmo z njo nekaj pomenil. Morda...« Okleval je. — »Na vsak "itčin pa to lahko počaka.« In zamahnil je z roko. — v Veste, ! lush, to najino srečanje je bilo kakor nalašč zame.« Toda Flash ni bil istega mnenja, čeprav je prikimal. Torej tak« je ta stvar, je dejal sam pri sebi inšpektor Parr, ne da bi pri tem na glns izrekel svoja sumničenja. Izrekel jih ni niti pol ure pozneje, ko je srečal Derricka v njegovem klubu. Čudno je bilo nadalje tudi to, da Parr ni niti z besedico omenil Talije Drummondove in njene dogodivščine, čeprav sta se z Derrickom pogovarjala o vsem mogočem in nemogočem glede skrivnosti ,Rdečega kroga4. Oba moža sta drugega dne navsezgodaj odpotovala v majhno podeželsko mestece, kjer je bil zaprt neki Ambrose Sibly. Obdržali so ga v zaporu, ker je bil obdolžen umora g. Beardmorca. V družbi obeh mož je bil tudi Jack Beardniore, ki sta mu na njegovo vročo željo dovolila, da ju spremlja. Pri razgovorili, katere sta imela oba detektiva z zakrknjenim zločincem, ki je ubil njegovegu očeta, pa Juck Beardniore ni smel biti zraven. Ambrose Sibly je bil krepak, močno mišičast, kosmatega obraza ter po poreklu napol Šved, napol Škot. Ni znal jiiti pisati niti brati. Ze večkrat je imel opravka s policijo, kar je izvedel Parr iz policijskih seznamov, kjer so bili razen Siblyjevih osebnih podatkov tudi njegovi prstni odtisi. Sibly spočetka ni bil voljan priznati svojega zločina. To je storil končno bolj zaradi Yalcovih bistroumnih vprašanj kakor po Parrovem prizadevanju. »Da. Jaz sem to storil,« je končno dejal. Vsi trije so sedeli v celici. Razen njih pa je bil navzoč v celici tudi uradni stenograf, ki je sproti zapisoval, kar je jetnik izpovedal. »Pravo srečo ste imeli, da ste me ujeli. Prav gotovo me ne bi, če ne bi bil pijan. In ko smo že pri stvari, ali naj vam priznam, da sem umoril tudi Harryja Ilobbsa? — Ilobbs je bil moj stari tovariš na parniku... leta 1912. Saj dvakrat me ne morejo obesiti. Ubil sem ga, potem pa sem vrgel njegovo trnplo čez krov v morje, To sem storil v nekem prepiru, ko sva se sporekla1 zaradi neke ženske. Bilo je v Newport Newsu. Zdaj pa vam bom I povedal, gospoda moja, kako je prišlo do tega, da sem umoril gospoda Beardmorea. Približno mesec dni od tega sem zamudil svoj parnik ter ostnl na suhem. Zatekel sem se v mornarsko zavetišče v NVoppin-gu. Od tu so me vrgli zaradi pijanosti na cesto, povrhu tega pa sem bil zaradi vinjenosti še zaprt v ječi, kjer sem presedel teden dni. Če bi me bil tisti bedasti sodnik obsodil vsaj na mesec dni ječe, pa zdaj ne bi bil tukaj. Ono noč potem, ko sem prišel iz ječe, sem se sprehajal po East Endu. Bil sem zelo nesrečen. Povrhu vsega me je mučila še silna žeja in kaj vse bi dal, da bi se lahko spet enkrat opijanil! Počutil seni se zelo zapuščenega in poleg vsega toga me je bolel še zob.« Parr in Dcrrick sta se pri tem pomenljivo spogledala in nasmehnila. »In tako sem pohajal po hodnikih in iskal cigaretnih odpadkov. Mislil nisem na nič drugega, kakor na to, kje bi mogel dobiti kaj za pod zob in kam bi položil glavo čez noč. Začelo je tudi deževati. Vse je že kazalo, da boni moral spet |ircnočiti na prostem, ko nenadno zaslišim za seboj neki glas, ki mi je dejal skoraj na uho: ,Skoči noter!4 — Ves iznenaden sem pogledal okoli sebe. Zagledal sem avtomobil, ki se je ustavil tik ob bodni-kovem robu. Kar verjeti nisem mogel, da je veljal poziv meni, ko sem razločno slišal moža, ki mi je iz vozila spet dejal: ,Skoči noter!4 Tedaj me je, na moje veliko začudenje, poklical tudi po imenu. Vstopil sem. Vozila sva se nekaj časa, ne da bi voznik zinil kako besedico. Opazil pa sem, da je voznik vodil avtomobil vedno le po ulicah, ki so bile slabo razsvetljene. Čez kratek čas pa je ustavil avtomobil ter mi pričel pripovedovati, kdo sem. Lahko si mislite, kako sem bil presenečen. Neznanec je vedel prav vse iz mojega življenja. Znano mu je bilo celo vse o IIarryju Hobbsu. Za tisti zločin sem bil namreč zaslišan in oproščen, to vama mimogrede povem,« je dejal Sibly obema detektivoma. »In potem me je neznani avtomobilist še vprašal, če hočem zaslužiti sto funtov. Obvezno cepljenje otrok proti davici Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi Člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, na podstavi zakona h dne 10. januarja 1930 in pravilnika ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 28. marca 1930. o zatiranju nalezljivih bolezni in cepljenju zoper nje, glede na svoji naredbi z dne 23. avgusta 1941-XIX št. 90 in z dne 23. oktobra 1941-XIX št. 132, glede na to, da je v Ljubljanski pokrajini med nalezljivimi boleznimi davica naj-pogostnejša, smatrajoč za potrebno, da se odredi obve®nost cepljenja zoper davico na vsem ozemlju Ljubljanske pokrajine in po zaslišanju pokrajinskega šefa za zdravstvo in ravnatelja Higienskega zavoda, odre j a : Clen 1. Cepljenje zoper davico je obvezno za otroke obojega spola med 18 mesecem in 10. letom starosti, bivajoče na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Člen 2. Zoper davico je treba cepiti z diEteričnim anatoksinom. ki vsebuje najmanj 25 A. E. na lem8 in ki ne sme biti starejši od treh let. Člen 3. Dobavo anatoksina za Ljubljansko pokrajino oskrbi Visoki komisariat po predlogu pokrajinskega šefa za zdravstvo, upoštevaje število oseb, ki naj se cepijo. Cepivo hrani ProfilaktiSni center pri Higienskem zavodu v Ljubljani. Člen 4. Če se uporablja difterični anatoksirf>6 25 A. E., se praviloma dajeta dva podkožna vbrizga, in 6icer po 1 do 2cm8 v razmaku 15 do 21 dni. Ob morebitni potrebi profilakse je dovoljen, po presoji pokrajinskega zdravstvenega oblastva, še tretji vbrizg z 2cm8 iste vrste anatoksina, in to 0 mesecev ali eno leto po drugem vbrizgu. Če se opravljata cepljenje proti osepnicam in cepljenje proti davici sočasno, se uredi tako. da se prvi vbrizg anatoksina opravi sočasno s cepljenjem proti osepnicam, drugi vbrizg anatoksina pa po 15 do 21 dneh ko se pregleduje uspeh cepljenja proti osepnicam. Člen 5. Cepljenja so oproščeni, po presoji pristojnega okrajnega zdravnika, otroci, ki 60 slabotni, limfatični, jetični, z ledvičnimi obolenji, ki bolu-jejo za eksudativno diatezo, bolni na srcu in tisti, športni drobiž Preteklo nedeljo sta se v Berlinu pomerila mnogo obetajoči švedski prvak Tandberg in nemški boksarski prvak Neusel. Pomerila sta se za prvenstvo v težki kategori ii. Neusel je bil že od vsega začetka boljši in ie končno tudi zmagal po točkah. Prireditev ie bila v berlinski športni palači. Dunajski kolesarji so zadnjo nedeljo priredili cestno dirko na 127 km dolgi progi. Spet se ie uveljavil mojster Karl Kiihn, ki ie omenjeno progo prevozil v 4:27.15. Rezultat ie prav dober, čeprav je Kiihn star že 40 let. Mednarodna ruqbu tekma med Italijo in Romunijo, ki je bila zadnjo nedeljo v Milanu, se je končala z visoko italijansko zmago. Italijani so zmagali z 22:3. V krožni vožnji po Toscani zadnjo nedeljo so vozili najboljši italijanski dirkači. Zmagal je mnogo obetajoči Ortelli v času 7:30:45. Drugi je bil Barlalli 7:33:25; tretji ie bil Servadci, kateremu je sledil Vicini in Coppi. — V oceni za celo krožno vožnjo po Italiji vodi še vedno Levn z 3 točkami. Bolgari bodo letos priredili nekaj velikih cestnih in dirkališčnih kolesarskih dirk. Največ ja bo vsekakor dirka okrog Bolgarije. Razdeljena bo na 2 etapi. Prvo etapo bodo vozili od 15. do 22. maja, drugo etapo pa od 16. do 20 junija Na vse objavljene dirke so povabljeni tudi Hrvati, ki se zato že vestno pripravljajo. Prihodnjo nedeljo bodo Hrvati priredili veliko kolesarski dirko na 100 do 120 km dolgi progi. V Lupami sta se zadnjo nedeljo pomerili hokejski moštvi iz Italije in Švice. Švicarji so zmagali tesno z ,2:1. Tudi italijanska reprezentanca ie odlično igrala. V visokošolskih jadralnih tekmah, ki so bile te dni v Triesteju med Italijanskimi in madžarskimi visokošolci, kjer ie šlo za Ilorthviiev pokal. Zmagali so Italijani s skorai 100 točkami pred madžarskimi gosti. V Argentiniji so se zelo pridno pripravljali za vseamerižke športne igre. S temi igrami, za katere je bilo izdanega že zelo veliko denarja, pa zdaj ne bo nič. Prva odpoved je prišla iz USA ki se opravičujejo e tem, da je potovanje v sedanjih okoliščinah zelo neprikladno. Odpoved USA je za ki so že imeli davico ali bili cepljeni proti davici. Člen 6. Javno cepljenje je brezplačno in ga morajo opraviti občinski zdravniki. Če je oseb, ki naj se cepijo mnogo, pomagajo okrajni zdravnik in zdravniki Higienskega zavoda. Zasebni zdravniki smejo cepiti po naročilu otrokove rodbine, a vselej le ob gornjih pogojih. O vsaki cepitvi morajo takoj, ko opravijo drugi vbrizg, poročati pismeno Higienskemu zavodu v Ljubljani in okrajnemu načelstvu ali mestnemu fizikatu in pri tem navesti ime, priimek, očetovo ime in starost otroka, izvor cepiva, uporabljeno metodo in število napravljenih vbrizgov. V takih primerih se cepivo lahko dobi iz zaloge Higienskega zavoda za plačilo samo nabavnih stroškov. Člen 7. Higienski zavod, okrajna načelstva in mestni fizikat morajo imeti vse cepljence v natančnem razvidu. Pred vsako redno cepilno dobo mora občinski anagrafični urad izročiti Higienskemu zavodu in okrajnemu načelstvu .ali mestnemu fizikatu abecedni seznam vseh otrok, ki so dopolnili 18 mesecev starosti. Člen 8. Listinam, predpisanim za sprejem v osnovne šole, se mora priložiti spričevalo o opravljenem cepljenju proti davici. Za sprejem v klimatične kolonije in druge otroške skupnosti je potreben dokaz, da se je cepljenje opravilo vsaj en mesec pred prihodom v zavetišče. Člen 9. Ravnatelju Higienskega zavoda, ljubljanskemu županu in okrajnim komisarjem 6e po-verjata izvedba te naredbe in določitev kraja, dneva in ure, kje in kdaj naj se opravi cepljenje. Člen 10. Osebe, ki imajo nad obvezniki cepljenja očetovsko oblast, varuštvo ali skrbstvo, in vsi drugi, ki bi prekršili določbe te naredbe, se kaznujejo v denarju do 1000 lir. Člen 11. Naredbi z dne 23. avgusta 1941-XIX št. 90 in z dne 23. oktobra 1941-XIX št. 132 se razveljavljata. člen 12. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. ves športni svet, posebno pa še za ameriški, velika senzacija. Enako se izgovarjata tudi Urugvay in Brazilija. 17. t. m. se bodo v Milanu pomerili med seboj najboljši italijanski in švedski težki atleti. Švedi so že imenovali svoje izbrance, pa tudi Italijani jih bodo v kratkem. Te dni so v Berlinu slovesno praznovali 50 letnico, odkar je bila ustanovljena nemška atletska zveza. Pred kratkim je bilo v Stockholmu veliko plavalno tekmovanje, na katerem je Bjorn Borg postavil . spet nekaj odličnih rezultatov. Tako je plaval 200 prosto V času 2:18, samo za 6 desetink sekunde pa je bil slabši njegov rojak Olson. Na 100 m hrbtno je bil dosežen čas 1:13, pri ženskah pa je najboljša plavala na 100 m 1:17.9. V Kopenhagnu so te dni tekli čez drn in strn. Proga je bila za seniorje dolga 5.5 km. Proti vsemu pričakovanju je prišel prvi na cilj šele 21 letni Alf Olsen v času 18:34,3. I'a čas je boljši od nekdanjega svetovnega rekorda. Ker je Olsen še zelo mjad, mu prerokujejo športni strokovnjaki veliko bodočnost. Na progi 3.5 km je prišel prvi na cilj Hoktrom v času 11:00,23 min. Na progi 7 km pa je bil najboljši čas 24:00,6 min. 20, t. m. se bosta na Dunaju pomerili najboljši moštvi Nemčije in Madžarske v hokeju na travi. Istega dne bo odigrana velika tekma za Tscham-merjev pokal med Wackrom in Rapidom, ki bo odločil zmagovalca. Na velike teniške tekme, ki bodo te dni v Berlinu, so povabljeni tudi najboljši Romuni. Nova uprava mestnih podjetij v Ljubljani, ki je bila ustanovljena 23. marca t. 1. na seji mestnega 6veta, je začela 1. maja t. 1. poslovati ter je ta dan prevzela vse finančno gospodarsko poslovanje mestne elektrarne, plinarne, vodovoda, klavnice, Mestnega pogrebnega zavoda in mestne pristave. Pri upravi mestnih podjetij bo poseben upravni odbor za vsa našteta podjetja, zato 60 pa dosedanji odbori pri posameznih mestnih podjetjih prenehali e 6vojim delovanjem. Začasno ima ta osrednja uprava mestnih podjetij svoje prostore v III. nadstropju kresije na Nabrežju 20. septembra št. 2, ter posluje za 6tranke kot drugi uradi mestnega poglavarstva, a blagajna je odprta 6amo od 8. do 12. ure. V I C T O R (B revettato) Nitovo appnrecchio rlma-giitioalze. Nessnn eon-u-inodi energia. Ren J imen to massimo. - Aff itliamo concessione (Patentirano) Nov aparat za krpanje nogavio, orez no rabe , ake energije, zmoglti-voit kar največja. Oddajamo dovoljenja Soc. An. R. I. Pl A,- Via Confalonieri 36 - Milano Novice iz Države • • , 17 letnica ustanovitve Dopolavora. 1. maja je praznovala narodna organizacija Dopolavoro 17 letnico 6vojega obstoja. Ustanovljena je bila zato, da bi 6e poskrbelo za zdravo zabavo delavstva in drugih članov, kakor tudi za pravilno izrabo prostega časa V6eh, ki jim delo ali pa razmere ne dovoljujejo za zdravje prepotrebnega razvedrila. Sedaj ima organizacija že nad štiri milijone članov, toda ne omejuje se le na civilne sloje, pač pa prireja prireditve in zabave tudi za vojaštvo. V vojnem ča6it 6i je organizacija nadela novo nalogo, namreč propagiranje tako imenovanih »vojnih vrtov.« Uspeh je bil ta, da je bilo lani obdelanih za več kakor 16 milijonov kvadratnih metrov parkov in travnikov v mestih in večjih krajih in da je bilo 6 tem pridobljenih mnogo količin živil. .Poroka vojakov po radiu. Zaradi izrednih razmer je Cerkev dovolila poroke vojakov, ki so na bojiščih, s svojimi izvoljenkami, ki so v domovini Poročni obredi se preneso po radiju in jih ženin vojak lahko posluša in obredu vsaj duhovno prisostvuje. V nedeljo je bila takšna poroka v Benetkah, šest deklet 6e je poročilo po radiu s svojimi fanti, ki so v vojaški suknji. K slovesnemu obredu v stolni cerkvi je prišlo mnogo odličnega občinstva, med njim tudi genovski vojvoda, vojaški nadškof Barto-lomassi ter končno tudi beneški patriarh Piaz-za. Msgr. Bartblomassi je opravil cerkvene poročne obrede, sv. mašo pa je bral patriarh, ki je v svojem nagovoru podčrtal dolžnosti prebivalstva, ki je v zalediu, da mora varovati domove in vzgajati mladi rod in storiti vse, da bodo njihovi svojci na bojiščih dobivali od doma v«e, kar jim je potrebno, da bo domovina iz borbe izšla zmagovita. Važen železniški sporazum. V Trieste je iz Sofije prispelo poročilo, da je bil tam sklenjen sporazum med železniškimi ravnateljstvi držav jugovzhodne Evrope. Sporazum so podpisale Italija, Francija, Švica, glede potniškega prometa iz imenovanih držav na Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo in Grčijo in obratno. Sporazum vsebuje tudi določilo, da bodo vsi ti potniški vlaki vozili skozi Trieste. Tat, ki se je ustrašil umetne roke. železniški ujjokojenec Constantino Pedrollo iz Milana je prišel nekega dne na svoje stanovanje in zapazil, da nekaj v njem ni v redu. Več stvari je bilo razmetanih, kar je kazalo, da je prišel med njegovo odsotnostjo na obisk neznanec, ki je bil bržkone tat. Pedrollo je bil štedljiv mož, ki je nosil leseno levo rokp, ker je pravo izgubil pri neki nesreči. Ko je svojo sobo natančno pregledal, je ugotovil, da mu ni tat odnesel prav nič. Najbrže se je bil ustrašil umetne roke, ki je molela izpod posteljne odeje, misleč, da je to prava roka. • Vojni ranjenci in pohabljenci pri papežu. V torek, ko je bil običajni dan sprejemov pri papežu, je prišla obiskat sv. očeta tudi velika skupina italijanskih vojnih ranjencev in pohabljencev. Sv. oče je tudi dovolil, da so to avdienco posneli za film, ki ga bodo pod naslovom »Angelski pastir« kmalu vrteli po vsej državi in z njim prikazali življenje in delovanje poglavarja katoliške cerkve. Sv. oče se je zanimal za vsakega ranjenca posebej in jih tolažil. Ranjenci so podarili sv. očetu več spominčkov iz svojih vojnih pohodov, za kar se jim je papež prisrčno zahvalil. Končno je vsem podelil svoj blagoslov. Zgodba o izgubljenem dragocenem prstanu. Benečan Abbiati Giuseppe je na cesti izgubil dragocen prstan, posut z briljanti, katerega vrednost je znašala okrog 30.000 lir. Mož pa je kmalu iz. vedel, da je neka ženska našla prstan in zato je šel k njej in res ugotovil, da je prstan njegov. Toda najditeljiI-dne od 15. do 18. ure pa od K do M. a v četrtek 7. t. m. od 8. do 12. ure od N do R in popoldne od 15, do 18. ure interesenti z začetnicami š do Ž. Zamudniki, ki so vložili prošnje zi fižo\ naj pa pridejo po nakaznice v me. tni gospodarski »im v Beethovnovo ulico št. Tv četrtek 7. t. m. d&jA do 12. ure, a po fižol naj s'temi nakaznicami gjtedo v Maistrovo ulico št. 10, v petek 8. t. m. oc S do 12. ure. V6e ojjozarjatno, naj se natanko ravrajo po tem razporedu, da ne bo nepotrebnega čakanja in zmede. »60 let šole Glasbene Matice« je naslov predavanju, ki ga bo imel v petek, dne 8. t. m. ob 18 v mali filharmonični dvo:ani Karel Mahkota. Predavanje je prva prireditev propagandnega tedna Glasbene Matice, ki je prirejen pod naslovom »Učile se glasbe« ob'60letnici Glasbene Matice ljubljanske. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Vstop k predavanju jc prost. Ljubljansko gledališče Drama: Torek, 5. maja ob 17.30: »Ifigenija*. Red Torek. Sreda, 6. maja ob 17.30: »Vdova Rošlinka«. Red Sreda. Četrtek, 7. maja ob 17.30: »Zaljubljena žena*. Red Četrtek. Petek, 8. maja: Zaprlo. Opera: Torek, 5. nmja: Zaprto. Sreda, 6. maja ob 17: »Orfej in Evridika«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. četrtek, 7. maja ob 17: »Don Pasquale«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Petek, 8. maja ob 15: »Indija Koromandija*. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 9. maja ob 17: »Prijatelj Fric«. Red B. «3BS S. S. van Dine KRIMINALNI ROMAN Zločin St. S. 48. Rex umre 7, izrazom spokojnosti na licu, ustreljen s samokresom kalibra 32, ob enajstih dvajset minut. Bilo je to dvajset dni po Chestrovi smrti in pet minut potem, ko je Ada telefonirala iz urada Okrožno uprave. , 49. No njegovem mrtvem obrazu se no razodeva niti strah niti kakšno začudenje. 50. Njegovo truplo so našli na tleli blizu kamina. . 51. Narisani načrt, ki na.) In S® m' ,na Adino prošnjo prinesel na urad Okrožne uprave, izgine. 52. Nihče v . prvem nadstropju ne sliši strela, čeprav so bila sobjia vrata odprta. Natančno pa ga sliši Sproot, ki jo spodaj v shrambi. , , 53. Von Blon je v Sibilini solu. Šibila pa v trenutku zločina kopijo psička. _ 54. Najdejo se sledovi stopinj v Adini sobi. 55. Ene same stopinje vodijo od hišnega pročelja do balkona. 56. Stopiujo so morale biti narejene ob devetih dopoldne 57. Šibila se brani oditi, 58. Galoše, ki jih je zločinec imel na sebi, kakor se vidi po stopinjah, se najdejo v shrambi, čeprav jili tam ni bilo tedaj, ko so hišo prolskovali, da bi našli samokres. Galoše so bile položene nazaj, kjer so bile proj skrite, toda naslednjo noč izginejo. Zločin St. 4. 80. Dva dni po Roxovi smrti sta Ada ln stara Greenejeva gosou zastrunlienl. dva- najst ur druga za drugo: Ada z morfijem, gospa Greonojeva pa s strihninom. šena zuradi takojšnje pomoči re- 62. Von Blon je zapustil hišo malo prej, ko Ada spije strup. • I3- s,P;'°°t najde po zaslugi Sibilincga psička Ado, ko umira. 64. Morfij jo primešan juhi. 6. Ada zatrjuje, da ni videla v sobi nikogar, da. pa je žig, preden je pojedla juho, v Julijino sobo. 66. Niti Ada, niti postrežnioa se ne spomnita, da bi videli psička v sobi 67. Greenejeva gospa zaradi učinka strihnina umre naslodnjo noč. 68. Strihnin je bil zadan ob enajstih zvečer. 69. Postrežnioa je bila od enajstih do pol dvanajstih zvečer v svoji sobi v tretjem nadstropju. 70. Vou Blon prebije večer pri fiihili, ki pravi, da je odšel od nje ob pol enajstih. 71. Zoprn okus strihnina ublaže s cltro-karbonntora, ki ga Greenejeva gospa ni mogla pripraviti sama. 72. Šibila se odloči, da odide v Atlnntic City ter zapusti Newyork že popoldne. 73. Z istim samokresom je zločinec streljal na Julijo, Ado. Chestra in Rexa. 74. Stopinje so bile narejene samo s tem namenom, da bi preiskavo speljale na napačno pot 75. Morilca sta spoznala Julija in Che-ster in je imel prost vstop v njuni sobi. 76. Ada zločinca ni mogla prepoznati v niena sobo na 1e prišel skrivaj. 77. Približno tri tedne po Chestrovi smrti je Ada prišla v Markhamov urgd in rekla, da mora povedati važne stvari. 78. Ada obvesti, da je zvedela od Rexa, da je on slišal strel, pa si tega ni upal povedati. Ada prosi, naj ga zaslišijo. 79. Ada pove, da ^e našla simbolično skico blizu vrat, ki držo v knjižnico. 8U. Na dan ltexove smrti Von Blon sporoči, da so mu bili, najbrž v Greenejevt hiši, izmaknjeni trije grami strihnina in šest gramov morfija. 81. Ugotovi se, da nekdo zahaja v knjižnico. Knjigo, ki jih bere, so: priročnik zn preiskovalne sodnike, dve knjigi o strupih in dve, ki se bavita z vprašanjom živčne ohromelosti. 82. Vztraini ponočni bralec zna dobro nemško, ker so tri navedenih knjig pisane v nemščini. 83. Galoše, ki so izginile iz omare, se najdejo v knjižnici. 84. Nekdo prisluškuje pri vratih ko se mi v knjižnici razgovarjnmo. 85. Ada sporoči, da je videla staro gospo Groencjovo hoditi po hodniku. 86. Von Blon zatrjuje, da ohromolost, kakršno ima gospa Greenejeva, izključuje vsako možnost gibanja. 87. Von Blon privoli v posvetovanje z Oppenheimerjem. 88. Von Blon obvesti gospo Greenojevo, da bo to posvetovanje prihodnje dni. 89. Gospa Greenejeva je znstrupljena pred obiskom dr. Oppenheimerja. 90. Ogled trupla pokaže, da so bile pri gospej Oreenejovi mišice na nogah popolnoma suhe. 91. Ko Adp izve, kaj je zdravnik ugotovil pri ogledu trupla, še vedno vztraja pri podrobnostih glede ovratne rute ter končno pripozna da je tudi Šibila tu pa tam včasih nosila tisto materino ovratno ruto. 92. Pri zasliševanju v zvezi s tem Izrazi gospa Mannheimova domnevo, da je Ada videla Šibilo, ne pa gospe Oreenejove. 93. V trenutku, ko ja bila Juli in usfro ljena in tedaj ’ ko jo zločince oddal strel tudi na Ado. so bili. oziroma so mogli biti v hiši Ohester. Šibila. Beg stara gospa Greenejeva. Von Blon, Barton, Hemming, Sproot in kuharica. 94 Tedaj, ko je bil umorjen Ohester. so bili ozirom' so utegnili biti doma Šibila, Jiex, Greenejeva gospa, Ada. Von Blon, Barton. Hemming Sproot in kuharica. 95. V trenutku Itoxovega umora so bili oziroma so utegnili biti v hiši Šibila, gospa Greenejeva Von Bloa, Hemming, kuharica in Sproot. 96. Ko je bila Ada zastrupljena so bili ali pa so utegnili biti v hiši Šibila, staru gospa, Von Blon, Hemming Sproot in kuharica. 97 Ko pp je bila znstrupljena Greenejeva gospa, so bili oziroma so utegnili biti tam Šibila. Von Blon Ada. Hemming, kuharica in Sproot. » Markhntn jr za trenutek umolknil, potein pa položil zvezek s temi podatki na mizo »Da, Vancr, čisto pravilno si pribil najvažnejša dejstvo, toda jaz še vedno ne morem najti nobene zveze med njimi. Zdi se mi ceilo. da ta navedena dejstva samo še bolj povečujejo zmedo.« »Nasprotno Markham, prepričan sem, da jim je treba samo enake raz-lajre, zlasti pa, da jih je treba znova primerno urediti. Ce jih razčlenimo, kakor je treba, nam bodo odkrila vse tisto, kar bi radi zvedeli.« »Toda. eli je mogoče dati vsemu knk določen smisel?« je odvrnil Markham že kar malo razdražen. »Da, nekaj črt za splošni obris lahko pokažem Toda celota se mi izmika. Čutim pa. da nam nekaj izredno važnega še ni znanega. Ne rečem, da bi bila razlaga teh dejstev nemogoča, go- tovo pa bi bila dosti lažja, če bi lahko odkrili še tisto, kar pogrešamo.« Nekaj minut pozneje, ko smo se vrnili na Markhamov urad, je Markham prejel neko pismo. Markliamu se je obraz zmračil, ko je bral pismo. iNazadnie pa je molče podal pismo Vanceju. Na listu je bila tale glava: Rektorat, Tretja Presbite-rijanska Cerkev, .Stamford, Connecticut, ter datum prejšnjega dne. Podpisan je bil visoko častiti Anthony Sey-mour. Pismo samo se je glasilo: Častivredni J. F, X. Markham! Velespoilovani gospod, mislim, da ni-sem nikdar izdal kakšne tajne, toda člo-vek se včasih znajdg v takšnih okoliščinah, ki lahko od njega zahtevajo, da prekine molk, ker tako veleva najvišja dolžnost. Bral sem v časopisih o nizkotnem zločinskem obračunu pri Greenejevih v New Yorku in sem po mnogih razmišljanjih in molitvi prišel do zaključka, da je moja sveta dolžnost, poizvedeli, kaj je s stvarjo, o kateri bi bil moral molčati leto dni. Ne bi prelomil obljube, če ne bi upal, da razodetje le tajne utegne roditi dobre sadove in če ne bi bil trdno prepričan 6 Vaši veliki razsodnosti. Morda se bo to, kar Vam zdaj pripovedujem, izkazalo za popolnoma brezpomembno spričo tega, Icer res ne najdem nobene zveze med tem, kar se je zgodilo in prekletstvom, ki leži nad Greenejevo rodbino. Toda, ker se stvar nanaša na strogo zasebno življenje enega Greenejevih, smatram da je bolje, če Vam lo sporočim brez nadaljnjega. Andrejčkov 3 o ž e: MIMI Žalost in veselje Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik o m a n slikah 592. Potem je vzel Aleša s sabo, češ da gre sam z njim po denar. Aleš je pa videl, da se je vse roparsko brodovje začelo pomikati proti »Lastovici«. Spoznal je, da jo hočejo napasti. Ko so prišli blizu ladje, je zato začel na ves glas vpiti in opozarjati tovariše. Roparji so ga zgrabili in mu grozili s smrtjo, a se ni menil zato. 593. Ti-un-lin je poslal ladjo s svojim služabnikom na »Lastovico« po denar. Druge roparske barke pa so se ji medtem bolj in bolj bližal. A ko je Ti-un-lin dal znamenje za napad, so se pa z »Lastovice« zabliskali topovi. Dve roparski ladji sta šli takoj na dno. Ti-un-lin je ves besen planil nad Aleša, zakaj pogruntal je njegovo zvijačo. 594. Rjovel je nad njim, da ga je osleparil, Aleš se mu je pa samo smejal, češ, saj si sam bral pismo. Zato ga je Ti-un-lin spet odvedel nuzaj in ga dal zapreti na svojo ladjo! Povedal mu je še, da bo za kazen po kitajsko tepen, potem mu bodo pa trebuh prerezali. Aleša je pri tem kar mraz stresel, zakaj vedel je dobro, kaj se to pravi. Zaloge poletne toplote za zimo Duhoviti predlogi, kako bi se dale prihraniti ogromne količine danes še posebno dragocenega premoga »La Corrispondenza« prinaša iz Rima zanimiv članek, v katerm načenja posebno za sedanje čase važno vprašanje, kako porabiti za kurjavo,>čim manj premoga, zanj pa najti primeren in čim cenejši nadomestek. Člankar navaja nekaj duhovitih predlogov, naj se tista množina toplote, kolikor jo je poleti v raznih električnih centralah preveč na razpolago, nekako zbere v »skladišča« ter potem pozimi uporabi za ogrevanje stanovanj ali kakšnih drugih prostorov. Takole ptše: Svojčas ie Seehaus predlagal, naj se začne zbirati za ogrevanje stanovanj in drugih prostorov toplota, ki jo daje na razpolago tisti del električne energije, kolikor jo ie v vročih poletnih mesecih odveč. Vendar pa bi postavitev naprav, v katerih naj bi se zbirale po gornjem predlogu zaloge toplote, zahtevala precej denarja, in je zelo dvomljivo če bi se takšno kopičenje toplotnih zalog za zimski čas res splačalo tpdi če bi bil električni tok še tako poceni. Precej podoben predlog ie nekoliko po-zoeše stavil neki A. Spoerli. Po njem nai bi sc proizvajala za potrebe industrije vroča para in snevevala voda s tisto električno energijo, kolikor bi je bilo odveč. Na ta način bi se po njegovem mnenju prihranilo mnogo premoga, ki ga pozimi ljudje porabijo za kurjavo po svojih stanovanjih in v druge namene. Pri vsem tem pa bi bilo treba le del tistega denarja, ki bi se porabil za postavitev večjih zbiralnikov tople vode, za kakršne se je v svojem predlogu zavzemal prej omenjeni Seehaus. Zadostbvalo bi že, če bi izdelali edino posebne termoelektrične aparate, vsi vodni zbiralniki pa bj bili čisto odveč. Izvedba tega drugega načrta bi bila torej dokaj cenejša, kar ie gotovo tudi važno. Švicarska jezera naj bi grela stanovanja Zdaj pa piše agencija »La Corrispondenza«, da je neki A. Gasser našel še nov način, kako bi se dalo rešiti to važno vprašanje, nadvse važno zlasti za sedanje čase, 'ko ie premoga takorekoč kar malo škoda za kurjavo. On predlaga, kakor je podobno predlagal že Seehaus, nai se zgrade veliki zbiralniki tople vode in sicer kje na področju okrog švicarskih jezer. Njih stene nai bi imele dobre izolatorje, to se pravi, zgrajene bi morale biti tako, da toplota iz njih ne bi uogla preveč uhajati, notranji pritisk na stene pa naj bi ne bil preveč hud, zaradi česa bi bile stene lahko šibkejše in tako stroški pri graditvi takšnih rezervoarjev manjši. V zvezi s tem se ie porodila tudi misel na termodinamične črpalke, s katerimi bi črpali iz omenjenih švicarskih jezer površinsko vodo, ki ie poleti topla 16 do 20 stopinj. To. razmeroma precej toplo jezersko vodo naj bi potem napeljali v stanovanja in jo uporabljali za centralno kurjavo. > Zanimivi računi Izračunali so, da če bi v Švici vse vodno-električne naprave res ekonomično izkoristili, bi lahko dosegli na leto proizvodnjo 20 milijard kwh električne sile. ne pa komaj 7 milijard, kakor zdaj. Če bi od novih 13 milijard kwh samo desetino porabili za ogrevanje pro- storov, torej za kurjavo, bi na opisani način lahko oskrbeli s potrebno množino tople vode nič mani ko 400.000 stanovanj. Za ogrevanje stanovanja, ki ie dozdaj recimo potrebovalo 2 toni premoga na leto, kar približno odgovarja osmim milijonom kalorij, bi pri novem načinu ogrevanja prostorov zadostovalo 3.360 kvvll poletne energije, pri čemer e v j _______ Jitri ! do 80 stopinj Celzija segrete vode. Gasseriev predlog tvori tudi podlago večjim načrtom, ki jih nameravajo izvesti. Po njem naj hi s pomočjo posebnih črpalk nakopičili zaloge poletne toplote v posebne zbiralnike. iz teh pa bi jo potem oddajali v številna javna poslopja v Ziirichu. Vse to pa nai bi imelo predvsem namen, prihraniti čimveč premoga. oziroma ga čim manj porabiti za kurjavo. Električne centrale za toplo vodo« »centrale Da bi se tak način ogrevanja stanovanj čim bolj na splošno vpeljal, bi morali seveda električne naprave in zlasti centrale preurediti tako, da ne bi proizvajale samo električnega toka, pač pa, da bi postale tudi nekake centrale za toplo vodo. Velikega pomena bi bile takšne naprave ne samo v Švici, pač pa tudi drugod, zlasti pa še v obmorskih pokrajinah, kajti tam bi na opisani način lahko izkoriščali poletno toploto morske vode za ogrevanje stanovanj v zimskih mesecih. Za konec naj navedemo samo tale primer: Preureditev električne centrale v Rheinau-u v »centralo za toplo vodo« po gornjem vzorcu, bi dala možnost, da ,bi v zimskih mesecih iz v.v.o.v.tb.v, u.uvv . vciuci nie dobivalo vročo vodo do 30.000 stanovanj, ie treba računati, da gre kakih 30% toplote v j Kakšno korist bi prinesla ta novost, se vidi iz izgubo in da lahko razpolagaš na dan s 50 litri ! trditve, da bi na ta način samo v Rheinau-u l lahko prihranili na leto do 70.000 ton premoga. Skrivnost japonskih uspehov - še vedno skrivnost Japonsko letalstvo in mornarica sta se že 20 let vztrajno vadila in pripravljala, je povedal admiral Macunaga in vsaj delno prekinil zagcnetni molk Ne samo navadni zemljani, pač pa tudi ljudje na višjih, tolikokrat omenjenih »pristojnih« mestih so doživeli brez dvoma precejšnje presenečenje že takoj v začetnem razdobju sedanje vojne na Tihem in Indijskem oceanu nad pomorskimi in letalskimi silami Japonske in predvsem nad sodelovanjem vojske na tleh in v zraku, kar dokazuje, da se ie Japonska morala gotovo tudi s svojim letalstvom dolgo časa in popolnoma na skrivaj pripravljati, čeprav za ceno* ogromnih žrtev. Admiral Macunaga je zdaj vsaj deloma prekinil to japonsko molčečnost, ki so jo na tako občudovanja vreden način ohranili Japonci do danes ter povedal, da sta se japonsko letalstvo in mornarica že dvajset let vztrajno vadila. Od časa vvashingtonske konference — ozi-romu tedaj, ko Anglija in Združene ameriške je pomorsko letalstvo in izpopolnjujejo najsodobnejše in nevarno orožje, ki se imenuje torpedno letalo Trije najboljši letalci so dali pri presku-šnjah s temi letali svoje življenje. To so bili stotnik Hirabajaši, Ono in Komaki. pri poznejših neštetih velikih skupnih vajah, pri katerih so skušali čim boli izpolniti brezhibno sodelovanje med letalstvom in mornarico, pa ie padlo še mnogo drugih. Žalostni konec velikih vaj Posebno žalostno so se končale velike vaje leta 1930., katerih se ie udeleževala tudi letalonosilka »Akagi« pod poveljstvom admirala Ya mamota, sedanjega vrhovnega poveljnika japonske mornarice. Trideset torpednih letal, ki države niso hotele priznali Japonski istih pra- j jih ie iznenadil silovit vihar, se ni moglo več vic na morju kot sebi — že grade Japonci svo- vrniti na letalonosilko, čeprav se je ta na vso moč prizadevala, da bi jih rešila. Razbila so se in z njimi vred so našle smrt tudi vse njihove letalske posadke. Največje težave imajo takšna letala pri pristajanju na majhnem prostoru letalonosilke, zlasti še tedaj, kadar ie morje razburkano in kadar — kakor ie to v vojnem času — se ie treba odpovedati raznim svetlobnim pripomočkom. Med pionirji tega novega orožja ie zlasti znan poročnik Kira, iz čigar šole sta pozneje izšla dva najslavnejša japonska letalca podporočnika 'Kamei in Babstai, ki sta se pri vojaških nastopih zelo odlikovala. Če ie bila tajna tega orožja, vsaj delno odkrita, pa je še danes kaj malo znanega o japonski mornarici Gotovo je — pravi poročilo iz srednjeevropskega vira — da ie Japonska do zdaj pri svojih nastopih na Tihem in Indijskem oceanu uporabila le majhen del svoje pomorske sile. Kje pa je potem večji del tega presenetljivega bro-dovja, o katerem mornariški krogi drugih narodov in pomorski strokovnjaki samo ugibajo in vse do danes nič določenega ne vedo? V to skrivnost res ni mogoče prodreti. Voinn pristanišča (Kobe, Yokohama, Kure, Na-RBRaki) »o dobro zavarovano pred vsakim po- skusom kakšnega napada. Kure, ki so ga Ja ponči prekrstili v »zibelko cesarskega tajnega brodovja« ie pristanišče, ki se mu sploh ni mogoče približati, tako strogi so ukrepi, ki so jih izdali proti tujim vohunom. Kure je tehnjjpno in organizacijsko središče, kakor tudi arsenal in pristanišče, v katerem so rezerve japonskih pomorskih sil in ima najsodobnejše urejene naprave. Poleg močne obrambe pred napadom od morske strani, ima Kure tudi še dve letališči, ki ščitita širen zaliv, ki ie nad vse ugoden za za-sidranje številnega brodovja. Nad polovico v vojaškem oziru važnih naprav, kot na primer arsenali, skladišča, silosi itd., je na varnem pred morebitnimi letalskimi napadi, ker so vse te naprave globoko pod zemljo. Najstrožje nadzorstvo nad delavci Japonci, ki delajo po pristaniščih in ladjedelnicah. so pod naistrožjo disciplino. Med delom imajo na sebi posebne obleke, ki jih potem vsak večer agenti taine policije skrbno pregledajo. Tistega, ki bi se drznil med delom podnevi kaj fotografirati, zadene smrtna kazen. Zadostuje že. če pri kom najdejo le papir in svinčnik, in že ga vtaknejo vsaj za nekaj časa, če ne celo za nekaj let v luknjo! min "H II 111111111 limn n min 1 iiiiiii L Hill || lllllllll iiiiin ll II ?9 1. RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA Kopeljni. Korenček se igra sam na 9redi dvorišča, da ga gosipa Lepi-(ova lahko nadzoruje skozi okno. Vadi se v vzornem igranju, ko se pojavi njegov tovariš Remy. To je dečko istih let kakor Korenček, šepa in hoče zmeraj tekati, tako da se mu suha leva noga vleče za zdravo desno in je nikoli ne doide. Nosi košaro in pravi: »Pirideš, Korenček? Papa pere konopljo v reki. Pomagala mu (>ova in bova lovila kapeljne v košaro.« »Vprašaj mamo,« pravi Korenček. R e m y : »Zakaj pa jaz?« K o r e n č e k »Ker meni ne bo dovolila.« Gospa Lepicova se ravnokar pokaže pri oknu. »Gospa,« pravi Remy, »ali hočete, iprosim, da vzamem Korenčka e seboj, greva kapeljne lovit?« Gospa Lepicova pritisne uho na šipo. Rčmy kričč ponovi. Gospa Lepicova je razumela. Vidi se, da premika ustnice. Prijatelja ne slišita nič in se neodločno gledata. Ampak gospa Lepicova miga z glavo in razločno odkimava. »Ne pusti,« pravi Korenček. »Gotovo bo imela vsak čas kakšno naročilo zame.« R e m y : »škoda. Na moč bi bilo fletno. Ne pusti, ne pusti.« Korenček: »Ostani. Igrala se bova tu.« R č m y : »Ali, to pa ne, glej ga. Rajši lovim kapeljne. Prijetno toplo je. Polno košaro si jih bom nalovil.« Korenček: »Počakaj malo. Mama pravi vedno najprej, di. ue. Potem se včasih premisli.« R c m y : »Počakal bom četrt urice, ampak ne več.« Oba stojita na dvorišču, tiščita roke v žepih in potuhnjeno opazujeta stopnišče. Kmalu diregne Korenček Remyja s komolcem. »Kaj sem ti rekel?« Zares, vrata se odpro in gospa Lepicova prestopi stopnico. V rokah ima košaro za Korenčka. Ampak se nezaupno ustavi. »Oho, si še tu, Rdmy! Mislila sem, da si odšel. Povedala bom tvojemu očetu, da zijala prodajaš, in te bo oštel.« R 6 m y : »Gospa, Korenček mi je rekel, naj počakam.« Gospa Lepicova: »Ah, tako, Korenček!« Korenček ne pritrdi in ne zanika. Ne ve, kaj bi. Pozna natanko, kako je z gospo Lepicovo. Spet jo je bil pogruntal. Če pa že ta šemasti Remy vse skupaj zmede in pokvari, se Korenček ne zmeni več, kako se bo stvar iztekla. Mendra travo z nogo in gleda drugam. »Saj se mi zdi,« pravi gospa Lepicova, »da ponavadi ne snem besede.« In nič ne doda. Spet se vrne po stopnicah. Odnese tudi košaro, ki bi jo bil moral vzeti s seboj Korenček, da bi nalovil kapeljnov, in ki je iz nje nalašč stresla nove orehe. Remy je že daleč. Gospa Lepicova se ne šali in fuji otroci se ji le previdno približajo. Skoraj tako se je boje kakor učitelja. Remy beži tja dol proti reki. Tako urno teče, da njegova leva noga, ki je zmeraj prepozna, orje cestni prah, poskakuje in pozvanja kakor kozica. Ker je šel dan tako ali tako v izgubo, se Korenček ne poskuša več zabavati. Zamudil je sijajno razvedrilo. Žalost je na poti. Čaka jo. Samoten in ne da bi se upiral, se prepušča dolgočasju in kazen ga zadeva sama od sebe. po-papanom Drama. Prvi prizor. Gospa Lepicova: »Kara greš?« Korenček (zavezoval si je svojo novo kravato pljuval je svoje čevlje, da jih je skoraj odplavil): »S grem na sprehod.« Gospa Lepicova« »Ne dovolim ti nikamor, me razumeš? Če ne. .« (Odmakne desnico, kakor bi hotela dobiti zaleta.) Korenček (tiho): »Razumem.« Drugi prizor. Korenček (premišljuje poleg ure): »Kaj naj storim? Umikati 6e zaušnicam? Papa mi jih daje manj kakor mama. Računam, lem slabše zanj!« Tretji prizor. Gospod Lepic (poboža Korenčka, a se nikoli ne ukvarja z njim, ker ima zaradi 6vojih poslov vedno polno letanja): »Daj., pojdiva.« Korenček: :Ne, papa.« Gospod Lepic: »Kako, da ne? Ne maraš prit'-’ Korenček: »O, pač. Ampak ne morem.« Gospod Lepic: »Povej, kaj je, razloži.« Korenček: »Nič ni Ampak ostanem doma« Gospod Lepic: »Ah, da, spet ena izmed tvojih muh. Kakšna žverca si res! Človek ne ve, za katero uho naj te zgrabi. Hočeš, pa spet nočeš. Pa ostani, ljubček in se cmerikaj, če se ti ljubi.« Četrtiprizor. Gospa Lepicova (vedno je toliko previdna, da posluša za vrati in zato boljše sliši): -Ubogi malček! (Igravo mu poseže z rokami v lase in ga potegne zanje.) Na ga, ves je solzan, ker bi hotel njegov oče... (pogleda gospoda Lepic« od spodaj navzgor), da gre z njim, čeprav se mu ne ljubi. Tvoja mati i»i te tako kruto ne mučila. (Gospod in gospa Lepicova si obrneta hrbet.) Za Ljudsko tiskamo » Ljubljani: Jnfr Kramarič — Izdajatelj: fni. Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob IS — Me« sečna naročnina 6 lir, za inozemstvo 13 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — letelo* itev. 40-01 do M-09 — Podružnični Nov« mesto